Prva sreča I. Slike po naravi — Ruski spisal.i M. Kreitovska po izvirniku po- slov. Adolf Pahor. To je l)ilo v rani pomladi. Aljoša in Zina Saveljeva sta še zelo mlada, rekel bi mladeniška, ker je njemu minolo še le •-'2 let, a njej vsega skupaj 18 in vendar je že peti dan, kar sta se vzela. Utis tega prekrasnega dne, kateri ju je z neko tajno ia oblastno silo zvezal na veke, bil je v njiju še tako živ, da sta se spominjala vsake najmanje od drugih neopažene podrobnosti, in da se dosihbod še nista nave- ličala govoriti in slušati o njem. Ko sta stopila iz prašnih, zaduhlih vagonov na ogromni amerikanski parnik, in je Aljoša iznova zagle- dal svojo milo, rodno Volgo, bi^a sta še radostneja in srečneja, dasi sta bjla tudi prej zelo srečna ; no zaloga te prve, vriskajoče sreče je bila v njiju še tako velika, da je zavest o njej vedno rastla, od vsakega novega utiša, novega kraja, novega srečanja, od vsakega mejse- bojnega pogleda.... Aljošino lice je bilo nekoliko razburjeno in bledo in oči so mu svetile v mehkem, vlažnem blesku. Priloga 79. št. „EDINOSTI" str. 2 ,S L O V E N K A' Št 14 Pogled na domaće kraje, kjer ga ni bilo že nad 2 leti, mu je vzbudil globoko ganjenje, in solze (srečne in radostne, kakor vse v teh prekrasnih dneh) so mu ne- hote stopale v oči. Volga, iskre se in blesté na solnci, je v široki, mo- gočni progi tekla v prozorno daljavo. On je molče, ne- gibno gledal na mirno ležeče bregove, pokrite z mladim, sočnim, po smoli dišečim zelenjem, in ti bregovi, ta draga mu reka, ob katerej se je rodil in zrastel, so se mu zdeli živi, stari prijatelji, ki ga srečavajo ljubeče. Videti vse to, biti tukaj, to čustvovati, bila mu je živa potreba, ki se je razvijala v bolestno otožn«st, kadar je tega dolgo pogrešal. Proti koncu teh let, katera je moral prebiti v Petrogradu zaradi končanja vseučilišča, ga je jelo tako silno vleči domov, v vas, da je prihajal časi v neznosno, mučno stanje. Čutil je, da iz njega nikdar ne bode mestni prebi- valec, ker je že v njega naravi ležala strast do dežele. Njegov oče je vse življenje pregospodaril v vasi, in tudi v sinu se je trudil razviti in ohraniti ljubezen do tega dela, pripravljajo si iz njega pravega pomočnika, kateri ne bi dajal pose^^tva najemnikom v roke, ampak bi na- daljeval v ljubezni njegovo delo. In zdaj, ko je Aljoši iznova zadišal znani zrak do- mačih poljan, začutil je v sebi toliko mlade, široke sile, toliko goreče želje, kar najhitreje lotiti se dela, da je še živeje spoznal, kako globoko je ležala v njem ljubezen do vsega tega. Mislil je, kako ju zdaj čakajo tam .doma', kako se vznemirjajo, štejejo ure, oče, teta, sestre, stara Miro- novua ; mislil, kako iznova zagleda svoj mili dom, vrt, v katerem je poznal in pomnil vsak kotiček, polje.... Zdaj je žito jelo že davno rasti, vse zeleni, lastovke po- jejo... Oče piše : — „rast je čudovita..." Ali je to malen- kost? dve leti ni videl polja, v pravem gozdu ni bil... Da, tu je zdaj, iznova in na vselej se vrača v svoje rodno gnezdo in ne kakor učenec, kakor prej, ampak dorasel, samostojen, „oženjenčlovek. Zavest, da je „oženjen", da na njegovi skrbi in odgovornosti leži drugo, predrago mu življenje, dajala mu je neko solidnosl v lastnih očeh. Krepko je stiskal malo, toplo ročico ženino, ljubeč jo v teh trenotjih še bolj, kakor svojo bodočo pomočnico in tovarišico v milem delu, kakor mater svojih bodočih otrok, kateri dorastejo in mu bodo taki pomočniki, kakor je zdaj sam svojemu očetu. Zina je stala molče poleg svojega moža Njeno rožnato, milo ličice, pokrito še z otroškim, nežnim ,puhom* kakor na zreli breskvi, bilo je radostno in oživljeno, in po njem je igralo nehote smehljanje, ki v teh dneh skoro nikoli ni izginilo z njega. Ona je instinktivno uganila po izrazu Aljošinih očij, po njegovi roki, ki je razburjeno in nežno stiskala njeno roko, da se godi v njega duši nekaj prijetnega, a njej ne povsem jasnega in molčala je, boje se, da bi ga ne zmotila s kako pusto, neprevidno besedo... Pogled na Volgo, dasi je bila prekrasna, a njej še tuja, ni vzbujal v njej nobenega ganjenja. Ona skoro ni- česar ni mislila, ničesar želela in samo gledala z bistro, vse zajedno lovečo radovednostjo, na vse okolo sebe. Za- nimali so jo potniki, matrozi v rudečih, njej čudnih ru- baškah, in svetla vodena proga blesteča kakor raztopljeno srebro, iskreča se na solnci in na videz letei^a za par- nikom, in vse se ji je kazalo tako novo, tako zanimivo in prekrasno, da sama ni vedela, česa bi se bolj veselila, kaj bi naj bolj gledala... ' II. Na parniku so skoro vsi zapazili dvojico in se jeli zanimati zaajo. Bila sta tako iskreno srečna, tako odkrito zalju- bljena in tako mlada pri tem, da jima ni prihajalo v glavo, skrivati svojo ljubezen radovednim, tujim očem in zatajevati se vpričo drugih ter kazati se hladne — Vi ste gotovo še mladi? — vpraševali so ju nekateri skoro se zavistjo. — O, da ! — sta radostno odgovarjala — še le eden teden sva v zakonu ! — Nu, tu vidite ! — reklo se jim je tedaj s takim glasom, kakor bi njima samima hoteli pojasniti vzrok njune nedopustne, druge dražeče sreče. In vendar je bilo v tej mladi sreči toliko mikavne zanimivosti, da so se vedli vsi nekako posebno nežno ž njima in jima nehote želeli vsega dobrega, vsi, od kapitana, resnega, mirnega človeka, se zagorelim licem in jasnimi, modrimi očmi, — do parniških slug, kateri so jima nekako radostno stre- gli, bolje nego vsim drugim. Da se pripeljeta do svojih .Jablon", treba je nad tri dni, a že na konci prvega dne sta se seznanila z vsemi in pregledala ves parnik, katerega jima je kapitan, žele vstreči Zini, sam razkazal. Hodila sta na krov, v spodnje prostore, ogledala tretji razred, kuhinje, stanovanje za matroze in tudi dobro ogledala vse stroje, kateri so spravili Zino celo v nekako radostno začujenje. Njena modra obleka, z be- limi grahastimi pikami in usnjatim pasom ter široki, beli slamnik vse to videlo se je zdaj tu, zdaj tam, vedno poleg Aljoše, in ne samo na njunih obrazih, v njunem nasmehu in glasu, celo na malem dnu tega belega klo- buka je bilo nekaj veselega, radostnega. Dasi je bilo radostno ogledovati z ljubeznivim kapitanom parnik in razgovarjati se s potniki, vendar se ji je zdelo še vese- leje, kadar sta bila sama In kadar sta prišla v stran, kjer ju niso vpraševati vsak hip kaj druzega, stala sta po cele ure ob parnikovi ograji ter sklanjaje se čez njo gledala v temno globino vode, v katerej so mogočna parnikova kolesa dvigala kar slape vreče pene. Počasi so plavali mimo njiju visoki, hriboviti bregovi, pokriti večinoma z lesom, ki se je videl iz daljave kakor grmo- vje. Nekaj verst zaporedoma so šle gore vse enake obli- ke, podobne zdaj ogromnim razvezanim krajcem hleba, zdaj ostrovrhim bojavskim kapam, zdaj prehajaje v strme krednate skale. Vsak hip se je prikazala na njih vas ali selo, z belo cerkvijo na vrhu in z raznimi piovi v nižini ob bregu. Časi so jim prihajali proti drugi parniki, s kate- rimi se je pozdravljal njihov „Revun* se svojim glasnim, št. u „SLOVENKA" Str. 3 presunljivim pozdravom. Tedaj so vsi, ki so bili na krovu, jeli mahati z robci, klobuki, nastavljali binokle, in od tam so jim odgovarjali rayno tako. In Zina je tudi radostno mahala ter se klanjala nekomu, kakor bi sedeli tam sami njeni dobri prijatelji in znanci. — Veš ! — je govorila svojemu možu, — tu so vsi kakor sorodniki mej seboj ! To je tako lepo ! Nastopil je mrak Nebo je prehajalo iz jasno mo- drega, žarkega, kakor bi se ohlajalo, poligoma v bledo- zeleno golobjo nijanso, m redke večerne zvezde so slabo migljale in se srebrile na njem. Aljoša in Zina sta sedela, molče, stiskaje se drug k drugemu, mene se samo s kratkimi, pretrganimi opaz- kami, ker sta se bila že navadila razumevati drug dru- zega po polbesedah. Aljoša je vedno posebno ljubil svojo milo Volgo o mraku, kadar je ona, kakor utrujena po dolgem delav- nem dnevu, jela počasi, po malem miriti se, in je od vode in bregov dihala nekaka sanjava, nežna otožnost in hladna tihota... Vsi glasovi na njej so zamirali, samo časi se je čula z mimo plavajočih plovov ne glasna, otožna pesem.... Ubranost prirode se je nehote lotevala tudi ljudi; celo rožnato, neskrbno Zinino ličice je lahno bledelo in ona je, tiho stiskaje roko svojega moža, molče gledala v vedno bolj se zagrinjajočo daljavo bregov. Kar so se za- čuli od nekod, čisto blizo, izza nabrežnih grmov, slav- čevi glasovi... Razlegli in utihnili črez trenotje že tam nekje daleko za goroj, katere se je ognil parnik.,... In zopet iznova, kakor bi pel drugi, zazveneli so v nasled- nji gori in zdaj se trgali in zamirali v zraku, zdaj zopet prihajali... — Slišiš ? — vprašal je Aljoša tiho, blede od raz- burjenosti, katpa so budili v njem ti mili, znani mu gla- sovi, katerih ži6 davno ni slišal, in Zina, kakor bi se bala, da zmoti se svojim glasom prelive žvrgolenja, je molče prikimala. A mrak je vedno bolj prihajal in v zgostivšem se vzduhu že ni bilo več možno razločevati gozdnega zele- nja od svetlega nabrežnega peska ; celo rudeče rubaške plovnikov, tako jarke po dnevu na solnci, zlivale so se v splošno sivo barvo. Nebo je povsem otemnelo in mi- lijoni zvezd so svetih in se prehvali na njem v zlatem blesku. Odsevale »o v mirni, kakor speči gladini reke in zdelo se je, da tonejo tam nekje v tajni globini.... Na ladijah so se užgali ognji in njihov sled se je videl po vodi v dolgih, rudečih, trepetajočih progah ; na bregu so se tudi zasvetili ognji v vaseh in na posestvih, a kresovi, katere so ribiči kurili tam. nekje, so vzplamte- vali od toploga pihanja, lahno se gibajočega zraka, v rudečkastem svitu in na hip razsvetljevali obrise pri ognji sedečih ljudij. (Pride še). Prva sreča Slike,po naravi — Ruski, spisala M. Krestovska po izyirniku po,- slov.'