informator Številka 50 Leto XX. Titovo Velenje, 17. decembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Infprmatika in organizacija Udarniško delo Do konca leta nas loči le še osem delovnih dni, v katerih moramo opraviti delovne obveznosti. Odločili smo se, da bomo za razvojno sanacijo opra- j vili tri delovne dneve. Ti delovniki so naš prispevek za uresničitev proizvodnih in izvoznih načrtov, za iz- j boljšanje gospodarskega položaja Gorenja. Od vsega tega pa so odvisni tudi naši osebni dohodki. V teh delovnih dneh, ki nas še ločijo do novega leta, opravimo udarniški dan tudi v proizvodnji. Vsi 1 režijski in strokovni delavci, delavci v proizvodnji, ki tega še nismo storili, pohitimo! Takšen je bil naš skupni dogovor, zato ga spoštujmo! gorenječommsme Zunanjetrgovinska konferenca Včeraj, 16. decembra 1986, se je v Topolšici pričela tretja zunanjetrgovinska konferenca, ki jo za svoje delavce pripravlja Gorenje Commerce.__________________ Prvi dan zunajetrgovinske konference so udeleženci srečanja seznanili s položajem Gorenja v ekonomskih odnosih s tujino. Predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelo- vanje Cveta Selšek pa jim je spregovorila o aktualnih problemih ekonomskih odnosov s tujino z narodnogospodarskega vidika. V programu srečanja je bil tudi razgovor o razvoju izvoznega trženja proizvodnih programov Gorenja ter vpliv strategije uvoza na dohodkovno uspešnost proizvodnih programov Gorenja. Včerajšnji dan pa so zaključili s tiskovno konferenco za novinarje. riAFOniO sestavljena organizacija IJC združenega dela Priznanje naši standardizaciji V Beogradu so ob proslavi 40. letnice jugoslovanske standardizacije podelili Gorenju posebno priznanje za njegov prispevek na področju standardizacije! Letos mineva 40 let od sprejetja prvega akta, s katerim smo v Jugoslaviji začeli urejati delo pri standardizaciji. Na proslavi, s katero je Zvezni zavod za standardizacijo v Beogradu obeležil to pomembno obletnico, so posebno prizna- nje za izjemne rezultate dosežene v standardizaciji in za prispevek k njenem razvoju podelili tudi naši sestavljeni organizaciji združenega dela. Nedvomno gre za veliko priznanje, saj je standardizacija postala sredstvo za uresničevanje razvojnih ciljev, zagotavljanje kakovosti, tehnične in konstrukcijske zanesljivosti izdelkov in uslug, za vzpostavljanje ekonomskih odnosov s tujino, skratka potreba in nujen sestavni del ekonomske politike sodobnega sveta. gorenjeelistoromiBto široke potrošnje______________ Posodobljena proizvodna linija Med zadnjimi prazničnimi dnevi so delavci vzdrževanja tozda Tehnološka oprema opremili oddelek končnega usmerjanja barvnih televizijskih sprejemnikov s samohodnimi vozički. Manj fizičnega dela, višja produktivnost. Tekoči trakovi določajo vnaprej odmerjen ritem dela, kar je veliko bolj utrudljivo od dela, pri katerem tempo dela ni vsiljen. Zaradi teh in tudi drugih pogojev so v Gorenju Elektronika Široka potrošnja v zadnjih prazničnih dnevih opremili oddelek končnega umerjanja barvnih TV sprejemnikov s samohodnimi vozički iz Koertinga. Vozički se pomikajo s pomočjo vgrajenih elektromotorjev naprej in nazaj. Poleg tega so priključeni na električno omrežje in omogočeno je stalno ogrevanje TV sprejemnikov. Odpadlo je tudi večkratno vklapljanje in izklapljanje pri posameznih fazah dela. Vozički so priključeni na tračnico, mogoče pa jih je tudi odklopiti in izločiti iz linije. Potem, ko se voziček po opravljenem umerjanju in opravljeni končni kontroli kakovosti ustavi pri embaliranju, ga vrnejo po drugi tračnici nazaj na nakladalno mesto. Tudi nakladanje opravlja avtomatika, zato je tu odpadlo ročno nalaganje TV sprejemnikov na tekoči trak. Poleg številnih prednosti, predvsem na račun odpravljenega ročnega nakladanja in vsiljenega tempa dela, se je skrajšal tudi tehnološki čas umerjanja barvnih TV sprejemnikov. Zmogljivost proizvodnje se je znatno povečala in bo v enem dnevu tudi do 