---    347    ---
Obrtnija.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
Iz poročila teh šol posnamemo sledeče, da naši či-tatelji sprevidijo vspešno delovanje teh dveh zavodov:
Minulo šolsko leto — sedmo, odkar sta bila zavoda istanovljena — začelo se je po pravilih dne 16. septembra 1894. leta, a sklenilo se je izjemoma uže z dnem 15. julija 1895., ker je bil vsled Velikonočnega potresa pcuk prenehal takoj po katastrofi ter postal povsem nemogoč v tem šolskem letu.
Najvišja godova Njiju Veličanstev cesarja in cesarice sta praznovala zavoda kakor običajno vsakokrat s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba. Učiteljski zbor se je dalje udeležil cerkvene svečanosti Najvišjega rojstve-nega dne 18. avgusta in je bil zastopan pri sv. mašah zadušnicah po članih Najvišje cesarske rodbine dne 23. februvarija in dne 28. junija.
Potresna katastrofa, ki je zadela Ljubljansko mesto v noči od 14. na 15. aprila, je bila osodepolna tudi za obe obrtni strokovni šoli. Šolski prostori so bili tako močno razrušeni, da niso bili več za porabo. Osobito so oni lokali, ki leže v takozvani stari Virantovi hiši, žalostno pričali o silnih močeh podzemskih sil. Glavno zi-dovje je bilo deloma razpokano, oboki nad sobami, vrati in okni so zevali na raznih krajih in trebalo je takoj napraviti močnih pcdpor. Južno stopnjišče je bilo posebno v slabem stanji, tako da je stavbenski komisijon zahteval, naj se podere. Lepe ovalne, zgodovinsko in umetniško zanimive stopnjice, ki vodijo iz Zvezdarskih ulic v ravnateljevo pisarno, so najmanj trpele izmed vseh delov hiše. Tudi prostori oddelkov za figuralno podo-barstvo in pletarstvo, nahajajoči se v Zoisovi hiši na Bregu, so bili silno razdrapani; osobito je bil razdejan oddelek za figuralno podobarstvo, kjer se je tudi mnogo lepih in dragih gipsastih mcdelov pobilo.
Pri takih razmerah ni bilo misliti na to, da bi po Velikonočnih počitnicah pričeli s poukom. Poleg tega je bilo dokaj učencev brez stanovanja in tudi večina učiteljskega zbora ni imela doma. Visoka deželna vlada je zato vstavila pouk najprej za kake štiri tedne, da se razmere razjasnijo. Ko je ta čas pretekel, smo bili še vedno na starem stališči. Hiše še ni bilo mogoče popraviti in ko so prišli tehniki prostore še jedenkrat pregledat, so kon-štatirali, da se nahaja izmed vseh 39 lokalov, v katerih sta zavoda nastanjena, samo devet sob v porabnem stanji. Na podlagi dotičnega poročila je visoko naučno mini-sterstvo zaukazalo, da naj v tekočem letu pouk defini-tivno preneha. Šolsko leto naj se takoj sklene na temelju zadnje konferencije pred Veliko nočjo; učenci vseh letnikov naj se klasificirajo in razdele naj se jim takoj spričevala o II. semestru 1. 1894/95. Oni obiskovalci, ki imajo dvomljive rede, naj delajo iz dotičnih predmetov izpite zadnje dni meseca julija; morebitni ponavljavni iz-
piti pa se imajo vršiti kakor po navadi pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Vsled tega ukaza so bili učenci in učenke dne 15. julija klasificiranj, v dvomljivih slučajih pa dne 29. julija še jedenkrat izprašani. Spričevala imajo datum 15. julija 1895.
Konečno bodi še omenjeno, da so se med tem časom zidarska dela energično pričela in da je večina prostorov uže popravljena. Prihodnje šolsko leto se bode torej brez vsakega zadržka lahko pričelo po predpisih z dnem 16. septembra.