Ä d o 1 f P ä h'a r . ¦ - ¦ ¦¦ ' , .; ', In Zina je Ugibala i kdt) so ohv Iju kaj delajo-:tialn? .-. In kaj-delajo zdaj dcfrna, v Petro- gradu . .-.Gotovo-sede v obedni sobi in govoiré.o hje:j,- Zini .'. ¦. J)avno:.se ji že zdi, kar je bila-tudi j pri. njih, videla njih lica,, govnrila z - njimi . ... I« .glej;, ^dajije že daleč, daleč od njih, ia Bog ve,, kedaj; vidi zopet vse... ¦ Spomnila :se je lica. svoje staréje : sestre,; katera jo jo je vzgojila v svoji obitelji, po smrti stafišev. in ta obraz se ji ni zdel tak, kakor..je bil navadno, spokojea in ravnodušen, ampak takov, kakoršen je bil o onem zadnjem trenotji, ko jo je ona tako goreče objßla pred tretjini zvOnénjem in zajokala ... - . , - , Vide to milo, razburjeno, plakajoče lice, je.Zina, ne oziraje se na vso radost tega dne, mahoma glasno za-r plakala, čuteča neko bolest bolest na srci, hotela je skoraj ostati ... No nekdo jo je dvignil in ni zapazila, da je štala že na ozki stopnici vagona in vlak je odhajal. '. . In vse, kar ie -bilo potem, vsi, ki so jo doslej v življenji obkrožali, jeli so se odmikati, dokler niso izginuli povsem'^ in pri njej. je ostal edini Aljoša. . . .In njej je priha,- ja!o radostno in' strašno : radostno zaradi tega, ker je ostala zdaj na vselej, za vse .življenje pri svojem ne- haglednem AJjoši, in strašno zaradi tega, ker so vsi drugi sorodniki nakrat nekamo izginih_od.nje . •. ih morebiti, tudi za vselej;.'.!.: ; ; ¦ : No'Aljoša je nekako razumel njene mish. Objel jo krepko, krepko- pritisnil k sebi, kakor bi ji hotel n\q]Č^,- z edino silo svoje ljubezni povedati, naj se ni- iogar ne boji, o ničem ne vznemirja, da je on zdaj njen varuh, njen prijatelj, njen mož in da ji sam nadomesti vse, katere je radi njega ostavila. In njen strah je iz- ginil, tudi otožna ni bila. več, dasi se je ravnokar po- slovila z vsemi, katere je ljubila doslej, s katerimi je preživela svoje kratko življenje. . . . Bilo jo je samo^ne- "koliko sram,.da ni otožna ... . no tudi to je skoro ¦prošlo, in ostala je edino radost, katera seji je kazala V ' teh dneh v vsem, kar je videla, mislila, čutila . . . A bilo je še drugo,, nekoliko plaho in smešno, ciivstvo od zavesti svojega novega položaja lot , žena "v Kadar se je -spomnila, da je .žena',, da ima .moža', prihajal ji je smeh in bojazen, in nekako strašno čudno. Vse se ji je Str. 2 .SLOVENKA' St. I a zdelo, da ni res, da je nekaka šala, katera skoro neha, in tedaj se ji bodo vsi smejali, da je verjela v to ialo In vsako jutro, ko je odkrivala oči, se je takoj spomnila te smešne, čudne novosti v svojem položaji, in vsako jutro se je divila in vpraševala, sama sebi ne veruje : — Ali je to res istina? Saj še ni dolgo, kar sta se bala, da jima ne do- volé ženiti se ! Ko sta pred dvema letoma prvikrat jela govoriti o tem, so se jima vsi smejali in nikdo ni hotel v§rjeti, da bi njuna ljubezen mogla b.ti resna. — Vidva šta še otroka! — govorili so jima, kakor bi ju hoteli uveriti, da je to otroško domišljevanje, katero samo iz- gine, prej ko jima dovole ženiti se. Aljošo je tedaj strašno razžalila ta splošna neza- upnost in žaljivi smeh, s katerim so „stareji" vsprejeli njegovo snubitev, katero je imel sam za najvažnejšo stvar svojega življenja. Pregovoril je Zinu, naj nikogar ne prosi yeč in naj mej tem povsem molči o tej zadevi. No črez eno leto so stareji sami nehote jeli uvidé- vati, da to „otroško domišljevanje" mladih ljudij ne gine, a narobe postaja vedno krepkeje in silneje, tako, da ko je po dveh letih Aljoša. svojo snubitev ponovil so- rodnikom Zine, — se mu ti niso smejali več ift ne do- kazovali jima, da sta še „otroka". In res, razen rane mladosti ženina in neveste, ni bilo nobenih pomislekov v nasprotovanje. Najneprijetneje je bilo to, da sta mlada sklenila odpotovati na deželo, da Aljoša, ne oziraje se na vse prigovarjanje, ni hotel sliiati ničesa o službi v Petrogradu, a Zina, ki je bila docela pod njegovim uplivom, soglašala je ž njim. Zina je bila kakor čist, nepopisan list, na katerega življenje še ni napisalo ničesar svojega, in na kateri je zaradi tega tem ložje pisal mož vse, kar je hotel. Ona je bila dosihdob še docela otrok, ne oziraje se na svojih 18 let, in to je nehote vznemirjalo njene sorodnike, da so se bali odpustiti jo, ki ni poznala ne življenja, ne ljudij, tako daleč v tujo, novo obitelj. No Zina sama se ničesar ni bala, ničešar.ni premišljevala; vedela je, da bode z Aljošo povsod dobro. Zato pa je Aljoša v teh dveh letih nehal biti oni plahi, golobradi fant, kakoršen je bil tedaj, ko je v prvo snubil Zino. On je nekako zrasel, okrepel, omožel in v njega mladem, nežnem licu, aa katerem je že poganjala kodrova, zlatorumena bradica, kazal se je tako zamišljen, resen izraz, kateri je nehote vzbujal zaupanje do njega. Pogosto je Jelena Nikolajevna, stareja sestra Zine in njena vzgojiteljica, govorila, da ko bi ne bil Aljoša tak, kakoršen je, bi ji bilo veliko straš- neje odpustiti tako daleč svojo mlajšo sestrico, za katero je čutila neko odgovornost. Vse Zinine prijateljice so se tudi čudile, zakaj ho- četa, živeti na vasi, ko njuna imovina vendar tudi za Pe- trograd zadostuje. -- Veš, ti se naveličaš! — govorile so jej, in jo že naprej obžalovale, n— ni družbe, ni gledišča, ničesar! Sami kmetje in babiy! Od samega dolzega časa umreš! No Zina se je samo smejala in nehote ponavljala Aljošine besede : — To je neumnost ! Kako pa drugi žive ! Aljoša celo trdi, da j€ pavo, razumao življenje edino aa Vt^l 4 -ae 4u T ai^tOi-kjer mislijo samo na vizite m uživđj^I Tedaj pa so jo jeü-Sti-aäti z obiteljo. ^- ' - > ^ Femisli : oče, Ma, dve sestri, brat ! Ali je raoži}(> z 4»9iBI i^uijaü ? fiotnvo se vname qerazumljeuje i|) prepir ! No Zina se tudi obitelji ni bala in je bila uverjep^, da se vseh navadi. Saj sq gotovo vsi tako dobri kal^qr Aljoša. Očeta in teto že pozna. Ta dva sta se nalašč pripeljala pred pol letom, da bi njo spoznal*, in onLj se ju je v nekaterih dneh tako navadila, kakor bi bila vedno njena sorodnika in bi ju že poznala od mladih nog. Kakor bi bilo sedaj, spominja se onega dne, ko jo je Aljoša v prvo pripeljal k njim. (Pride še.) Prva sreča III. Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska po izvirniku po- slov. Adolf Pahär. (Dalje). Aleksjej Markovič, njega oče, je bil tako izboren, velikansk, in lice njegovo je bilo tako prijetno, dobro; bradato, rudeče ; Zini so od nekdaj taka lica silno ugajala. Ona je takoj čutila do nju zaupanje in simpatijo in do- znala, da ju bode iskreno ljubila in da ji bo pri njih dobro. p-r^ Aleksjet-Markovič jo; je takoj unenova-l hčerko in nežno, kakor otroka, pogladil po glavi in se pri tem tako dobrodušno in glasno zasmejal, da je Héléna vztre- petala. A njej. Zini, je zaradi tega še nekako bolje ugajal. In teta Aljošina ji je tudi zelo dapala, dasi se ji je zdela v prvem trenotji strašno smešna in nelepa, no pozneje je videla, da je samo od obleke in frizure taka, a v resnici nekaj prelest, ki se ravno tako prijetno, dobro- dušno smeje. Kadar se zasmeje, se njeni očesci zmanj- šata, a njen nosek se zaviha povsem navzgor, in okoli njega se naredé take smešne, dobre gube, da bi jo člo- vek kar poljubil. Héléni ne da bi ne ugajalo, a tako . . . Zina je potem slišala, kako je sestra govorila možu svojemu : — Dobri ljudi, a strašni provincijali ! Ko se je podajal čaj, je Zina zapazila, kako je njihov lakaj Aleksander s topo, ošabno fizijonomijo, za- radi katere ga Zina nikdar ni mogla trpeti, s preziranjem ogledoval njena prihodna sorodnika, posebno roke tete Lize, ko je prijela za svojo čašo. Res, roke so bile ve- like, rudeče, v kratkih rokavicah, kakoršne nosijo u Pe- trogradu samo sobarice ; a Zini se je