Dr. Fr. Sedej: Klinopisni spominiki in sv. pismo. 671 Znamenito je tudi to, da v nekem klino-pisu opominja bog ljudi, najbrže ko jih je ustvaril, kako imajo boga častiti. K tvojemu bogu moraš čistega srca priti, To je najljubše božanstvu. Molitev, prošnje, priklonjen obraz Mu moraš za rano dati v dar. Strah božji rodi milost, Žrtev poviša življenje, Molitev pa razreši greh. Bogaboječemu ne uide Kdor Anunako časti, si podaljša življenje. Proti prijatelju in drugu ne govori (nič slabega), Nizko ne besedici, prijazen (bodi). Komur obljubiš, daj in ne (zapusti ga). Sicer babilonska geneza ne razdeljuje stvar-jenja sveta na šest ali sedem dni, tudi drugi pisatelji, pišoči o kaldejski kozmogoniji, ne črhnejo besedice o kakem „dnevu" stvarjenja, vendar so BabilonciT imajoc teden sedem dnij, dobro poznali sedmi dan, dan pokoja. Naklino-pisnih spominikih se imenuje sicer sedmi dan „hudi dan", ker se ta dan ne sme delati ne darovati žrtev, poleg tega pa sluje tudi kot šabattuv, hebr. šabath t. j. dan pokoja. Že spredaj smo govorili o sedmih planetih, posvečenih posebnim bogovom, po katerih so se pozneje dnevi v tednu imenovali in sploh o sedmici kot svetem številu. Potemtakem He-brejcev teden in sobota kot dan pokoja nista naravnost hebrejskega izvira, ampak starobabi-lonskega. Saj govori tudi Bog Judom postavo dajaje na Sinaju o soboti kot že znanem dnevu rekoč: Spomni se, da posvečuješ sobotni dan! Kakor sv. pismo pripoveduje, dal je Bog rasti sredi raja drevo življenja in drevo spoznanja dobrega in zlega. Tudi asirsko-babi-lonski spomeniki poznajo neko „sveto drevo", ne da bi ga imenovali drevo spoznanja ali življenja. Vendar je tudi to „sveto drevo" v lil!: 31 i II I I 1 M .Sveto drevo s kerubima čuvajema ob straneh. (Po nekem asirskem cilindru.) neki zvezi z grehom prvih starišev, kakor bomo pozneje videli. Na več mestih epa o Izdubarju se namiguje na neko božje drevo ali gaj boga Anu, ki se nahaja ob perzijskem, zalivu. Ob ustje Evfratovo so namreč stari Babilonci stav-ljali svoj paradiž. Henrik Rawlinson je prvi istovetil rodovitno, od štirih rek namakano pokrajino Gandunijas ali Kardunijas s svetopisemskim Gan-Eden t. j. raj veselja. Babilonsko sveto drevo ima kajpada sedem vejic in sedem listov ali pa kaže to sveto številko vsaj pri listih cvetne čase ali pri vrhu. Navadno ga čuvata ob straneh dva krilata keruba noseča posodo v rokah. Ali ne spominja to na sv. pisma besede: „In je izgnal Adama in je postavil pred raj veselja keruba z ognjenim in šviga-joČim mečem, varovat pot k drevesu življenja?" Ge smemo verjeti J. Smithu, pravi neki klinopisni odlomek, da je Anuvov gaj Čuval meč, ki se je vrtil na štiri nebne strani.') H koncu nam je še omeniti, da se nahaja podoba „sv. drevesa" prav pogosto na babilonskih dragih izrezanih kamenčkih, na stenah asirskih templov in palač ter kot lepotičje na oblekah. Ima li klinopisno slovstvo kak sled o grehu naših prvih starišev? — me vpraša radovedni čitatelj. Klinopisi sicer ne omenjajo niti z jedno besedo te za vse Človeštvo osodne dogodbe, ali glasneje kakor vsi klini nam govori o tem neka babilonska podoba, ki se hrani dandanes v britskem muzeju. Ta podoba nam namreč kaže dve osebi, sedeči ob straneh svetega drevesa in stegajoČi svojo roko po sadu drevesnem, med tem ko se vspenja zad za eno teh oseb — kača. Oseba z rogovi na glavi pred- Sveto drevo s sedečima osebama ob straneh; zadaj jedna kača. (Po nekem starobabilonskem cilindru.) stavlja moško moč in moža sploh — po stari semitski navadi. Saj se celo Aleksander Veliki zove pri Arabcih „gospod rogov". Kdo je torej nasprotno sedeča oseba s svitkom ob glavi, ako ne ženska? In kaj pomenja vijoča se kača za hrbtom ženske? Je-li to vse le slučajno.' Nekateri neverni Tomaži in dvomljivci so sicer menili, da je ona kača zad za hrbtom ženske samo le črta, ki je nastala vsled razpo-kline dotiČnega babilonskega cilindra. Ali to je le izgovor. Cilinder, noseč te podobe, ni razpocen ') G. Smith, Chaldaische Genesis str. 84..