letnik 63 številka 8-9/2011 UDK630 ISSN 0024-1067 Cena 4,50 EUR revija o lesu in pohištvu les wood 4 MURALES K O S E U D O B E Z D R U Ž I Z L E P O T O www.murales.si < -3 - f .; .. t*s ' ■ . v? < -a- -i« > » t'.* '■ '""i ' ^ • 3 U . . - ; , ». ^ 1 * - ■ J.. ' * 1 . •'v .V'"-- * „ ."* "v . '»iv - i*' ' _ -T- ■ -------' --^ETW. 1 ^ W k - X, gr-r^ -^ ^ . ^ . 5 LEI Vpliv hitrosti gibanja zraka na kinetiko konvekcijskega sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.) revija □ lesu in pohištvu les kazalo Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvoinuprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revijaJes@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni inodgovorniurednik:prof.dr.MihaHumar Tehničniurednik:StaneKočar, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Darja Vranjek, prof. slov. in soc. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž. Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., Igor Milavec, univ. dipl. inž., F lorijan Cifrek, Ed i Iskra, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik Zupan, univ. dipl. inž., mag. Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, prof. dr. Miha Humar, mag. Jasna Kralj Pavlovec, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Alojz Kobe, univ. dipl. inž. les., mag. Darinka Kozinc, dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, doc. dr. Jože Kropivšek, Igor Milavec, univ. dipl. inž. les., prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, prof. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, dr. Srečko Vratuša, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Žarnič Letna naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKBd.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. 317 Vpliv hitrosti gibanja zraka na kinetiko konvekcijskega sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.) Aleš Straže, Željko Gorišek 323 Trajnost lesa, zaščitenega z baker-etanolaminskim pripravkom, na morske škodljivce - preliminarni rezultati Boštjan Lesar, Miha Humar 326 Analiza sodelovanja slovenskih pohištvenih podjetij z oblikovalci pri razvoju izdelkov Matjaž Feltrin, Jasna Hrovatin, Leon Oblak Napovednik napovednik Kulturna dediščina - dodana vrednost oblikovanju notranje opreme 1. del Jasna Kralj, Petra Kuselj Stanje poslovne informatike v manjših lesnih podjetjih Peter Kurnik, Jože Kropivšek Dendrokronološko datiranje Berkovičevega hrama v vasi Orešje na Bizeljskem Katarina Čufar, Dušan Strgar Aleš STRAŽE*, Željko GORIšEK** udk 630*847 vpliv hitrosti gibanja zraka na kinetiko konvekcijskega susenja bukovine (Fagus sylvatica l.) Influence of air velocity on kinetics of kiln drying of beechwood (Fagus sylvatica L.) Izvleček: Raziskava primarno proučuje kinetiko konvekcijskega sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.) v svežem stanju ter učinke procesnih pogojev v nadaljevanju sušilnega procesa. Uporabili smo sveže radialno orientirane preizkušance, debeline od 6 mm do 24 mm (AL = 6 mm). Enosmerno konvekcijsko sušenje smo izvedli pri konstantni temperaturi 30 °C in 85 % relativni zračni vlažnosti z variiranjem hitrosti gibanja zraka od 0,6 m/s do 7,6 m/s. Med procesom smo gravimetrično določali lesno vlažnost in vlažnostni gradient. Sušilna hitrost je v svežem stanju lesa splošno naraščala s povečevanjem hitrosti gibanja zraka. V začetnem