zdelo to preziranje ošabnega lakaja tako razžaljivo, da ga je odslej še manje mogla trpeti. Za trenotje ji je prišlo v glavo, se h tudi Aljoša sramuje svojih staromodnih sorodnikov, ker je zapazila, da je celo Helena nekako lahno zarudéla, ko se je mej Str. 2 „SLOVENKA" St. 16 njihovo vizito nenadoma [iriyeljala neka znanka iz petro- grajskih gospej. No Aljoša je gledal na očeta in na teto s takim ljubečim, nežnim pogledom, da je Zina umela, da se jih ne samo ne sramuje, a da mu taka misel niti v glavo priti ne more. Srečal je Zinine oči in njegov lju- beči, radostni pogled je govoril : „Vidiš, kaka sta oba. Saj sem ti prej pravil, da jih bodeš takoj rada imela'* In Zina se je tudi radostno nasmehnila in mu z očmi odgovorila : ,Da, da, res je, kako krasna sta, in jaz te imam zdaj še raje, in izborno se bomo imeli med seboj !" Ko sta se odpeljala in je Arkadij, mož Helene jel norčevati se in oponašati, kako glasno se Aleksjej Markovič smeje, da se razlega po vsej dvorani, a teta Ehzabeta Markóvna pri vsakem koraku govori „ne vzne- mirjajte se, prosim!" — tedaj je bila Zina tako raz- žaljena, da je skoraj zaplakala. Héléna pa se ji je ka- zala potem celo nekako ljubosumna na nove sorodnike. ProvincijaU ! Kaj je takega, ako so provincijali ? Kakor bi na dežeU ne živeh ravno taki ljudje! Saj Aljoša pravi, da je tam narod priprosteji, prisrčneji, in on ve, njen mili Aljoša, on vse ve ! Njej bi bilo zdaj veUko strašneje peljati se, ako bi oni ne bili taki .provincijali", ako bi se Aleksjej Markovič smejal bolj tiho in redkeje in bi kadil tanke cigare, kakor .Arkadij, in bi teta Liza govorila po, francozko in nosila modne rokavice. To bi se jim tudi povsem ne prilegalo. Zdaj se počutiš pri njih tako lahko, prosto : kar rečeš, vse je prav, oni te ne sodijo ; a tedaj bi bilo treba vse premisliti in se zadr- žavati ! In sestre njegove ! Ena, recimo, je še deklica in brat tudi deček, gimnazist, — téh se ne boji — a sta- reja, njena vrstnica, kaka je ta? Morebiti zlobna, ne- mara ju res začne dražiti in spletkariti ... a ne, ne- umnosti : ali more biti Aljošina sestra neumna in zla, ko so vsi drugi tako dobri ! Gotovo se bodeta izborno razumeli in postaneta prijateljici! Aljoša jo zelo ljubi in hvah. On ji je večkrat pravil : „Moj Lizek je izvrsten fant* ! In ako on to govori, potem je tudi resnica, samo da jo šaljivo imenuje .fant-'. Na fotografiji je res po- dobna kmetskomu fantu. Nekako široka je vsa, lice je široko, nos je širok, in talja je široka, a vendar je tudi na sliki krasna. No po slikah se ne more soditi : slike so mrtve ; tudi sama svojo je tedaj onim poslala. Héléna sama jo je peljala k Bergamasku in tudi obleko je na- lašč za to dala narediti, belo z našivi. Napravih so jo tedaj kakor pužo in peljaU k fotografu. Tam so zopet imeli opravka okoh nje — sam Bergamasko in Héléna popravljala sta zdaj gube, zdaj lase, zdaj obračala glavo, da sta se nazadnje utrudila ! A zato pa so se shke po- srečile, krasota ! Tako lepa je na njih, da se skoro n poznala, in vsem so se slike dopale, edini Aljoša nekako ni bil zadovoljen ž njimi, celo razpošiljati jih ni hotel. - Povsem napačno podobo kažejo ! — je dejal. Héléna se je tedaj nekoliko jezila nanj, no slike so vendar poslali. Samo da so menda res kazale napačno podobo, ker je teta Liza, takoj ko je prišla, rekla : — No, hvala Bogu, nikakor ni podobna svojemu portretu ! ,Ah, da bi skoro dospela tja, da bi videla vse, one, in dom, in vrt . . Aljoša je pravil, da je vas in vrt v Jablanah, a jablane so vse v cvetji ! Ah prelest ! In ona se je radostno nasmejala in stegnila roko proti možu. — Glej, — dejal je Aljoša, — kako luna igra na •vodi. . . . Vstala sta in jela hoditi po krovu. Vse okoli je bilo tiho, okna kabin so bila temna, samo v dvorani, jasno razsvitljeni z elektriko, je igrala na karte neka zakasnela družba, in čul se je počasno odmerjeni glas brodarja, ki je meril globino vode in naznanjal krmilen : — Sedem . . . osem .. . pod teboj... ne, molči... Gore so v velikanskih orisih zaslanjale zvezdnato nebo . . . Noč je bila tiha, topla, vsa polna néme kra- sote, in Aljoši je bilo žal hoditi v malo zadohlo kajuto. Objel je ženo, in molče sta gledala, kako je igral in obsedel na vodi lunin svit . . . Pride še. Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisalii M. Krestovska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahar. I (Dalje). V. Vse je divjalo sem in tja in se vsipalo na krov. Kazan, pokrita z neko lahno lilovo meglo, videla se je v daljavi se svojimi visokimi, ostrimi minareti, zvoniki in kupolami cerkva, katerih zlati križi so jasno goreli na solncu. Oni del mesta, kjer so jiristani, se je videl pov- sem jasno, in s parnika je bilo možno razločevati vrste prodajalnic in tojpo mrgolečih.ljudij. Parnik je veselo zarjovel, kakor bi iz d-aljave po- zdravljal in naznanjal bregu svoj srečni prihod, ter se jcl počasi in veličastno, krasno odsevajo z orisi svojega be- lega, trinadstropnega telesa na nebesni modrini, bližati z ljudstvom obsutemu pristanu. Od tam so mu že mahali z robci in pokrivali. Bili so tam ljudje, ki so prišli pozdravljat prijate- lje in sorodnike, novi potniki, matrosi drugih tu stoje- čih parnikov, prodajalke kumar in mleka, otroci brez dela, ki pribeže k vsakemu parniku, — in vse to se je gibalo, šumelo in dvigalo v živi, pisani množini. — Zdravstvujte. zdravstvujte ! — so se pozdrav- Ijali^došlimi. — Kako ste dospeli ? Srečno-li ? — Izborno ! Ah, Semjon Prohorič, tudi vi ste tu ? — Jaz, Natalija Petrovna, v lastni svoji osebi! — A kje je Olga ? — Dalje, dalje, gospoda, od borta Varujte se ! Roke od borta proč ! Matrosi so okretno in bistro metali vrvi in spuščali lesene lestve z nižjega krova na pristan, a tolpa se ' je z obeh stranij nestrpno suvala naprej, gnete in pehaje drug druzega, boje se zamude. No potniki tretjega razreda, ki so bili na nižji pa- lubi (krovu), večinoma delavci z mehovi na hrbtu, so se vsuli v sivi množini naprej in vsem zaprli pot. — Mirneje, mirneje, ljubi moji! — kričali so jim str, 2 „S L O V E N K A- St. 18 matrosi, ki niso utegnili prikrepiti lestev. — Mirneje, saj še dojdete, po enem, po enem !.. Zina, naslovnivša se čez bort, je radovedno gledala od zgoraj na vso to gnječo in nenadoma je strastno po- želela, hitro, takoj zleteti po tanki, pod ljudmi se šibeči lestvi ter zariti se v suvajočo se t(dpo, ki jo je privle- kala uprav zaradi svojega pehanja. ,,Ah, kako krasno !" mislila je radostno in naen- krat ji je prišlo v glavo : ,.Kako krasno je biti omožena in potovati povsodi in vsak dan videti nove kraje, nove ljudi, nova mesta!..." A ni še leto tega, ko se je časi vzbudila z grozo, spominjaje se, da bode ta dan nekov izpit ! A zdaj ne bo več izpitov, ne učiteljev, ne guver- nant, vedno bo le njen mili Aljoša, in ona je svobodna, povsem svobodna ter more delati, govoriti, čitati, vse, kar hoče ! In tako prijetno, tako prekrasno je živeti na svetu, in tako dolgo, dolgo jima je še živeti !.... — Poj diva, Aljoša, tudi midva v Kazan : — vz- kliknila je hipoma in ga prijela za roko ter ga gledala z veselimi, blestečimi očmi. Parnik je stal tukaj tri ure in Aljoša, pogledavši na uro, je prevdaril, da z dobrim izvoščekom lahko ogle • data še vse mesto. Sam bi se bil rad peljal, tembolje, ker je mnogo njegovih spominov bilo zvezanih s Kazanje. Tu je začel svoje visokošolsko življenje, a je skoro potem zaradi pre- pira z nekim profesorjem, s katerim se nista marala, odšel na petrograjsko univerzo. Tudi on bi bil rad po- gledal znane ulice, na univerzo in pokazal vse to Zini in povedal, kako je živel tukaj. .. ,üa" pomislil je hipoma, „to je bila osoda ! Mo- ralo je biti, da sem našel Zino in jo vzel, in ko bi se tedaj ne bil spri s profesorjem — ne bi bil odšel v Pe- trograd in ne bi bil srečal nje.. No Zina mu ni dala misliti in ga je čvrsto vlekla za roko. — Pojdiva, pojdiva, Aljoša ! — je nestrpno govo- rila in hitro grede zavezavala trakove svojega belega klobuka. — Ne vznemirjajte se ! Še tri ure imate časa, ako pa se malo zakasnite, četrt urice počakam! dejal je ka- pitan, grede mimo nju in se nehote nasmihal milo vid- nemu licu Zine, ki ga je gledala izpod klobuka. — Ali res počakate ! vzkliknola je razveseljena Zina in takoj jo je objela misel, da bode celi parnik, z vsemi potniki, čakal njo, ki bode hotela nalašč pozneje priti nazaj. — Vprašajte, ni-li na pristanu izvošček Fedor ; ako je, hitro ga vzemite ; izborno vozi ! — zakričal je za njima kapitan. ,öivo" občinstvo — po besedah matrosov — je že »odplavalo" in vrnil se je nazadnje zopet red. Zina je veselo zbežala doli po lestvi, nasmihala se nehote se svojim radostnim nasmehom vsem, ki so jo srečavali. — To je krasen par ! — je