350 izdelkov. Trenutno izdelajo do 160 TV sprejemnikov na dan. Proslava ob dnevu JLA Organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin v krajevnih skupnostih Desni breg in Levi breg v Titovem Velenju vabita na proslavo ob dnevu oboroženih sil, ki bo v petek, 19. decembra 1986 v avli osnovne šole Gustav Šilih! Na proslavi, ki so jo kot splet recitacij, folklore in pesmi, pripravili učenci osnovnih šol Gustav Slih, Anton Aškerc in Miha Pintar Toledo, bodo podelili tudi občinska priznanja najpriza-devnejšim članom organizacije ZRVS in zaslužnim vojaškim starešinam, zato na slovesnost vabijo vse krajane. gorenje rotaonp ©pmmu Delegati so nam povedali Inovacije____________ V Gorenju Notranja oprema so delavci predlagali številne koristne predloge in tehnične izboljšave. Pripravljajo nov pravilnik o inovacijski dejavnosti. V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema so od leta 1983 naprej delavci predlagali kopico koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in inovacij. Na delavskih svetih obeh tozdov so doslej realizirali trinajst koristnih predlogov v tozdu Pohištvo in osem v tozdu Gradbeni elementi. Na rešitev pa čaka še 26 predlogov tehničnih izboljšav delavcev tozda Pohištvo in 22 predlogov v tozdu Gradbeni elementi. Računajo, da jih bodo na delavskem svetu ocenili še letos. Strokovna komisija je gradivo že pripravila, nam je povedal Damjan Habe, samostojni skrbnik programa za notranjo opremo, ki se še dodatno ukvarja z inovativno dejavnostjo. Na delavskem svetu tozda Pohištvo so doslej rešili tudi naslednje koristne predloge: • Uporaba plastičnega emba-lirnega traku - Konusov trak na stroju Sipak (avtor Rajko Pod-hovnik). • Izkoriščanje odpadka iverk pri vratih G 141, A 506 (avtor Drago Strahovnik). • Horizontalno (umiranje zadnjih strani vrat G 141 - brez pokončnih trakov in brez utorje-nja (avtor Ivan Mencinger). • Izdelava svedra, ki združuje dve operaciji pri vrtanju stranice nape za zavoro (avtorja Milan Kotnik in Franc Kolar). • Uporaba kuhinjske nape KN 105 za napo A 412 (avtor Ivan Mencinger). • Tečaj za WC deske s pokrovom in distančnimi čepi (avtorji Silvo Vrčkovnik, Tomaž Ivanuša, Jože Jeršič, Vlado Miklavžin, Janez Smrdelj, Jure Veršec). V tozdu Gradbeni elementi so realizirani naslednji koristni predlogi: . Preureditev sistema nalaganja biskvita (avtor Jože Ribizel). • Navarjenje vložkov orodja za stiskanje biskvita keramičnih ploščic (avtor Rihard Grudnik). • Rekonstrukcija koša za izpust emajla iz mlinov (avtor Franc Goličnik). ■ Metlica singacijskega stroja (avtor Karel Meh). • Zračno hlajenje v kanalu pod žgalno pečjo (avtor Jože Ribizel). • Paletni voziček za glazirno peč (avtor Ivan Urbančič). • Izpihovanje ploščic in kaset pri glaziranih pečeh (avtor Ivan Vrbančič). • Fiksiranje in centriranje potisnega stroja na malih pečeh (avtor Anton Ažman). V tozdu Pohištvo je pripravljeno gradivo za rešitev kar 26 predlogov tehničnih izboljšav. Med temi so najpomembnejši predlogi: • konstrukcija ličnic iz furnirane iverice, oplemenitene z lesenimi letvicami, • sprememba tehnološkega postopka luženja pri površinski obdelavi vrat G 172, • podajalni brusilni stroj za brušenje raznih svedrov, • izdelava naprave za programsko točkanje izvrtin na raznih delih. Pri posameznih tehnoloških izboljšavah je sodelovalo več avtorjev. V tozdu Gradbeni elementi (v obratu keramika) so med 22 predlogi tehničnih izboljšav pomembnejši: • disco naprava pri nanosih na keramične ploščice, • drsna plošča podajalne naprave PH 550, . črpalka za črpanje lepila na glaziranih linijah. Roman Ramšak, 32-letni kovinostrugar, v Gorenju zaposlen od leta 1975, v tozdu Tehnološka oprema že šesto leto opravlja delo na koordinatno vrtalnem stroju, z najvišjo stopnjo zahtevnosti po natančnosti. V preteklem obdobju je bil družbenopolitično aktiven tako v mladinski organizaciji bivšega tozda Orodjarna, osnovni organizaciji sindikata, komisiji za