Dne 7. maja je Njegovo Veličanstvo oradostilo naše glavno mesto z Najvišjim svojim pohodom; premilostljivi vladar je hotel sam ogledati si provzročeno škodo, tolažiti bedno ljudstvo in prinesti prvo pomoč. Da primerno pozdravimo ljubljenega cesarja, so se učenci in učenke z učiteljskim zborom zbrali skupaj z druzimi učnimi zavodi ljubljanskimi na cesti Marije Terezije ter ondi pričakovali prihoda Njegovega Veličanstva. Ko se je prevzvi-šeni vladar peljal memo, smo mu z navdušenimi živio-klici izražali svoje najspoštljivejše pozdrave.
Strokovno šolo za obdelovanje lesa sta dne 4. ja-nuvarija 1895. natančno pregledala nadzornika za obrtni pouk, dvorni svetnik prof. dr. V. Exner in prof. O. Bayer.
Za ustanovitve šol so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odmenili doneskov za podporo ubožnih učencev in učenk. Slavni deželni odbor in slavna kranjska trgovska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli pet Franc-Josipovih ustanov po 50 gld. na leto, in slavna kranjska hranilnica je v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld na leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nadvojvodine Marije Valerije za vse čase imenujejo „Marije Valerije ustanove.a
Ustanove deželnega odbora znašale so minolo leto 1005 gld., trgovske in obrtne zbornice 740 gld., ljubljanskega mesta 375 gld. in kranjske hranilnice 800 gld.
Število štipendistov je bilo na obeh zavodih 66. Ustanove so znašale od 20 do 70 gld. na leto; povprečna je dobil jeden štipendist 45*75 gld. in jedna stipendi-stinja 41#47 gld. Ustanove so podeljene učenkam in učencem za vso učno dobo.
Poleg teh je imel učenec Alojzij Cucančič državno ustanovo mesečnih 12 gld., učenka Marija Sinek pa mesečnih 10 gld. Kranjska hranilnica je dala hospitantu za risanje, Petru Šmiteku, izvanredno podporo 50 gld.
Visoko c kr. naučno ministerstvo je tudi v minulem šolskem letu dovolilo 150 gld. podpore za učence strokovne šole za lesno industrijo, 100 gld. pa za učenke strokovne šole za umetno vezenje. Ti vsoti je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim in vrednim frekventantom.
Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci in učenke zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka
-----    348    -----
ustrezali svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem iz najubožnejših slojev prebivalstva, tako, da roditelji po navadi nikakor ne morejo podpirati svojega otroka. Oziraje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne, nravne in vredne učence in učenke, kupuje jim šolske potrebščine, odkazuje jim prosto hrano in podpiranje jih v bolezni. Dotični načrt pravil je odobrila deželna vlada dne 2. julija 1892. L, štev. 7149; občni zbor pa je nato dne 19. decembra 1892. leta izvolil prvi odbor.
Sedaj so v odboru nastopni gospodje in gospe: C. svetnik Ivan Murnik, načelnik, ravnatelj strokovnih šol Ivan Šubic, načelnikov namestnik, strokovna učiteljica Marija Hlavka, tajnica, strokovni učitelj Julij Springer, blagajnik, realčni prof. Iv. Gnjezda in c. in kr. dvorni založnik Ivan Mathian, odbornika.
Revizorja sta p. n. gospoda stolni vikarij Andrej Kalan in tapetnik Anton Obreza.
Kakor vsa leta, odkar obstojita zavoda, dobivalo je tudi letos več ubožnih učencev od slavnega predstojništva ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje in mnogih zasebnikov vsak dan ali pa vsaj posamične dneve v tednu hrano; tako je bilo mogoče v družbi z zgoraj navedenimi ustanovami najubožnejše učence in učenke izdatno podpirati, nekatere pa celo povsem živiti.
(Dalje sledi.)
--- 357 ---
Obrtnija.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
(Konec.)