stanju je v kratkem intervalu faza relativno konstantne sušilne hitrosti dosežena le pri tanjših pre-izkušancih (< 12 mm) pri hitrostih gibanja zraka do 2,5 m/s. Višja hitrost gibanja zraka (> 2,5 m/s) pri sušenju lesa v svežem stanju sicer poveča masni tok vode, a hkrati povzroči velik pod-površinski vlažnostni gradient. Posledično kinetiko sušenja v nadaljevanju determinira značilen notranji difuzijski upor, kar bistveno podaljša celotni proces. Ključne besede: les, sušenje, hitrost gibanja zraka, masni tok vode, vlažnostni gradient Abstract: For determination of suitable process conditions at drying of European beechwood (Fagus sylvatica L.) the unidirectional drying kinetics, with an emphasis of free water removal was researched. We used radially oriented sapwood specimens, having thickness from 6 mm to 24 mm (AL = 6 mm). Series of conventional drying processes were carried out in the laboratory tunnel drier at constant climate (T = 30 °C, q> = 85 %) with various air velocities from 0.6 m/s to 7.6 m/s. During the drying, moisture content, moisture gradient and moisture flow were gravimetrically determined at successive time intervals. Drying rate generally increased by rising of the air velocity and decreased by increasing of wood thickness. Relatively constant drying rate was present at thinner specimens (< 12 mm) in a short time interval of the initial stage of the process, when low air velocity was used (< 2.5 m/s). Increasing of the air velocity (> 2.5 m/s) lead to early irreversible reduction of initial moisture flow and to the transition into the period of significantly falling drying rate, where the internal mass resistance predominated. The diffusion barrier was induced at too fast free water removal which controlled further drying rate and significantly prolonged the process in continuation. Keywords: wood, drying, air velocity, water mass flow, moisture gradient 1. uvod Pri konvekcijskem sušenju svežega lesa, zlasti pri težje su-šečih lesovih z višjo gostoto in slabšo permeabilnostjo, se pogosto soočamo s problemom prehitrega sušenja * asist. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: ales.straze@bf.uni-lj.si ** prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: zeljko.gorisek@bf.uni-lj.si površin in posledično z možnim zaskorjenjem ali celo s kolabiranjem tkiva. Izhlapevanje vode s površine lesa in s tem sušilna hitrost sta v tej fazi, pri večinoma konstantni temperaturi sušenja, odvisna le od ostrine sušenja in od hitrosti gibanja zraka (Salin, 2007). Prevelika ostrina sušenja ali gibanje zraka lahko v začetni fazi sušenja povzročita ireverzibilen prehod sušenja v difuzijski režim s pomikajo-čo ravnino izhlapevanja v notranjost sušenih elementov (Wiberg in Moren, 1999; Wiberg in sod., 2000; Rosenkilde in Glover, 2002) ob prisotnosti velikega vlažnostnega gradienta. Posledično se na površini elementov inducira znatna natezna napetost, ki lahko povzroči tudi površinske razpoke ter zaskorjenje (Kowalski in sod., 2004). Povečevanje osušenega pod-površinskega sloja ima v slednjem primeru za posledico nižanje trenutne sušilne hitrosti, hkrati pa vpliva tudi na kinetiko sušenja v nadaljevanju (Salin, 2002). Obratno, majhen sušilni gradient ali nizka hitrost gibanja zraka povzroči majhen vlažnostni gradient in s tem preprečuje večje napetosti na površini