stanovanjska vprašanja, kot sekretariatu OOZK, v mandatu do leta 1982 tudi v delegaciji za zbor združenega dela. Roman je v tem delegatskem mandatu predsednik delegacije zbora združenega dela tozda Tehnološka oprema. „Naša delegacija ima že ustaljeno obliko dela, ki jo želimo še obogatiti, ker pomanjkanje časa, dvoizmensko delo in druge okoliščine še vedno ovirajo bolj poglobljeno in širšo obravnavo gradiv med sodelavci, prav tako pa tudi hitrejši pretok delegatskih informacij,” nam je povedal Roman. Upamo, da bomo to presegli v morebitni novi organiziranosti. Naši delegati so pripravljeni sodelovati, tudi njihova udeležba na skupščinah je dobra. Poudariti moram, da so delegati Gorenja na skupščinah zbora med najbolj aktivnimi. Opažam, da delegati na skupščinah premalo terjamo odgovornost za zastavljenega neuresničene naloge. Menim, da bi za boljše delo delegatom pomagal kak seminar, saj čutimo pri nekaterih vprašanjih pomanjkanje specialnega strokovnega znanja. Koordinacije delegacij so kot oblika delovanja in povezovanja pri usklajevanju mnenj in stališč delegacij dobre, saj na njih razjasnimo nejasnosti ali odpravimo dvome. Moti me le, da odgovore na delegatska vprašanja pogosto dobimo šele po dveh zasedanjih zbora, kar hromi že tako šibek pretok informacij. dz Slavica Mravljak, dolgoletna delavka Gorenja, februarja bo napolnila 17 let delovne dobe, tajnica uvoza v delovni organizaciji Gorenje Commerce, je predsednica delegacije za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva. „Naša delegacija deluje kar dobro, ker so delegati pripravljeni sodelovati, menim, da bi lahko bilo to sodelovanje še boljše. Delegacija bi veliko bolje delovala, če bi vsak njen delegat dobil po en izvod gradiva, ki bi ga najprej obravnaval v svojem ožjem delovnem okolju in šele nato na našem skupnem sestanku. Sedaj je to zaradi časovne stiske z enim izvodom gradiva za delegacijo nemogoče. Do sedaj ni bilo posebnosti glede vsebine gradiv, ker skupnost otroškega varstva resnično želi uveljavljati naše skupne interese, saj razpravljamo o resnično objetkivnih potrebah izvajalcev oziroma naših potrebah na področju otroškega varstva. Delo v tej delegaciji je zame zanimivo, saj sem spoznala, kako skrbijo za varstvo in vzgojo naših otrok, da je njihovo delo izredno humano družbeno dejanje in da se tega premalo zavedamo. Zelo pogrešam aktivnejše vključevanje staršev pri razreševanju njihovih problemov, pogosto se tudi ne znajo obrniti na pravi naslov,” pravi Slavica Mravljak. „Zelim, da bi vsi zaposleni, posebej starši otrok in doraš-čajoče mladine, več skrbi in pozornosti posvetili preživljanju prostega časa svojih otrok in ta čas obogatili s številnimi drobci skupnega življenja. Res je, da se za potrebe otrok starši v stanovanjskih hišah ne menijo veliko. Otroci so vse bolj odtujeni in v preživljanju prostega časa prepuščeni sami sebi. Zanašamo se le na vrtec in šolo, vemo pa, da je družinska vzgoja nepogrešljiv člen pri oblikovanju mlade osebnosti.” dz Tudi jutri prijatelji Prejšnji četrtek so nas obiskali naši nekdanji sodelavci in sodelavke, ki so svoja leta mladosti, zrelosti in modrosti podarili Gorenju, njegovi graditvi in napredku. Najprej so obiskali svoje bivše sodelavce, si ogledali proizvodnjo v tovarnah v Titovem Velenju in se nato zbrali v praznično okrašeni jedilnici Gostinske enote. Ob pogrnjenih mizah so se srečali znanci, prijatelji. Zaživeli so spomini na nekdanji delovni utrip, dogodivščine in pripetljaje, stekle so besede o današnjem in jutrišnjem dne, o zdravju, dru- žini... Upokojene sodelavce in sodelavke, prijatelje nekdanjega in današnjega Gorenja, sta pozdravila predsednik Poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik in predsednica OK ZKS Titovo Velenje Irena Berložnik. Veselemu razpoloženju in prazničnemu vzdušju je prispeval tudi kulturni spored, v katerem je Janez Sterkuš pripovedoval šaljive dogodivščine v svoji monodrami o ..lastnem” pijanstvu. Ansambel Strmine pa je poskrbel za prijetne melodije. Prijateljem Gorenja, njegovim pridnim graditeljem v modrih haljah, ki so jih nekoč ponosno nosili, resnična zahvala za prizadevnost, pogum in dokazano zvestobo in hotenje za boljši jutri, za vztrajnost pri delu v prvi, drugi, v nočni izmeni, za delovne sobote in nedelje. Za vzgled, saj smo se nanje zgledovali, ko smo premagovali težka leta in razgrinjali temne oblake, ko smo združeno stisnili zobe in pesti v hotenje za boljši jutri vseh nas in naših rodov. Nanje se zgledujemo, ko hlastamo za novim znanjem, ko vztrajno gradimo in iščemo nove, boljše poti, ko ustvarjamo... Njihov vzgled, naše znanje in polet na poti v jutrišnji dan. Zagotovilo prihodnosti in našega trdnega prijateljstva. ALOJZ MOČENIK Prejšnji četrtek smo se kot običajno zbrali na svojih delovnih mestih, vendar tebe ni bilo več med nami. Namesto tebe je prišla med nas žalostna vest o nesreči, v kateri se je utrnilo tvoje mlado življenje. Kot najmlajši sin številne kmečke družine si že kot otrok spoznal trdo delo in življenje na kmetiji, kjer si vseskozi pridno pomagal svojim staršem. V sebi pa si ves čas gojil veliko ljubezen do elektronike, avdio naprav in mikrovezij. Ta ljubezen in volja po odkrivanju skrivnosti elektronike je bila tako velika, da si se izučil za RTV mehanika. Po končani šoli si se avgusta zaposlil pri nas in kot pripravnik kmalu pritegnil pozornost nadrejenih s svojo veliko željo po znanju in veliko delovno vnemo. Čeprav bolj tih in skromen, si hitro postal priljubljen tudi med sodelavci. Svoja odkritja v skrivnostnem svetu mikrovezij si prinašal tudi domov in jih delil s svojo mamo, očetom in brati. Vsi so se veselili s teboj, ko si popravil prvi televizor, ponovno oživil pokvarjen radio. V sebi si skrival še polno načrtov, ki pa bodo ostali za vedno neizpolnjeni. Delovno mesto, ki je tega mrzlega decembrskega jutra ostalo prazno, bomo nekako zapolnili, ne bomo pa mogli zapolniti praznine, ki je ostala med nami, tvojimi sodelavci. V svojih srcih te bomo ohranili kot pridnega, mirnega in poštenega sodelavca ter dobrega tovariša. Sodelavci Gorenja Elektonika Široka potrošnja Hedvika Ribizel se je v Gorenju zaposlila kot prva sodelavka leta 1956 in bila Gorenju zvesta vse do upokojitve. Solznih oči je na srečanju upokojencev Gorenja pripovedovala, da je ponosna, ker je za njo ostalo tako veliko in znano Gorenje. Ni ji žal preživetih dni ob delu in odpovedovanja. Hedvikin lik zvestobe je lahko tudi naš ponos. O modernizaciji celjske bolnišnice Medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje je 11. decembra 1986 na delovni razgovor povabil urednike glasil OZD na celjskem območju. O nadaljevanju modernizacije celjske bolnišnice in pobudi o ustanovitvi regijskega aktiva urednikov glasil OZD. Organizatorji obveščanja, novinarji in uredniki glasil v organizacijah združenega dela celjske regije so pred leti že ustanovili svoj regijski aktiv, vendar je delo časoma zamrlo. Na pobudo aktiva celjske občine je medobčinski sindikalni svet povabil na razgovor urednike glasil OZD na celjskem območju, da bi ponovno spregovorili o povezovanju in vlogi sindikata pri obveščanju v organizacijah združenega dela. Regijski aktiv bi lažje vzpostavil sodelovanje z Društvom novinarjev Slovenije, organiziral oredavanja in druge oblike izobraževanja organizatorjev obveščanja, skliceval novinarske konference in skrbel za dvig ravni informiranja v organizacijah združenega dela. Pobudo so udeleženci razgovora podprli in formalno naj bi ustanovili aktiv v februarju 1987. V drugem delu razgovora pa smo se uredniki glasil seznanili s stališči in nalogami Medobčinskega sveta ZSS celjskega območja pri modernizaciji celjske bolnišnice. Ocenjujejo namreč, da prihaja do znatnih odmikov pri uresničevanju družbenega dogovora o modernizaciji celjske bolnišnice, predvsem pri uresničevanju družbenega dogovora o združevanju sredstev. Glede na višino