rekel kapitan poleg njega stoječemu možu Sofije Iljinišne ter zadovoljno gle- dal za njima. — Ah, da, da! — hitel je ta z onim oživljenjem, s katerim priletni, veseli možki vselej govore o lepih ženskah. — Da, prelest, kaka devojka ! Veselo jo je gledati! — rekel je, z nekakim apetitom lizaje svoja polna, ru- deča ustna. — Ves parnik sta zmešala in se svojimi neumno- stimi okužila ! — srdil se je čmerni mož Marije Pav- lovne, ki po lastnem priznanji ni poznal nobene bistvene razlike mej lepo in grdo žensko. VI. Zadnji dan njune vožnje po vodi, je bil Aljoša že zjutraj nekako razburjen, ko se je domislil, da bodeta danes doma, in postajal je zamišljen še vedno bolj in bolj. Gledaje nanj, razburjala se je tudi Zina, kateri je sicer potovanje na parniku tako ugajalo, da bi je bila rada še nadaljevala nekaj dni. A v tem hipu je tudi njo vedno silneje navdajala radovednost, kake so te »Jabla- ne", katere tako ljubi njen Aljoša! Kakov je stan. dom, vrt, sobe, in ona je v dvajsetikrat zahtevala od moža, naji ji pripoveduje o vsem tem. Priti bi imela še le ob osmih zvečer k svojim .Ja- blanam", a Aljoša nestrpno pričakovaje, da se prikažejo hrbtovi znanih gora, že od treh zjutraj ni odišel s krova. .Nu, zdaj bo skoro, rekel je kapitan mimo grede. — Črez tri ure boste doma ! A Zini so se zdele te tri poslednje ure tako dolge, da se je celo jezila. Kako, še cele tri ure ? ! - vzkliknila je razočara- na. — O gospod, kako dolgo ! Morebiti pa je mogoče ne- koliko hitreje voziti ? Samo malce hitreje ! — govorila je kapitanu z onim lokavo - prosečim nasmehom, ki se vidi pri otrocih, kadar gledajo odprto škatljo sladkarij, katere jim stareji dajo samo po obedu, a o katerih tudi vedo, da jih, ako prav lepo prosijo, tudi prej nekaj dobe, ki se ne računijo. — Ne, hitreje se ne da ! — odgovoril je kapitan, smeje se. - - Razen čisto malce ! — šalil se je da jo je tolažil. — Še pridete, pridete! kriknila jima je Marija Pav- lovna, katera je, sede ne daleko od nju za okroglo belo mizico, pila čaj se starko Nikulino. — Naj le počasi vozijo, — rekla je starka Niku- lina, smehljaje se po svoji dobri navadi — brez vas nam bo dolgočasno ! No Zina se je nehala zanimati za vse okoli sebe — vse njeno zunimanje se je zdaj zbralo na edine .Ja- blane" ; zdelo se ji je, da trajajo poslednje tri ure dalje, nego minoli trije dnevi. (Pride še). Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska, po izvirniku po slov. Adolf Pahar. (Dalje). V. Njuno nennirno. nestrpno pričakovanje se je nehote lotilo tudi drugih in zdelo se je, da ž njima čaka ves parnik. V teh treh dneh se jih je mnogo na parniku tako navadilo na mlada zakonska, da e zdaj malodane vsaki imel za svojo dolžnost, stopiti k njima in vprašati : — Nu. kaj .•' — iu potem pomiriti ju, da — zdaj že skoro, skoro ... -t?-** Celo surovi soprog Marije Pavlovne je postal nekako mehkeji in je mimogrede večkrat obstal pri njih ter, gle- daje z njimi vred v daljino reke, vpraševal Aljošo o po- sestvu : koliko desetin imajo vsega skupaj, koliko onine zemlje in lesa, aH je črna zemlja globoka i. t. d. Tudi zdaj je prišel in molče, ne gledaje na Zino 'on je nigdar ni gledal in nagovarjal), obstal zraven. — Nu, kaj ? — je vprašal, nehote ponavljaje te besede, s katerimi so ju vsi nagovarjali. Kar je lice Aljoše vse zažarelo in on je krepko stisnil roko svoje žene. - Glej ... — je spregovoril tiho, gledaje nekam v daljavo z nežno blestečimi očmi. — Glej . . . glej . . . ponavljal je razburjeno. No Zina ni videla ničesa. Po bregu so stale še vedno pustinjske, z lesom pokrite goie, in nobenega zna- menja vasi, ni posestva ni bilo na njih. Samo vzduh je postal nekako dišeč, aromaten, in od nekod je hipoma potegnila vonjava cvetočih jablan. ~ Kje, kje ? — vprašala je Zina v razburjenosti, vzdigaje se na prste. — Kje ? Jaz ničesa ne vidim ! No Aljoša je samo krepkeje stiskal njeno roko in slastno, krepko dihdje, z radostnim nasmehom ponavljal : — Takoj . . . takoj . . . Vsi so prišli k njima in, stoje okolo, tudi se ste- govali in gledali naprej. Nekateri so vzeli binokle (kukala). str. 2 „S L O V E N K A- St. 19 — Tu ! — vzkliknil je zopet Aljoša in v tem hipu je bil parnik, izognivši sc gore, nasproti večji vasi, ležeči navzdol po sklonu gore ; a nasproti nje, na sosedni gori, je slonel star vlastelinski vrt, zakrivajo poslopje, tako, da se je na zlatormeni zahodni strani neba videla samo rdeča streha in kos bele stene. Iz daljave se je zdelo, da je vas in vrt, — vse zasuto z rahlim, ravno nale- télim, rožnato-belim snegom, — toliko cvetočih jablan je okrožalo vse od vseh stranij. — Tu, tu ! — je radostno ponavljal Aljoša in z eno roko krepko stiskaje Zino k sebi, mahal z drugo nad glavoj se svojim klobukom, pozdravljajo drago, milo na- brežje. Vsi so se z govorom in nasmehom zbrali okolo nju, vesele se nju in prekrasnega razgleda. Parnik je dolgo, silno zažvižgal se svojim mogočnim, orjaškim basom in, bHžaje se bregu, obstal, lahno, komaj čutno zibaje se na malem valovji. — Nu, zdaj ste doma ! — rekel je, raduje se nju- nega zadovoljstva, kapitan, ki je prihitél od nekod. Od brega sta jima že plavali dve ladiji proti, in iz ene, na kateri se je jasno kazala ogromna postava Alek- sjeja Markoviča, oblečenega v nekaj svetlega, mahali so jima tudi z robci. Aleksjej Markovič je stal sredi ladije v vsej svoji rasti in, odkrivši se, mahal se svojim širokim slamnikom polagoma nad svojo plešasto, od zahajajočega solnca jasno osvetljene glavo. — Glej teto Lizo 1 A ona, v temni obleki je sestra Liza ! — govoril je v presledkih Aljoša svoji Zini. — A na krmilu je brat Andrej in vrtnar Ipat . . , Zdrav- stvujte, zdravstvujte ! je kričal in se silil, da bi dosegel njegov glas ladijo. In Zina je tudi mahala se svojim robcem ter nekaj kričala in se smejala in radostno ploskala z rokami. V naglici se je hitela poslavljat od vseh — od ljubez- nivega kapitana, kateremn se je Aljoša, tresoč ga za roko, v svoji razburjenosti zahvaljeval za nekaj, in od vseh teh milih, dobrih potnikov, ki so ju tako radi imeli in celo od mimo hitevših matrosov, katere je poznala že po imenih. Ladiji sta dospeli že čisto blizo h parniku in ga lovili z dolgimi železnimi kavlji. Matrosi so previdno spuščali k njima malo lestvo, po kateri je bilo treba iti doU. — Aleksjej, daj sem najprej ženo ! — zakričal je Aleksjej Markovič, in Zina je, uagnivša se čez bort, za- gledala tam doli, čisto bUzo njega, teto Lizo, in nekatere druge, še neznane osebe, ki pa so se ji tudi nasmihale, in čutila je tako veselje, da je hotela hitro, takoj skočiti k njim doli in vse poljubiti. Nu za to pa je bilo treba iti najprej v nižje nadstropje parnika, « katerega je bila spuščena lestvica. Hitela je tja s kapitanom, kateri jo je hotel sam dati v roke njenemu tastu, a mej potjo se je še mnogokrat vstavila, ter naglo poslavljala zdaj s tem, zdaj z drugim. Vsi so ji stiskali roke, žele sreče, a dame so mimogrede poljubljale njeno zardelo, vsem se nasmi- hajoče ličice. Aljoša je odpravljal prtljago in v naglici dajal ukaze ljudem, ki so prišli iz druge ladije, ki je bila pri- pravljena za stvari. No v tem trenotji, ko je Zina s kapitanom prihitela do lestvice, pri kateri sta ju čakala dva matrosa, krik- nila je prestrašeno in nehote stopila nazaj, boje se sto- piti na slabo, prozorno lestvo, skozi katero se je povsod videla temna globina vode. A nekoga silne roke, v ru- dečih pavolnatih rokavih, so jo hitro dvignile v zrak, in prej ko se je zavedela, so jo druge, tudi silne roke, v svetlih rokavih, poprijele in .v hipu postavile na dno večje, rahlo se zibajoče ladije ; in zdaj so jo objele tretje roke in ona je videla v svojo radost, da je že v ladiji ter je tako strastno hitela poljubljati teto Lizo, da se je ladija zopet silno zazibala. • — Nu sedi, sedi, hčerka ! — govorila je teta Liza, smeje se in posadivaje jo k sebi. Črez trenotje se je tudi Aljoša smelo in okretno spustil po lestvici in mimogrede objel samo očeta. — Pokorno se zahvaljujem gospodu kapitanu za pozornost, naklonjeno mojima mladima potnikoma ! — je glasno zavpil Aleksjej Markovič in se klanjal na vrhu stoječemu kapitanu. — Do sviđanja, do sviđanja ! — zakričala je Zina, še le zdaj se zavedaje, da sta povsem ostavila ljubi parnik, za katerim ji je bilo naenkrat grozno žal. V odgovor so se zopet čula pozdravila v slovo od vseh pasažirov, kateri so se zbrali pri bortu in še vedno gledali doli. — Nu, odrini ! — rekel je Aleksjej Markovič. Ladiji sta se tiho dvignili in zaplavali. Parnik je negibno počakal nekaj trenotij in, opisavši polukrog, tudi počasi odplul. No vsi so jim še iz daljave klanjali in mahali in nikdo ni hotel oditi prej, da nova gora povsem zakrije malo ladijo. In ko je Zina videla, kako je za goro izginil po- slednji ostanek belega telesa, ji je zopet postalo otožno in žalostno, kakor bi se bila poslovila od živega, bliž- njega bitja. Izza gore, za katero se je videl samo še lahki sled dima, tajajočega se na nebu, začulo se je na- enkrat mogočno, jej zdaj tako znano .rjovenje'", katerega se je od kraja tako bala. S tem se parnik poslavlja poslednji krat. — Nu, glej, Zinoček, doma sva ! — rekel je Aljoša, j zapazivši, kako se je v ženinih očeh pojavila otožnost. — In dobro došli ! — je radostno izpregovoril Aleksjej Markovič, raduje se svojih otrok. — A midva z Andrejem sva davi od 7. ure vedno letala na breg in gledala, kedaj se prikaže vaš parnik ! — dejala je visokorasla deva se silno zagorelim licem. „Glej, kaka je ta Liza !