elementov, s čimer pa znatno podaljša čas sušenja. Pri sušenju lesa se mnogokrat večji poudarek namenja izločanju vode iz lesa pod točko nasičenja celičnih sten, t.j. transportu vezane vode. Osnovni razlog je v bistveno počasnejšem transportu vezane vode kot pa je samo izločanje proste vode, s čimer so lahko ob optimizaciji tega dela sušenja neposredni časovni in ekonomski prihranki višji. Navkljub sodobni tehnologiji se v začetni fazi sušenja žal še vedno soočamo s problemom točnega določanja lesne vlažnosti in vlažnostnega gradienta (Forsen in Tar-vainen, 2000). Običajno se vlažnost lesa in njena porazdelitev posredno določa z električno uporovnimi merilnimi elektrodami na zgolj nekaj merilnih mestih. Med težje sušeče lesove spadajo tudi številne t.i. svetle lesne vrste listavcev, kjer dolgotrajnost sušenja lahko privede tudi do razvoja oksidativno obarvanih snovi (Gorišek, 1995; Straže in Gorišek, 2001; Straže in sod., 2003; Luostarinen in Möt-tönen, 2004; Koch, 2008). Pri slednjih je dobro znan pojav temno obarvane sredice debelejših sortimentov, ki je posledica prepočasnega izločanja proste vode in daljšega zadrževanja vlažnosti v območju nasičenja celičnih sten (Gorišek in sod., 2000) Cilj raziskave je analiza kinetike normalno-temperaturne-ga konvekcijskega sušenja bukovine. Pri tem smo proučevali vpliv hitrosti gibanja zraka na začetno sušilno hitrost ter vzpostavljen vlažnostni gradient pri različnih debelinah sortimentov. V raziskavi smo proučili in determinirali tudi matematični model masnega toka vode pri konvek-cijskem sušenju lesa na celotnem vlažnostnem območju. 2. material in metode 2.1. material Uporabili smo sveže bukove, tangencialno orientirane ža-ganice (Fagussylvatica L.), dolžine 2,5 m in debeline 32 mm. Iz njih smo zaporedno izžagali 5 krajših žaganic, dolžine 0,5 m, iz katerih smo izdelali 4 vzporedne lamele, širine 25 mm ter debeline 6 mm, 12 mm, 18 mm in 24 mm. Iz posamične lamele smo izdelali 8 zaporednih preizkušancev, dolžine 50 mm (Slika 1). Skupine teh preizkušancev smo vstavili v posebej profilirane izolativne nosilne police iz penjenega Slika 1. Razžagovanje žaganic v lamele in skupine preizkušancev različnih debelin (L1, L2, L3, L4) za sušilne eksperimente. Slika 2. laboratorijski sušilni kanal TLS-01 (zg.) s PLC krmilnikom (sp.-levo) in z eksperimentalno komoro z izolativnimi nosilci za preizkušance (sp.-desno). poliuretana. Preizkušanci so bili s petih strani zaščiteni s pa-rotesnim penjenim gumijastim tesnilom (Slika 2). 2.2. sušilni pogoji Nosilce s preizkušanci smo vstavili v laboratorijski kon-vekcijski sušilni kanal, krmiljen s PID krmilnikom. Sušenje smo izvedli v več serijah pri konstantnih sušilnih pogojih, s temperaturo 30 °C (AT = ±0,2 °C) in z relativno zračno vlažnostjo 85 % (Ap = ±1 %). Povprečno hitrost gibanja zraka nad preizkušanci smo določili z mrežo merilnih točk, 1 cm nad preizkušanci, s pomočjo anemometra z žarilno nitko (Testo 435-4; Av = ±0,1 m/s). Konvekcijsko sušenje smo izvedli pri petih različnih hitrostih zraka: 0,6 m/s, 1,1 m/s, 2,5 m/s, 4,5 m/s ter pri 7,6 m/s (Slika 2). 