Učiteljskih močij na šoli je bilo z ravnateljem vred 24 in sicer 1 ravnatelj, 7 strokovnih učiteljev, 4 delovodje, 1 učitelj risanja, 3 strokovni učitelji, 2 kateheta in 6 pomožnih učiteljev.
Pričetkom šolskega leta se je otvoril oddelek za figuralno pcdobarstvo pri strokovni šoli za obdelovanje lesa. Temu oddelku je namen, gojiti v prvi vrsti cerkveno kiparstvo in pospeševati razvoj cerkvene umetnosti na Kranjskem. — Oddelek za pletarstvo je pričel svoje delovanje z dnem 1. aprila t 1.; pouk je trajal samo 10 dnij, ker se po Velikonočnem potresu ni več mogel otvo-riti Oba imenovana oddelka sta bila prav primerno nastanjena v Zois-ovi hiši na Bregu.
Visoko naučno ministerstvo je z ukazom z dne 24. septembra 1894., št. 22771, odobrilo porabo pomožnih učiteljev Ant. Funtka, dr. Fr. Kropivnika, Alf. Paulina, Karola Pirca, Ant. Štritofa in Alojzija Tavčarja. — Isto visoko ministerstvo je z ukazom z dne 12. sept 1894., št. 21066, imenovalo kapelana pri mestni fari Sv. Jakoba, dr. Frančiška Ušeničnika, katehetom in propoved-nikom na šoli za obdelovanje lesa. — Naučno ministerstvo je z odlokom z dne 20. septembra 1894. št. 11188, premestilo delovodjo c. kr. strokovne šole za obdelovanje lesa v Val. Mezeričih, Josipa Tratnika v Ljubljano. — Visoka deželna vlada je z odlokom z dne 4. novem. 1894 št. 14625, dovolila ravnatelju dvanajstdnevni odpust, da proučuje razne naprave za elektriško razsvetljavo. — Delovodjo na novo otvorjenem oddelku za pletarstvo je bil z ukazom visokega naučnega ministerstva z dne 7. novembra 1894, št. 23022, imenovan Josip Baran iz Sobje-slava na Češkem. — Z odlokom z dne 3. marcija 1895, št. 3000, je visoko naučno ministerstvo imenovalo c. kr. strokovnega učitelja Josipa Vesela vladnim komisarjem za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem.
Na konci šolskega leta so nastopni učenci IV. letnika strokovne šole za obdelovanje lesa dobili odhodna izpričevala, in sicer stavbinski in pohištveni mizarji: Jager Alojzij, Kosmač Anton, Lehrman Anton; rezbarji: Buh Miha, Kreč Frančišek, Zavrl Josip.
Izid klasifikacije je bil zelo ugoden. Le 4 % učencev ni doseglo učnega zmotra, 6 % je ostalo zaradi bolezni neizprašanih in 90 % je dobilo ugodna izpričevala.
Disciplina je bila v obče povoljna; 6 učencev je dobilo v nravnosti red »primerno", ostali pa vsi boljše rede.
Jeden učenec I. letnika je bil med šolskim letom izključen zaradi disciplinarnih pregreškov.
Na strokovni šoli za lesni obrt so se učili nastopni predmeti: veronauk, nemški jezik, slovenski jezik, aritmetika in računjajoča geometrija, mehanika in element, strojeslovje, tehnologija lesa, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, arhitektonsko oblikoslovje, elementarno prosto risanje, geometriško risanje, projekt, risanje in nauk o sencah, prosto risanje po modelih, strokovno risanje, modeliranje, tehniška dovrševalna dela, kaligrafija praktiški pouk.
Z začetku šolskega leta je bilo 59 rednih učencev in 15 hospitantov, koncem leta pa 84 rednih učencev in 17 hospitantov. Po narodnosti sta bila 2 Nemca, 71 Slovencev in 1 Hrvat. Javno risarsko šolo je obiskovalo 30 učencev.