* mishla je Zina, radovedno ogleduje svojo novo sorodnico. .Glej, kaka je . . . samo Aljoši ni podobna . . . povsem druga ... no vendar je krasna, prelestna . . .- In Liza jo ie tudi radovedno gledala se svojimi umnimi, rujavimi očmi. Za hip so se srečale njune oči in nakrat sta obe zagoreli, se nasmehnili druga drugi in se sramežljivo obrnili v stran. št. 19. .SLOVENKA« Str. 3 — Nu, dospeli smo ! — rekla je teta Liza, ko je ladija lahno zadela v bruna malega pristana, narejenega ravno pod goroj, kraj vrta. — Glej, dospeli smo ! — je radostno ponovil za njo Aljoša in ne éakaje, da bi se ladija povsem ustano- vila, skočil na breg. Tam sta že stali, čakaje ju, neka mala okrogla devojka in starka v temni obleki, ki je. uvidevši Aljošo, s krikom prihitela na njegova prsa in zaokala, poljubo- vaje njega glavo in lice. — Nu, hčerka, stopi na rodno zemljo ! — dejal je Aleksjej Markovič, kakor peresce dvigaje Zino se svojimi silnimi rokami. Zina mu se je nehote nasmejala in previdno, ne- gotovo stopila na „rodno zemljo". Kar ji je začelo biti nekako otožno. Okolo nje so bili sami novi, tuji obrazi, radovedno jo ogledovaje, a naravnost pred njo se je dvi- gala kruta, neznana gora, vsa zarasla s temno-zelenim hrastovjem. Neverjetno se ji je zdelo, da je to res njena „rodna zemlja-', da se je res pripeljala ,domov". Strašno se ji je zdelo iti na to temno, visoko goro, za katero jo je čakal začetek docela novega, nenavajenega življenja . . . In nehote, razmišljeno je krepko prijela roko Aljoše, instinktivno iščoča v tej mili roki svojo oporo in zaščito . . . (Pride še ) Prva sreča Slike po naravi — Euski spisala M. Krestovska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahar. (Dalje). Vii. Na stopnicah pred hišo so se zbrali ljudje, da vz- prejmejo mlade ter so radostno pozdravljali svojega ljubljenca — Aljošo, kateri je vsem odzdravljal in jih poljubljal. Za-nj ni bilo tukaj ni tujih ni novih obrazov, on je vse poznal in ljubil že od mladih nog, in njega tudi so vsi poznali izza otroške dobe. In Zini je jelo prihajati žal — zakaj ona tu ni- kogar ne pozna, zakaj je ona vsem tako ,nova' in tuja, kakor tudi njej vsi drugi. Rada bi bila, kakor Aljoša, našla tukaj samo znane osebe, ter jih tudi tako radostno, kakor on, poljubila. Bilo ji je nekako tesno pod splošnim ' radovednim ogledovanjem, bala se je, bo li .ugajala'. Zelo rada bi vsem ugajala, da bi nikdo ne mogel obsoditi Aljoše za- radi izbora, in nehote je postajala vsa zmedena in kon- fns^rilawn'Bdé,- kak(s» M-še^bi „ugajala". in ravno zato, ker je ugibala in nameravala to — ravno zato se ji ni podalo tako lahko, kakor tedaj, kadar se je kretala nevede. Posebno jo je motila stara njanja (pestunja) Aljoše, katera ju je prva srečala tam doli na brega. Zina je neprestano čutila na sebi njen vprašalni,- I nekako v dušo segajoči pogled in nehote jo je bilo sram. — Glej tu, njanja, — rekel je s ponosom Aljoša, — kako ženo sem pripeljal ! Glej, ljubi jo tako, kakor mene ! — Kako je mlada ! — je rekla njanja, majaje se svojo sivo, v temno ruto zavito glavo, ne sočutno, ne nezaupno. In tako ni Zina vedela, jo li njanja hvali ali kara, da je tako mlada. Stopiü so v veliko, pobeljeno dvorano, katera je služila tedaj v obednico, v sredini katere je bila pokrita miza in je šumel samovar. Zina se je nehote trudila ostati blizo tete Lize, do katere je čutila instinktivno zaupanje. Aljoša je bil tako vesel, ker se je vrnil domov, da nikakor ni mogel ob- sedeti na enem mesta Sililo ga je, da bi takoj obletel ves dom, pogledal v vse dobroznane kote in ogle, uvéril se, ali se je kaj premenilo v njegovi odsotnosti, ali se je kaj novega nabavilo. A Zine teta Liza ni pustila ž njim. Str. 2 ,.S LOVE N K A- St. 20 — Še pozneje utegneta ! — rekla je ter jo posa- dila k sebi za čajno mizo. — Daj, da si oddahne, tudi tamno je že. Zdaj povečerjamo in potem se malo prej vležeta, po potovanji, a zjutraj vstaneta in vse oglodata. Aljoša je odhitel sam, a Zina je ostala pri Lizi in teti Lizi v obednici in se razgovarjala ž njima. Vprašali sta jo, ali se je bilo prijetno voziti, ali ji Volga ugaja i. t. d. No Zina se še vedno ni mogla osvo- jiti in se je malo plašila. Teta Liza je prva zapazila to in, da bi je ne spravili še bolj v zadrego, dala je Lizi zhamenje, naj je nikar ne izprašuje. Ko se je Zina ozirala okolo, bilo ji je nekako čudno in tuje, da je tukaj v tej neznani dvorani, z nje- nimi porcelanastimi vazami po kotih in na steni s po- dobami starih dedov in babic v starinskih frizurah ter rumenih rutah okoli pleč, gledajočih na njo iz svojih zlatih, otemnelih okvirov. Zdelo se jej je, da jo vsi gledajo z onim vprašal- nim pogledom kakor Aljošina njanja in barajo : — A ti, kaka bodeš ! Pazi ! V odprtih oknih so je videl velik vrt, z dolgimi drevoredi, ki so izginjali tam nekje v globini otemnelega zraka, zeleni vrhovi dreves so temno odsevali na zlato- rumenem, gasnečem nebesu, po katerem so begale po- slednje boje solnčnega zahoda. In vse, kamor je pogledala Zina, vse ji je bilo neznano in nenavadno, ni verjela, da je „doma'' in da so vse te tuje, radovedno jo ogledajoče osebe — njeni sorodniki. No skoro se je vrnil Aljoša, prišel je tudi Aleksej Markovič dajat razna povelja in razgovor se je'takoj oživel. Vsi domači so hoteli vedeti najmanje podrobnosti svatbe in potovanja in so jeli vpraševati Aljošo, kateri jim je z veseljem pripovedoval o vsem. Teta Liza tudi mej razgovorom ni zabila gostiti svojih mladih ljudij. Pokladala jima je najbolje kose in silila jesti vedno še. No Zina ni mogla ; bila je molčeča in se ni mogla osvoboditi od čustva nekake nerazumljive otožnosti. Nasprotno pa je bil Aljoša tako vesel in oživljen, kakor malokedaj. Ognjevito je pravil o vsem, vsi so umolknili in ga poslušali, veseleč se njega in se raduje, da je on, ta občni ljubljenec obitelji, brez katerega je bilo v domu naravnost pusto, zopet tukaj pri njih in zdaj za vselej. Aleksjej Markovič skoro ni trenil z očesom, gledaje ga, in Zina je zapazila, kako so v tem očesu zaigrale časi radostne solze, katere je v zadregi otrinjal hitro z vejic v svojo široko brado, kjer se niso videle. Mrak je postajal vedno gosteji, a teta Liza hi uži- gala svetilke. Vedela je, da njen ljubljenec rad sanjari v mraku. Aljoša je vedno rekal, da se nikoli ne govori in misli tako prijetno in lahko, kakor v mraku, oso- bito poleti. Kar je zažvrgolel v bližnjem bezgovem grmovji slavec. Aljoša ga v žaru razgovora ni opazil, a Zina ga je čula in prihajalo ji je tako tožno - tožno na duši, da bi bila najraje zaplakala, sama ne vede zakaj. Ta slavec jo je po neki čudni igri spomnil hipoma na Petrograd, sorodnike... In tako je poželela videti vse ; zleteti tja, k njim, samo na eno trenotje ; biti pri njih v lepi, vselej tako jarko razsvetljeni obednici, v ka- teri se je bilo tako veselo shajati na čaj. A mesto te svetle, jarke obednice. sedi v neznani sobi, prepredeni v kotih se sivim mrakom, okolo sami novi obrazi, sami tuji glasovi. A njeni pravi sorodnki — kje so ?.. . Tam da- leko in Bog ve, kedaj jih bode videla . . . Čutila je, da zdaj, zdaj zaplaka in, ustrašivša se tega, je hitro vstala ter odišla, rekši, da se gre preoblačit. Aljoša je vznemirjen pogledal nanjo ; zdelo se mu je, da je čul solze v ženinem glasu in hotel je iti za njo, a teta Liza, ki je imela mnogo prirojenega, finega takta, ga je ustavila. — Idi, hčerka, idi, mila moja ... — rekla ji je tako tako toplo in laskavo, da so solze še više stopile v prsih Zine. — Nič, nič, pusti jo za trenotje 1 — dejala je, ko je Zina odišla. — Nič, jutri vse mine ! . . . VIII. Ko se je drugi dan Zina vzbudila, je bilo prvo, kar jo je iznenadilo, buketi nekih rudečih cvetic, kate- rih prej nikdar ni videla. „Kje sem?" ugibala je poluzaspana, ko se je nekje, uprav blizo nje, oglasilo tele in so zakokodäkale kure. Skočila je iz postelje, mela si oči, kakor delajo zaspani otroci, ter se udivljena ozirala okolo. — Ah, da, da. Jablane ! V