2.3. analiza masnega toka vode Povprečno vlažnost lesa (u) med procesom sušenja smo določali gravimetrično (Am = ±0,001 g), v 2-urnem intervalu, po metodi sledilnega kosa: ut = —{u: +100)-100 mt '»■ (1) ut, uz = trenutna in začetna lesna vlažnost [%], mt, mz = trenutna in začetna masa sledilnega kosa [g]. Med zaporednim tehtanjem smo določali masni tok vode m _ mt -mt , A-At m 2h (2) m = masni tok vode [g/h], mt, mt-1 = dve zaporedni tehtanji preizkušanca v časovnem intervalu (Af [h]) [g], A = površina izhlapevanja [m2]. Po končanem sušilnem procesu smo z metodo najmanjših kvadratov odklonov masni tok vode v odvisnosti od lesne vlažnosti analitično ovrednotili. Testirali smo več modelov, ki se prilegajo sigmoidni odvisnosti masnega toka vode od povprečne lesne vlažnosti preizkušancev. Najboljše ujemanje smo dosegli z Gompertzovim modelom — - a-e A (3) kjer je: a = asimptota, t.j. največji doseženi masni tok vode [g/ m2h], k = največji pojemek masnega toka vode, dosežen na prehodu iz začetne faze v fazo padajoče sušilne hitrosti [1/%], uk = povprečna vlažnost lesa pri doseženem največjem pojemku masnega toka vode oz. sušilne hitrosti, t.j. lesna vlažnost v prevoju modela (uk, a/e) [%] in u = povprečna vlažnost lesa v času t Prvi odvod Gompertzove funkcije smo uporabili za določitev enačbe tangente skozi prevoj modela (uk, a/e). Presečišče tangente skozi prevoj ter asimptote modela (a) smo uporabili za določitev točke prehoda (7"T), t.j. tranzicijske točke, v fazo padajoče sušilne hitrosti. V prehodni točki masni tok vode značilno in ireverzibilno pade na 84 % začetne, t.j. najvišje vrednosti (Straže, 2010). Sedem zaporednih vlažnostnih gradientov (Au/AL) smo v 10 % vlažnostnem intervalu od začetka do konca sušenja določili s cepljenjem preizkušancev po debelini, na 3 mm debele sloje. Vlažnost slojev smo določali gravimetrično (Am = ± 0,001 g) (SIST EN 13183-1). 3. rezultati in razprava Hitrost gibanja zraka ob površini preizkušancev je značilno vplivala na kinetiko sušenja, ki pa je bila odvisna tudi od de- beline preizkušancev, od induciranega vlažnostnega gradienta ter od povprečne vlažnosti lesa. Na začetku sušenja, pri visoki lesni vlažnosti (u >> uTNCS; uTNCS = vlažnost nasičenja celičnih sten), dviganje hitrosti gibanja zraka ob preizku-šancih vseh debelin, bolj pa pri tanjših preizkušancih, značilno povečuje masni tok vode iz lesa ter s tem dviga začetno sušilno hitrost (Slika 3). Začetni masni tok (a) pri tem nelinearno narašča s povečevanjem hitrosti gibanja zraka, hitreje do hitrosti 2,5 m/s. Pri sušenju tanjših preizkušancev (L < 12 mm) z nizko hitrostjo gibanja zraka (v < 2,5 m/s) zaznamo fazo relativno konstantne sušilne hitrosti. Številni raziskovalci sklepajo, da pri teh pogojih izhlapevanje vode iz lesa nadzoruje zunanji, površinski snovni upor (Perre in sod., 1993; Perre in Martin, 1994; Rosenkilde in Glover, 2002). Le-ta je odvisen od hitrosti gibanja zraka ter morfoloških lastnosti površine. Pri večjih debelinah preizkušancev (L > 18 mm), že od samega začetka procesa, sušilna hitrost značilno pada s padanjem lesne vlažnosti, ne glede na uporabljeno hitrost gibanja zraka ob površini preizkušancev. Ireverzibilen prehod v fazo padajoče sušilne hitrosti je pri tem odvisen od velikosti masnega toka vode s površine preizkušancev v okolico in od povzročenega vlažnostnega gradienta. Teoretična prehodna lesna vlažnost je bila v območju med 55,2 % do 80,2 % (Preglednica 1). Zgodnejši ireverzibilen prehod v fazo padajoče sušine hitrosti, t.j. pri višji lesni vlažnosti, se je pojavil pri debelejših preizkušancih. Vzpostavljen