Novo ustanovljeni atelje pri strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek, za absolventinje zavoda je pričel svoje delovanje pričetkom meseca novembra 1894. Obiskovalo ga je 5 učenk, ki so prejšnja leta dovršile šolo. Ta atalje ima namen, bivšim učenkam strokovnih šol dajati priliko, vežbati se na večjih naročenih delih ter jim olajšati prestop v samostojno, praktiško delovanje. Da se doseže označeni smoter, se v ateljeju sprejemajo tudi naročila od strani občinstva, a le v toliki meri, kakor je to neobhodno potrebno.
Koncem šolskega leta so dobile naslednje učenke III. letnika odhodna izpričevala: Koprivec Adela, Kuhelj Amalija, Pož Marija, Sever Marija, Sever Roža, Simončič Marija, Vehar Marija, Vovk Frančiška, Weiss Gizela.
Obiskovanje šole je bilo pri rednih učenkah povsem pravilno, kolikor niso prihajale bolezni v poštev. Menj reden je bil obisk pri hospitantinjah; te so z zavodom v rahlejši zvezi, in zato jih pač lože zadržavajo hišna opravila.
Izid klasifikacije je bil jako ugoden, ker so bile koncem leta vse učenke sposobne za vstop v višji razred.
Disciplina je bila v vseh oddelkih povoljna, tako da učiteljski zbor ni imel nikdar prilike, izrekati večjih disciplinarnih kaznij.
Učili so se na strokovni šoli za šivanje čipek in umetno vezenje sledeči predmeti: elementarno risanje, strokovno risanje, prenašanje vzorov, rezanje oblik, krojno risanje, veronauk, nemški jezik, slovenski jezik, računstvo, knjigovodstvo, umetno vezenje, šivanje čipek.
V vezenji se je učilo: holbeinova tehnika, jednako-stranski križasti in pločasti vbod, raznovrstno vozlanje in pramanje, kitasti in čopasti vbod, perzijsko &-journo delo, rdeče vezenje, tamburovanje, jednostavno belo vezenje, arabska in janinska tehnika, fino belo vezenje, broderie d'Espagne, kineško dvostransko pločasto vezenje, aplikacija, zlato vezenje, japonsko in kineško pločasto vezenje in eventualno druge orijentalske tehnike, izvrševanje raznih del umetnega vezenja, punto tirato (nitkana čipka), punto tagliato (rezana čipka), vzorni prtiči za čipkaste vbode, filigranska čipka, filet-guipure, point-lace, point-
-----    358    -----
gaze, reticella-čipka, filet-antique, izvrševanje raznih ši-vanih čipkastih del, point de Venise, Rosalina, izvrševanje raznih šivanih čipkastih del.
Rednih učenk je bilo v začetku leta 34, koncem leta 31, hospitantinj 23, obiskovalk ateljeja pa 5. Mej njimi je bilo 10 Nemk, 49 Slovenk, 2 Poljakinji in 1 Lahinja.
Šolsko leto 1895./96. se prične dne 17. septembra 1895. s slovesno službo božjo.
Redni učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v šolo, naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglase pri ravnateljstvu dne 15. septembra (od 8. do 11. ure zjutraj) ali pa 16. septembra (od 9. do 12. ure zjutraj ali od 3. do 6. ure popoldne). S seboj jim je prinesti odpustnico ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto svoje dobe. Roditelji, oziroma njih namestniki, se morajo tudi izreči, da bode vpisani učenec (oziroma učenka) po moči obiskoval strokovno šolo vso učno dobo.
Učenci in učenke, ki so že hodili v ta zavod, morajo se dne 16. septembra javiti s poslednjim letnim iz-pričevalom; frekventantje, stopajoči v II. letnik, morajo mimo tega prinesti potrdilo svojih roditeljev, oziroma njih namestnikov, da so le-ti zadovoljni s poklicem, katerega si je izvolil učenec
Izredni učenci in učenke (hospitanje) se takisto vpisujejo dne 16. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, kolikor je namreč še prostora.
Oddelek za pletenje košaric obiskujejo lahko moški in ženski učenci. Pouk v tem oddelku traja za sedaj jedno leto.