Jablanah ! — vzkMknila je, hkrati se spominjajo vsega, spustila okretno svoje bose nožice s postelje ter jela radovedno ogledovati sobo. Aljoše že ni bilo. Njegova postelja je bila prazna ; vstal je tako tiho, da ni vzbudil Zine. Slamnati zastori na oknih so bili še spuščeni, a solnce, prodirajo skozi nje, padalo je v poševnih žarkih na čista, na novo okrašena tla in na beli mramorni umi- valnik z mahm zrcalom, od katerega so begali po stropu sedmerobojni ,za.jčiki-'. (Pride še.) Prva sreča Slike po naravi — Kuski spisala M. Krestovska, po izvirniku po slov. Adolf Pahar. (Dalje). VIII. Pohištvo, oboji (tapeti), zagiinjala, vse je bilo po- suto z onimi rudečimi cvetovi. Katere je Zina najprej opazila in vse je nekako blestelo od svežesti. Zdelo se je, da so vso to malo sobico z nizkim stropom in široko belo pečjo v kotu naredili še-le včeraj. — Zdaj sem v Jablanah ! — rekla si je Zina in se zopet nehote zamislila. Da, zdaj se bo na vselej, vsak dan, vse življenje vzbujala v teh Jablanah, o katerih prej ničesa ni vedela. Spomnila se je, kako se ji je včeraj zvečer stožilo in kako je jokala, ko je pribežala sem. In zopet ji je prihajalo nekako tožno in strašno, a samo malo ; no solnce je tako jarko oblivalo vso t^ .so- bico, osuto s cvetjem, in pod oknom so tako glasihjtio- kodakale kure, da ni mogla ni plakati, ni misliti »o/cem žalostnem. Rada bi bila kar hitro vse ogledala in nevoljna j'e bila zdaj, da včeraj ničesat ni prav videla. Najprej je skočila iz postelje in odprla okno. Prav pod oknom se je razprostiral vrt, ves oblit od solnca in iz vsakega njegovega grma so se glasili celi ptičji zbori. — Ah, kako krasno ! — vzkliknila je Zina, nagi- baje se ven in gledaje doli. Dom je stal na višini in za vrtom se je širilo polje, svetlo zeleno od mladega žita. „Ne — mislila je Zina ter radostno nastavljala lahnemu vetru svoje, še od spa- nja vroče lice, — tu je vse krasno ! In zakaj mi je včeraj postalo tako otožno ? Povsem prijetno je tu ! Vrt je izboren, sobica najina je prelestna, kako krasna. In bezga je toliko ! Ah, krasno ! Belega in lilovega .. Nekdo je potrkal na duri. — Hčerka, si se li vzbudila ? — slišal se je glas tete Lize. - Vstopite, teta, vstopite! — kriknila je Zina, hité nazaj v posteljo. — E, vedno se še obotavljaš, pužička ! — rekla je teta Liza vstopivša. — Oh, ti, lenobica ! Osma bode skoro in še nisi vstala. Vstani, vstani hitro ! Soprog je že ob petih vstal, vse selo je že obletel ! In kakor malo dete je pohlopala Zino se svojo široko veliko roko. — Ah, teta, jaz sem tako vesela ! — dejala je Zina, objemaje jo. Sama ni vedela, zakaj se je prav za prav radovala, Str. 2 ,.S L O V E N K A' St. -21 no, čutila je samo v vsem svojem bitju nejasno, vriska- jočo radost. — Nu, zdaj jo dobro ! — rekla je dobrodušno teta Liza. ki je s čutjem umela Ziuino radost. -- A ko se malo navadiš, tedaj bo povsem dobro. Nu, vstani zdaj hitro, takoj ti pošljem Matréno, ona bode tvoja „kamerfrau" : vse. kar treba, ji ukazuj ; jaz pobitim svoje pojit s čajem, tvoj soprog, glej no, je ves sestra- dan .. . Da, — dostavila je nakrat resno, — ta bode pravi vaški gospodar, njemu se še navaditi ni treba : to ima že v krvi ! — Tudi jaz bodem, teta ! Videli boste, jaz čutim, čutim, da tudi bodom ! — vzkliknila je Zina zmago- slavno. — Nu, daj Bog, — odgovorila je se srčno resnim glasom teta Liza ! — Daj Bog ! Boljšega ni treba, nego da imata mož in žena enake okuse in želje. Ako pa mož na to stran vleče, žena v drugo, in otroci, ko do- rastejo, morebiti potegnejo še v tretjo, tako ne more biti kaj dobrega, pravega družnega življenja nikdar ne more biti. In zdaj, hčerka, vstani, če ne, se jaz s teboj za- klepetam in vse ostavim brez čaja. Vstani, vstani, a jaz ti Matreuo pošljem ! Teta Liza je odhitela, boje se še daljše zamude, a Zina je skočila iz postelje in se jela oblačiti. ¦ ' Čutila je v sebi neko novo, svežo bodrost, ne ono, katera jo je prej silila, da je norela, kakor otrok, a neko novo. kakor bi hipoma dorasla in umela nekaj, česar prej ni vedela. „Da, seveda, — mislila je ter se brzo oblačila, — ako moram živeti na deželi, postati moram prava deželanka. kakor pravi teta Liza. Toda kako se napravi to? Kaj mi je treba delati, da bodem taka?" — Tega si še ni mogla povsem jasno misliti. — No, nemara, najprej ne smem misliti o Petrogradu, t. j. ni o sorod- nikih, ni o vseh teh glediščih, koncertih, plesih, katere sem prej tako ljubila tam. Ako misliš, jameš jih gotovo tudi želeti, dolgočasiti se, a to je že slabo . . . Glej, tudi oblačiti se bo treba prostéje. Toliko so ji našili, a zakaj ji bode vse to tukaj I Kako priprosto sta bili teta Liza in Liza oblečeni ; saj ona ima bistro oko, da vidi, v kaj je kdo oblečen. Piesnico je govoril tedaj Aljoša, da so vse te cape v Jablanah nepotrebne ; vedno je svetoval, naj si napravi kolikor možno malo, no Helena je z vso silo hotela napraviti sestri lepo balo, a madama Berifon, njihova šivilja, se je kar zgražala, ko je čula. da ženin svetuje, omejiti se na tri — štiri obleke. — To je nemogoče! rekla je skoro nevoljno. — No, upoštevala bodem vašo vas (a kaj vas žene, ma- demoiselle tja, ko ste še tako mladi!) naredim vam same proste toalete, popolnoma primerne za deželo. In toalete so bile narejene, res, prelestne, izborne, odlikajoče se v oni izbrani prostoti, katera bi bila po- vsem primerna za kako franeozko chatelaine (dvorjanko), ki živi jeseni na svojem gradu, no Zini so se zdele tu- kaj, v samoti Samarske gubérnije, uprav smešne in ne- umestne. — Da — rekla je sama sebi, — vse bodem tako delala, kakor teta Liza in Liza, tako bodeni, živela, ka- kor oni živita ! Nikakor nočem, da bi o meni govorili : »Glejte petrograjsko gospo!" In.Aljoša bo tedaj še bolj zadovoljen, a zdaj vem, da se na tihem boji, da ne bi se ,.navadila' na vasi, in vsi'drugi gotovo tudi mislijo: kje je ona za deželo. A vendar se navadim in prilago- dim ! Vsemu, vsemu so navadim ! Ustavila se je sredi sobo in se radovala zaradi tega, ker je čutila, da se .navadi-' tega zelenega polja, ki se je videlo skozi okno in se razprostiralo daleko, daleko in se družilo tam na obzorji z nebom. (Pride še.) Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahär. (Dalje). IX. Kar so se duri njene sobe, sunjene z boso nogo, odprle in na pragu se je prikazala zdrava, rudečelična ženska z leseno posodo v rokah, ruto na glavi in pod- pasänim sarafanom. Od sunka se jß voda v posodi zazi- bala in razploskala. — Glej no,, razlila ! — rekla je ženska, obetala iu gledala, kako ji je voda bla po golih rokah. Zina je začujeno gledala nanjo m skoro ni verjela, da je to res ona „kamerfrau , katero je teta Liza obe- ćala poslati. — Torej to ste vi, Matrena ? — prašala je nakonec, da bi se uverila. — Jaz saina ! ~ rekla je ,,kamerfrau" ter posta- vivša posodo na umivalnik, poklonila se Zini ter se zase veselo nasmehnila. Za trenotje sta radovedno ogledovali druga drugo. Zina se je nehote čudila, kako malo so podobne tukajšnjo hišine (sobarice) petrograjskim. Matrena, ogledavša Zino, je bolestno vzdihnila in podprla lice z rokój. — Mladi ste, gospa ! — rekla je, kakor je dejala včeraj x^ljosina njanja, samo z drugim, nekako žalostne- jim glasom. — Glej no, kakih sedemnajst let, ne več, imate ? — Ne, že devetnajst ! — rekla je Zina s ponosom in skoro razžaljena, da so jo imeli vsi za tako „mlado". — Glej no, — dejala je Matrena, žalostno majaje glavo, — tudi v mestu so jeli dandanes tako mlade udajati ! — A vi ... a ti si omožeua ? je vprašala Zina, katero je zdaj jako zanimalo to vprašanje. ' — Jaz ? — Da, ti ? str. 2 „S L O V E N K A' St 22 — Ne, milostna, jaz sem vdova ! Vdova, milostna, ravno na Petrov dan bode štiri leta, kar sem vdova . . — Ali, reva ! - dejala je Zina s polnim sočut- jem ; zdelo se ji je tako grozno, biti vdova. AU se ti zelo toži ? — Pri delu, milostna, kako bi se tožilo? - de- jala je Matrena začujeni Zini. — Pri delu, milostna se nikoli ne more tožiti. Kadar sem brez dela, nu, tedaj se mi res toži. Od kraja, seveda, tulila sem nekobko, a zdaj nič. Gospod je milostiv ! — Da, ali si ga, gotovo si ga ljubila ? — vprašala je Zina, ki ni mogla razumeti, da more na videz tako dobra Matrena govoriti take grozne reči. Bila je uverjena, da zblazni, ako bi Aljoša umrl. — Gotovo, ti si ga ljubila ? — ponovila je vpra- šanje. — Da, gotovo, kako bi ga ne ljubila, saj je bil moj mož ! — dejala je Matrena in se zasmejala, poka- zavša svo.;e ravne, bele zobe. — Nu, vidiš, in kako toraj, da ne žaluješ ? — — Tako ! Pri možu, milostna, včasi še huje tožiš. Jamejo pijančevati in zadirati se, kako veselje je to ? No Zina je neumé majala z glavo. . -- Ti si se rano omožila ? — jo je vprašala. — Kako pa? Seveda, rano, — deje