vlažnostni profil v preizkušancih dodatno pojasnjuje prehod v fazo značilno padajoče sušilne hitrosti. Majhen vlažnostni gradient, podoben po celotni debelini preizkušancev, je bil skozi celotni sušilni proces vzpostavljen pri tankih preizkušancih (L < 12 mm) vse do hitrosti gibanja zraka 4,5 m/s. Značilne razlike v vlažnostnem gradientu po debelini preizkušancev (L < 12 mm), so bile potrjene le pri hitrosti gibanja zraka 7,6 m/s. V tem primeru je opazen velik padec lesne vlažnosti v zunanjem sloju lesa (Slika 4). Večji vlažnostni gradient, še posebej v površinskem sloju, je bil induciran že od samega začetka procesa sušenja debelejših preizkušancev (L > 18 mm), tudi pri najnižji hitrosti gibanja zraka. Vlažnost v površinskem sloju debelejših preizkušancev je že na začetku sušenja padla pod vlažnost nasičenja celičnih sten (Slika 5). Osušen površinski sloj, ki predstavlja t.i. difuzijsko bariero (Wiberg, 2001; Rosenkilde in Glover, 2002), je v tem primeru nevtraliziral učinke povečevanja hitrosti gibanja zraka ter značilno poslabšal transportne lastnosti vode v sredici preizkušancev. Posledično se je poslabšala kinetika sušenja v nadaljevanju procesa, saj se je povečal delež vlage v lesu, ki se izloča z bistveno počasnejšim difuzijskim načinom transporta. Izkaže se, da je največji pojemek masnega toka in vlažnost lesa, pri kateri je dosežen, odvisen od začetnih sušilnih Slika 3. Sušilne krivulje in masni tok vode pri sušenju bukovine, debeline 6 mm, 12 mm, 18 mm in 24 mm z različnimi hitrostmi zraka (v1 = 0,6 m/s, v2 = 1,1 m/s, v3 = 2,5 m/s, v4 = 4,5 m/s, v5 = 7,6 m/s). Preglednica 1. Vrednosti koeficientov v modelu masnega toka vode (En. 3) (R2 - determinacijski koeficient, a - začetni masni tok, uk - prevojna točka, k - pojemek masnega toka, Tt - prehodna točka) glede na uporabljeno hitrost gibanja zraka pri konvekcijskem sušenju bukovine, debelin od 6 mm do 24 mm (L,, L2, L3, L4). v [m/s] Vi = 0,6 v2 = 1,1 vs = 2,5 v4 = 4,5 v5 = 7,6 R l ] 0,95 0,97 0,98 0,93 0,92 E a [g m ' h"1! 59,7 80,3 124,9 137,8 138,3 E tO Uk [%] 38,6 41,1 45,0 47,5 53,5 il k [1/%] 0,104 0,114 0,090 0,095 0,090 _i TT [%] 55.2 56,2 64,1 65,6 72,7 RM] 0,94 0,93 0,93 0,93 0,92 E E a [g nrr h1] 70,7 81,6 147,5 162,6 167,4 OJ Uk [%] 43,4 44,7 46,3 50,1 56,2 II k [1/%] 0,085 0,081 0,069 0,062 0,072 TT [%] 63,6 55,9 71,1 77,7 80,2 R'N 0,94 0,91 0,92 0,94 0.99 E E a [g m ' h"1] 98,7 107,3 141,2 145,1 155,3 oo Uk [%] 49,6 48,5 48,9 51,9 56,1 II k [1/%] 0,102 0,086 0,077 0,087 0,074 _l Ti [%] 66,5 68,5 71.3 71,7 79,4 RM] 0,90 0,84 0,98 0,97 0,91 E P a [g m"2 h' ] 86,4 90,9 117,4 148,1 153,4 ■«t (N II Uk [%] 47,2 49,3 49,4 52,2 53,5 k [1/%] 0,096 0,098 0,083 0,067 0,068 _l TT [%] 65,1 66,9 70,2 77,7 78,6 Slika 4. Porazdelitev lesne vlažnosti pri bukovih preizkušancih debeline 12 mm med procesom sušenja pri različnih hitrostih kroženja zraka (v = 0,6 m/s do 7,6 m/s). pogojev (Straže, 2010). Pri sušenju najtanjših preizkušan-cev z nizkimi hitrostmi gibanja zraka je tako prevojna točka modela masnega toka vode dosežena v območju vlažnosti nasičenja celičnih sten za bukovino. Pri debelejših preizkušancih je največji pojemek masnega toka vode dosežen že pri višji lesni vlažnosti (Slika 6). Pri vseh debelinah preizkušancev se vlažnost, pri kateri je dosežen največji pojemek masnega toka vode, povečuje z dviganjem hitrosti