potrebnih sredstev za dokončanje objekta, ki ima širši družbeni pomen za delavce in občane celjskega območja, je poleg ostalih oblik združevanja sredstev, pomembno vlogo odigral enodnevni zaslužek. Zato so tudi predlagali, da bi s podobno akcijo nadaljevali še v letu 1987. hj Prejeli smo gorenjebnrai PRIZNANJE Redakciji ..INFORMATORJA GORENJE" Titovo Velenje za izuzetan doprinos na realizaciji projekta Gorenje-bira Rihač u Bihaču 1985 godine PRIZNANJE UREDNIŠTVU INFORMATORJA Delavci Gorenja Bira so uredništvu informatorja na minulem srečanju novinarjev sredstev javnega obveščanja Bosne in Hercegovine ter urednikov glasil delovnih organizacij Bihača, bilo je ko- nec prejšnjega tedna v tej Gorenjevi delovni organizaciji v Bihaču, za izreden prispevek pri realizaciji projekta Gorenje Bira v Bihaču leta 1985 podelili posebno Priznanje. Vsi smo bili te nepričakovane pohvale zelo veseli, obenem pa nas to zavezuje za enako prizadevno delo tudi v prihodnje. V soboto, 6. decembra 1986 so se pri nas zbrali tisti, ki skrbijo, da v Gorenju lahko telefoniramo in pošiljamo nujna sporočila preko teleksa. ŠAH V Četrtek, 18 decembra 1986, bo v Kavarni REK zadnje kolo šahovskega hitropoteznega tekmovanja za prehodni pokal. Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri. Pred zadnjim kolom je v vodstvu Ivan Kovač (tehnološka oprema), sledijo Gregor Rupnik (Delovna skupnost Splošni posli), Alojz Jelšnik (DSSS Gorenje Gospodinjski aparati), Igor Guštin (štipendist) itd. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Ljuba Benetka se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Gorenja Commerce, delavcem Avtopar-ka- in Gorenja MGA ter vsem dragim prijateljem in znancem iz kolektiva Gorenje za darovano cvetje, pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej še iskrena hvala Dragu Vasletu, vsem šoferjem, in Tonetu Prislanu za poslovilne besede ob grobu. žalujoča žena Ljuba in sinova Iztok in Žarko z družino Gorenje Gospodinjski aparati med najvecjimi Med slovenskimi delovnimi organizacijami je Gorenje Gospodinjski aparati v letu 1985 doseglo poslovni uspeh, ki je največjo delovno organizacijo Gorenja uvrstil po doseženem dohodku na 19. mesto. Lani je znašal dohodek 7.453 milijonov dinarjev. Po celotnem prihodku pa je Gorenje Gospodinjski aparati bilo na 4. mestu (89.123 mio din). Na razpredelnici je Gorenje Servis na 137. mestu po dohodku, na 108. mestu po številu zaposlenih in na 209. mestu po celotnem prihodku. Gorenje Procesna oprema je uvrščena na 242. mestu po dohodku, 190. po celotnem prihodku in 206. mestu po številu zaposlenih. Koliko smo pošteni? So dnevi, ki nam posebej ostanejo v spominu in kdo ve, kako se bo minuli ponedeljek zapisal naši sodelavki. V ponedeljek, ob 8.45 je na poti iz prizidka tozda štedilniki v jedilnico Jolanka Vivod izgubila rjavo denarnico, na kateri je napis Gorenje. V denarnici je bilo okoli 78 tisoč dinarjev gotovine, troje, še neizpolnjenih potrdil o plačani RTV naročnini (listki so bili na ime Boh Joca, Šalek 85, Titovo Velenje in datirani s 15. 11.1986, 15.1. in 15.2.1987 ter podpisani z J. Vivod), v denarnici je bila verjetno tudi letna vozovnica za avtobus. Vprašanje na izpitu naše poštenosti: Ali bo najditelj vrnil denarnico njeni lastnici, Jolanki Vivod (II. centrala, interna 496)?! MALICA OD ČETRTKA DO PETKA (od 18. do 26. decembra) Malica Dietna Četrtek Gobova rižota, Gobova rižota, rdeča pesa, rdeča pesa Petek Svinjska kisla juha Špinača, pire krompir, jajce Sobota Krompirjeva omaka, Krompirjeva omaka, hrenovka hrenovka Ponedeljek Kisla repa, fižol Kisla repa, pire krompir Torek Goveja juha z mesom Goveja juha z mesom, pecivo pecivo Sreda Fižolova solata, Skutini štruklji, Četrtek prekajeno meso kompot Krompirjev golaž Krompirjev golaž Petek Dušeno kislo zelje, kranjska klobasa Jetrca v omaki IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GO RENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.