Matrena. — V našem stanu, — nadaljevala je z unemo, ko je videla, da gospa ničesa ne umeje, ker je „mlada", — v našem kmetskem stanu, milostna, se ne more drugače. .. — Zakaj ne? — začudila se je zopet Zina. — 1 'a, glejte, ker je vsakemu delavka potrebna. Brez delavke je tudi slaba v družini ,. . . Mej nami je vselej tako, da hitro, ko je kje kaka dekhca za možitev, takoj pošljejo svate tja. Redko, redko katera obsedi kot devica. — No, kako pa ako je grda ? — Kiij to ! Kaj je. če ni lepa ! Z bea se še vode ne napiješ ! Druga je lepega obraza, a kaj pomaga, ako ni za delo ! Pri nas ne gledajo v gobec ; druga jo grba- sta in kozavn, pa ima zdrave roke in je pridna, tedaj ne glej na to, da je grbasta, bulje nego druga lepotica zna svoj poklic. ,.Bog ! Kako je pri njih vse prosto!" — mislila je Zina, poslušaje in ogledovaje Matrone zdaj še z večjo radovednostjo. — Kadar mož umre, ne žalujejo, ker so na delu : kadar se ženijo, ne iščejo si žene, a delavke ... Na lice ne gledajo .... Samo delo in delo ! A mi ! ... ." Zamisbla se je. mijhla si je roko in se trudila, razjasniti sebi ta novi pogled na stvari in razmere, no na njene duri so trkali in nekov poln, mehak glas je vprašal : — Ali se sme k vam ? — To je naša gospodičina, Lizabeta Leksjevna 1 — rekla je Matrena, vide, da Zina ne pozna glasa. Zina je bila v sami jopici, z rokama polnima mij- lovih pen in sama ni vedela, ali sme k nji ali ne. No, ne dovoliti Lizi, se ji je tudi zdelo neumestno. — Vstopite, vstopite, prosim ! — je kriknila zme- deno. -- Aljoša me pošilja k vam, — dejala je Liza j vstopivša z ogromnim, ravnokar natrganim buketom bezga, še vlažnim od jutranje rose. — Poslal me je preganjat vas 1 — nadaljevala je lahno rudéla, kakor bi s temi < besedami hotela opravičevati svoj prihod. — A to sva \ vam z Andrejkom natrgala .... Aljoša je pravil, da j vi ljubite cvetice. j — Ah, hvala Vam . . . Kakova prelest ! pri nas v j Petrogradu se še ni razcvetela . . rekla je Zina. ; Rada bi objela in poljubila to milo Lizo, katera ji : je tako ugajala, a ni se upala tega storiti in tudi roke : je imela vse v mijlu. Zel(> sta ugajali druga drugi, no lahno še bili v , zadregi in rudeli, kadar sta se srečali z očmi. Liza je hotela djati buket v vodo. a ni bilo nobene pripravne vaze zanj. — Matrena, hodi dol in jo prinesi iz moje sobe ! je rekla sobarici. — Nu, seveda! - stria ;ala se je Matrena, okretno odstavljaje posodo od sebe in otiraje roke v svoj sarafan. ¦ — In vi, gospodična, pomagajte tukaj gospej, jaz še ni- , sem pospravila vseh sob. Zina je postajala še bolj zmedena, ko je čula, da < ji bode Liza .pomagala" : no Liza je vzela posodo z vo- ' doj Matreni iz rok in stopila na njeno mesto. Saj je vam vse eno ? — je vprašala Zino. ; — O, da ! Gotovo, seveda . . — je hitro odgovo- ; rila ta. — No, vendar . . . kako je to ?.. . Nu, to ni težko, — rekla je Liza, smeje se. — In, vedite, pri nas prav za prav nimamo sobarice . . . . ] to je take, kakor so v Petrogradu, da bi samo za go- spodo hodila ; a mi smo tu bolj navajeni sami delati. Hoteli smo iz Šaratova naročiti eno za vas, pa Aljoša je ; pisal, da ni treba, ker vi svojo pripeljete selioj . . . Lej, , ! tu za ušesom imate še nekaj mijla. [ — Hvala . . . Da, hotela sva vzeti sé sabo mojo j Dunjašo, ona je že dolgo pri meni služila in od kraja jc soglašala, no potem je odpovedala .... Bala se je dolgega časa na deželi. Zina je nalašč hitela, da bi kar najhitreje končala svojo toaleto in ne zadržavala predolgo Lize kol soba- rice pri sebi, kar ji je bilo strašno sitno, no Liza tega j malo ni opazila in je mirno izpolnjevala prevzeto dolžnost. ¦ — Bože moj ! — je vzkliknila. — Dolg čas na deželi ; in še sobarici ! Nu, jaz razumem, da bode vam morebiti ' še dolg čas, zato, ker pri nas ni posebne zabave, ugod- ; i nosti, a vi ste navajeni tega. No, po mojem je na de- j želi toliko dela in veselja, da je res težavno, dolgočasiti ; se ; to je malodane v mestu prej možno Saj je tam i vedno isto, vedno mej stenami in stenami ... 1 — Nikakor, zakaj mej stenami, — ugovarjala je : I Zina smeje se, — saj se lahko gre na ulico ! i i — In ulice so tam zopet mej stenami ! Kamor po- j j gledaš, same hiše in hiše, neba skoro nikjer ni videti^ : i kakor na hodnikih ! Ne, ne vem, kako je to, nemara zato ^ ! radi tega, ker sem se rodila in vzrasla na deželi, a vse- i ; lej mi v mestu nedostaja prostora ... Ali se vam ni; ' zdelo tako? 1 št. •2i' ,S L O V E N K A- Str. .H — Ne. navadila sem se ! — rekla je Zina smeje se. Ni se smejala zaradi tega, ker se ji je zdelo smešno, kar je govorila Liza, a zaradi tega, ker je tako govore bila strašno podobna Aljoši. Navadno mej njima ni bilo skoro nobene podobnosti, no zdaj pa je zaigralo v izrazu oci, v gubici na nosu, v glasu uekaj povsem Aljošinega in vsled tega se je zdela Zini še mileja in simpatićneja. (Pride še.) Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovs!o sebi ! Nu, zdaj pa teciva hitro, gotovo iinju že čakajo ! — Da, da. letiva in povejva jim, da se že tikava ! -- je radostno vzkliknila Zina in prijevši se za roko, tekli sta se zarudelima, srečnima licama iz sobe ter liir- jali navzdol iio stopnicah. X. Spodaj sta naleteli na Aljošo, katerega sta skoraj prevrgli. On se je naveličal čakati ter je šel sam za ženoj. — Nu, vendar konečno ! — je vzkliknil, ugledavši ju. — Mislili smo, da prideta še-le jutri. — Ah, Aljoša ! — zakričaH sta radostno obe, — midve se tikava, tikava ! — To je naglo! Celo prenaglo ! -- dejal je Al- joša ter zadovoljno gledal sijajoča obraza žene in sestre. V dušo ga je veselilo njuno prijateljstvo, no hkrati pa se ni mogel zdržati, da bi ju ne podražil zaradi tega, ker sta tako hitro „v ognju". — A zakaj si tako odšel, da te nisem slišala ? — vprašala je Zina, delaje nezadovoljen obraz, no takoj se je zasmejala in poljubila svojega nenaglednega Aljošo, katerega ni videla vse jutro. — Zdaj vidiš. — ji je rekel on, — saj sem ti prej pravil, da je moj Lizek krasen fant. — Ah, neumnosti ! — vzkliknila je Liza in rudéla. — Izmislil si je, da me mora za fanta imeti ! Ka- kor bi bila jaz mali deček ! In vsi trije so hiteli se smehom in govorom v obednico. Obedniea je bila vsa zalita se solncem, skozi odprta okna se je glasilo čivkanje ptic, v zraku je bila okusna vonjava od peciva, ki je ležalo na mizi. — Dolgo, hčerka, dolgo ! — klicala jim je na- sproti teta Liza. — Že v drugo pošiljam samovar na pogrevanje. — Pozdravite ju, oni se že tikata ! — vzkliknil je zmagonosuo Aljoša. — Da, posestrili sva se, posestrili ! — zakričali sta zopet v eden glas in od njunih zvonkih glasov in veselih, rožnatih obrazov je postalo v sobi nekako še svetleje. Aleksjej Markovič, v kapi in obleki iz sirove svile, je sedel pri oknu z novinami v rokah in pil čaj iz ogromne, s cvetkami in pticami orisane čaše. — Nu, ako sta zaradi tega zaostali, — rekel je, — tedaj naj bo za prvikrat in ne bodem vaju karal ! A že sem mislil : kakov red je to ! Deseta ura je že, a še čaja nista pili ! Delal se je, kakor bi bil nezadovoljen in godrnjav, a ves njegov dobrodušni obraz je kazal tako notranje zadovoljstvo in srečo, da je Zina kar instinktivno čutila, koliko globoke, nežne ljubezni je v njegovem srcu do nju, ne samo do Aljoše, njega ljubljenega sina, ampak tudi do nje. Zine, katera mu je bila še pred enim letom tuja, neznana devojka, o bitju, katere on niti mislil ni in katera mu je postala zdaj skoraj tako blizka in draga, kakor lastni otrok In v navalu nežnosti, od jutra sem št. 23 ,S L O V E N K A' Str. .3, jo napolnjujoče, se je goreče odzvala tej ljubezni, katero je videla v njegovih očeh ter, planivša k Aleksjeju Mar- koviču, ga krepko objela. — Ah, hčerka . . . hčerka, — je s tresočim glasom ' in tesno jo stiskaje k sebi rekel Aleksjej Markovič. — Glej . . . glej, kako veliko hčerko mi je Bog nakrat po- slal, — je dejal in nenadoma zaplakal. No, takoj, sramuje se svoje slabosti, katera se mu je zdela starčeska, se je premagal in zasmejal, gledaje vse se zmedenim pogledom. A obrazi vseh so bili razburjeni skoro tako kakor njegov in nikdo se ni smejal pri vidu njegovih solz, kakor se je bal. — Nu, hčerka, ljubi nas vse, — je rekel tedaj, osmelujć se in jo poljubovaje. — ljubi, a mi tebe že ljubimo ! Samo nekaj še : sedaj si naša, tako da se mo- raš tudi z mano in teto-starko tudi tikati ! Slišiš ? ! — Slišim ! — dejala je Zina radostno in bilo ji je tako prijetno, da bi bila najraje ves svet tikala. No praktična teta Liza je segla vmes. — A dajte vendar, da jo raje s čajem napojim, — je rekla, — če ne, ona pri naših poljubili ostane še gladna za prvi dan. In podala ji je čaško čaja z gosto smetano in toplim pecivom, od katerega je tako okusno dišalo po sobi. Vsi so bili še preveč razburjeni in so za nekaj minut nehote umolknili ter samo ljubeče gledali drug druzega, posebno Zino, katera je objavila, da nikdar ni videla tako goste smetane in okusnega peciva. — - Naša teta Liza zna to ! — rekel je s ponosom Aljoša. — Ona celo navadne kotlete zna tako pripraviti, da vse prste obližeš I Aleksjej Markovič je hodil z bodrim, veselim obra- zom po sobi in, gredo mimo sina in Zine, je vsakokrat zadovoljno pogledal na nju in lice njegovo je bilo tedaj še zadovoljneje in blažje. Vsi so čutili, da ljubeča se rodovina ne razpade po prihodu novega člena, kakor se to pogosto dogaja, a da se še tesneje združi. Najsrečneji pa je bil Aljoša, kateri je čuvstvoval, kako je ugodil vsem z izborom svoje mlade tovarišice in zato jo je sam še silneje ljubil. — Nu, pij, pij, ženka, rekel je, priganjajo jo, — pij, potem pa na ogled našega doma. Kar misliti si ne morem, da bi moja lastna žena v našem rodnem gnezdu tavala kakor v lesu. — Gotova sem ! — js vzkliknila Zina, naglo pi- joča svoj čaj ; sama je že komaj čakala tega zanimivega ogleda. A teta Liza je ni pustila tako hitro. — Nič, nič je ne moti ! — rekla je Aljoši. — Sam si prosil, da jo moram lepo rediti, a zdaj ji še čaja ne da izpiti v miru ! Hvala Bogu, saj ne gori, še utegnete ! Jej, hčerka, jej lepo ; tu izpij drugo čaško, potem pa begajta, koder hočeta ! Vsi so se nasmejali, no teta Liza je ostala pri svoji zahtevi in prisilila Zino izpiti še eno čaško in po- jesti še nekaj peciva in še le potem se je zadovoljila, rekoč, za prvikrat naj bo dosti. — Nu, idita, zdaj idita ! — dejal je Aleksjej Mar- kovič, smeje se sinovi nestrpnosti. — Odpusti ju že, tetka ! Tudi zame je čas, da grem na polje ! — Zdaj smeta ! — odločila je tudi teta Liza, in Zina jo je še enkrat okretno poljubila, siatela za možem, prijemši ga za roko, na vrt. (Zvršetek pride.) str. 2 „S r. o v E N K A- St 24 Prva sreča. Slike po naravi — Ruski spisahi M. Krestovska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahar. (Zvršetek). XI. Ravno pred domom je bil velik cvetljičnjak V njem so že cvetele rane, bledolilove irise in bele zvezdice nar- cisov so jarko pestrele sredi travinega zelenja. — To je tudi Lizino delo ! — je z vidnim ponosom dejal Aljoša, kateri je ljubil vse, kar je delala sestra. — Hočeš, jaz ti jih natrgam ? — - Ne, ne — rekla je Zina — pred vsem pojdiva k Volgi. — Da ! — vzkliknil je tudi Aljoša, — pred vsem k Volgi. V tem trenotji se je spomnil da sta današnje jutro še-le zdaj prvikrat sama. — Ne, — dejal je tedaj, — pred vsem te moram poljubiti ! Zina se je zasmejala in, zabivša svojo nestrpnost, sta obstala za trenotje v starem javorjevem drevoredu, katerega drevje se je tako razraslo, da so se vrhovi skoraj mej seboj zapletaU in je solnce, prodirajo skozi nje, v jarkih točkah igralo na pesku ozke poti, sredi kakor čipke lahne in od listja trepetajoče sence. — Ali ti je prijetno tu? -- vprašal je Aljoša tiho, se zamišljeno nežnostjo gledaje v lice žene. — Prijetno ! — dejala je Zina tako tiho in v nje- nih blestečih, še otroškojasnih očeh je bilo toliko sreče in ljubezni do njega, da je, ugledavši sebe v njih, on sam še silneje čutil silo svoje lastne sreče in svoje lastne ljubezni do nje. — A glavno je, — mislil je, ljubečo gledaje v te mile oči, — glavno je to, da, dokler sem bil sam, brez nje in brez njene ljubezni, nekako docela nisem čutil življenja, t. j. nisem čutil take radosti, takega smisla v vsem. A od tedaj, ko sem pri njej, se je ta smisel in radost pojavila v vsem, v meni, v ljudeh in v prirodi.... Celo v teh solčnih progah drevoreda, v teh lužah po dežju, v katerih odseva nebo, v tem ptičjem žvrgolenji in celo v belih trakovih njene obleke, v vsem tem se je pojavilo nekaj živega, rodnega .... In vse je postalo lepše .... — In nikdar se ne boš kesala, da si me vzela in prišla sem ? — vprašal je kakor prej tiho in jo gledal. O, Aljoša ! — vzkliknila je s karanjem in po- stalo ji je tako hudo in žalostno od tega vprašanja, da je hotela zaplakati. No, ni utegnila zajokati, ker jo je on iznova krepko poljubil in prijevši jo zopet za roko, shitél ž njo po drevoredu. In veselo je bilo jima, begati tako, roko v roki, drug z drugim ter slišati, kako jima šumi v ušesih zrak, rezan od njunega urnega tekanja. Čutila sta se tako mlada, zdrava in srečna, da se jima je zdelo neprijetno hoditi, kadar je bilo mogoče leteti in govoriti z navadnim umerjenim glasom, s ka- koršnim so govorili drugi ljudje, ne tako srečni kakor ona, kadar je bilo mogoče na ves glas kričati in smejati se. Njuna obraza sta se nehote nasmihala, vedno bi bila rada begala, kričala, smejala se in pela, tako glasno in zvonko, da bi se naslajala o svojih lastnih mladostnih glasovih. Vsa pota v vrtu so bila zasuta, kakor s snegom, z bledorožnatimi lističi ocvélih jablan in visenj in Zini se je zdelo, da je zaradi teh belkastih, po zemlji raztre- senih lističev še veseléje živeti na svetu. No, nenadoma je kriknila in nehote obstala, izne- nadjena od radosti. Na svojem begu sta zavila za ogel nekega drevo- reda in naravnost pred njima, nekako v nižini, a vendar visoko, se je nakrat zalesketala v široki progi — Volga. — Glej ! — vzkliknil je Aljoša v svoji razburjeni radosti, ko je zagledal svojo ljubljeno reko. — Vidiš jo, kaka je pri nas ! — vzkliknil je zma- goslavno. — Nalašč sem te privel po tem drevoredu na- ravnost k strmini ; te je imeniten pogled nanjo, ker, ko sem ideš, osobito prvikrat, tedaj gotovo ne misliš, da je ona tako blizo, in kar, nakrat, se prikaže kakor na dlani ! — Ah, kakova prelest ! — zašepetala je Zina. — Glej sediva tu in naglejva se je dosita, potem idiva dal.e. Sedla sta v travo ter, stisnivši se drug k drugemu, molče gledala na prekrasno sUko, razprostirajočo se pred njima. Bila sta na taki višini, da jima gore niso zaslanjale prostora in je Volga vsa modra od nebesnega odseva, svobodno in mogočno izginjala daleč tja v daljavo in se zavijala še-le na obzorji v nekov modrikast dim. Bele skale desnega brega so se tako jarko črtale na modrini jasnega neba, da ni bilo možno gledati nanje, a še jarče, kakor raztopljeno srebro, je gorela in se iskrila na oslepiteljnem bleska solnca velika, razhajajoča se proga na vodi, v katero so padali žarki. — Veš, Aljoša, — je rekla Zina, tiho stiskale moževo roko, — jaz bodem sedaj, kakor ti, ljubila Volgo... Naj bo sedaj ne samo „tvoja", a ,.najina" Volga ! Dobro ? Naj bo vse, vse, Volga, življenje, misli, vse naj bo skupno najino ! Da, Aljoša ? Aljoša je stisnil Zino k sebi in se zamišljenim, vlažnim bleskom v očeh, gledal v daljavo. Molče sta sedela zopet nekoliko in Zina je gledala, kako so plavale mimo nju nabasane ladije in kako jarko so igrale pisane, modre in rudeče srajce čolnarjev na solnci. — Ah, Aljoša, Aljoša ! — vzkliknila je nenadoma, — kako krasno je živeti na *vetu ! In veš, veš kaj ! Jaz gledam Volgo in vem, da teče daleko, daleko, dasi je ne vidim vse in tako je krasna, krasna ! In zdi se mi, da je ona kakor najino lastno življenje, tudi tako prekrasno in tudi tako dolgo, dolgo ... in se tudi tako skriva v dim, katerega se ne vidi dalje, no, o katerem vendar vemo, da je tudi tam, za dimom, ravno tako krasno, kakor tu ! Je-li res, Aljoša ? — Resnica ... — je dejal Aljoša, a zase pomislil, št. 24 .S LO V E N K A- Str. H, da tudi ta ljubljena Volga ni vselej tako krasna, kakor danes, ko v njeni globini odseva nebo iu nu površini bliska solnce ter so bregovi pokriti z mladim, vigrednim zelenjem, da so tudi na njej dnevi strašne burje in vi- harjev, kadar razburjena vse lomi na svojem potu in požira v svojo sedaj pokojno in laskavo globino toliko žrtev, toliko človeških življenj . . . „Da", mislil je, ,,glej, midva ljubiva drug druzega, kakor le kdo more ljubiti in v vsem odseva del naše sreče in ljubezni . . . ali, ah, morebiti pride dan, ko se to izpremeni, ko tudi midva, tako se ljubeča, začutiva, da je vsa to bilo samo pena in zmota 1 Ona me prevara in neha ljubiti in jaz njo 1 . . . Ali je mogoče, da se to v resnici kedaj zgodi 1" vprašal je sebe z grozo in tugo in prihajalo mu je strašno že pri sami misli, da bi se mogla njuna krasna sreča skaziti in končati, kakor se je skazilo in končalo na milijone človeških sreč . . . „Ni treba misliti o tem . ." rekel je sam sebi z bolestjo, „osobito zdaj, ko je vse tako krasno . . . Pustimo, da se meni to zdaj tako dozdeva, da mej nama ne bode kakor pri drugih in da se bode nadaljevala najina sreča na vselej . .. pustimo, naj se mi to dalje dozdeva ..." In on je potegnil Zino k sebi ter goreče poljubil njene čiste oči, katere so zdaj tako radostno, s tako ljubeznijo gledale njega in mu obetale to srečo in to ljubezen še daleko, daleko tam v priiiodnjosti ...