gibanja zraka, značilneje pa pri tanjših preizkušancih. Sklepamo, da sta pri vlažnostih lesa, višjih od vlažnosti v prevoj-ni točki modela, mogoča tako kapilarni kot difuzijski transport vlage iz lesa, pod to vlažnostjo pa zgolj slednji (Straže, 2010). Slika 5. Porazdelitev lesne vlažnosti pri bukovih preizkušancih debeline 24 mm med procesom sušenja pri različnih hitrostih kroženja zraka (v = 0,6 do 7,6 m/s). Slika 6. vpliv hitrosti gibanja zraka na vlažnost lesa v prevojni točki modela masnega toka vode (uk) pri sušenju bukovih preizkušancev debeline 12 mm (L,; •) in 24 mm (L4; 0). 4. zaključki Hitrost gibanja zraka značilno in neposredno določa ki-netiko konvekcijskega sušenja bukovine pri visokih lesnih vlažnostih (u > uTNCS), posredno pa tudi limitira snovni transport vode v lesu v higroskopskem območju. Masni tok vode iz lesa je poleg hitrosti gibanja zraka pri konvek-cijskem sušenju s konstantnimi pogoji (T, 9 = konst.) odvisen tudi od lesne vlažnosti ter induciranega vlažnostnega gradienta. Uporaba ustrezne hitrosti gibanja zraka v začetni fazi sušenja omogoča vzdrževanje relativno konstantne začetne sušilne hitrosti do nizke lesne vlažnosti, ki pa je odvisna od notranjega snovnega upora. Optimalna hitrost gibanja zraka pri sušenju lesa v svežem stanju omogoča izkoriščanje kapilarnega in difuzijskega toka vode iz lesa, s čimer inducira enakomeren vlažnostni gradient v materialu. viri 1. Forsen H., Tarvainen V. (2000) Accuracy and functionality of hand helc wood moisture meters. Espoo, VTT, 101 2. Gorišek Ž. (1995) Problematika obarvanja lesa v procesu sušenja. Les, 47: 228-230 3. Gorišek Ž., Straže A., Ribič I. (2000) Numerical evaluation of beechwood discolouration during drying. Drvna Industrija, 51: 59-68 4. Koch G. (2008) Discolouration of wood in the living tree and during processing. V: End user's needs for wood material products, Delft, 29-30 okt. 2008. Gard WF, Kuilen JWG (Ur.). Delft University of Technology, Delft, 11-18 5. Kowalski S.J., Molinski W., Musielak G. (2004) The identification of fracture in dried wood based on theoretical modelling and acoustic emission. Wood Science and Technology, 38: 35-52 6. Luostarinen K., Möttönen V. (2004) Effects of log storage and drying or birch (Betulapendula) wood proanthocyanidin concentration and discoloration. Journal of Wood Science, 50: 151-156 7. Perre P., Martin M. (1994) Drying at high temperature of heartwood and sapwood: theory, experiment and practical consequence of kiln control. Drying Technology, 12: 1915-1941 8. Perre P., Moser M., Martin M. (1993) Advances in transport phenomena during convective drying with superheated steam or moist air. international Journal of Heat and Mass Transfer, 36: 2725-2746 9. Rosenkilde A., Glover P. (2002) High Resolution Measurement of the Surface Layer Moisture Content during Drying of Wood using a Novel Magnetic Resonance imaging Technique. Holzforschung, 56: 312-317 10. Salin J.G. (2002) Theoretical analysis of mass transfer from wooden surfaces. V: 13th International Drying Symposium, Beijing, 27-30 avg. 2002. Mu-jumbdar (Ur.). Beijing, 1826-1834 11. Salin J.G. (2007) External heat and mass transfer. V: Fundamentals of wooc drying. Perre P. (Ur.). A.R.BO.LOR., Nancy, 175-201 12. SIST EN 13183-1 (2004) Delež vlage v žaganem lesu - 1. del: Določevanje s sušenjem v pečici. 13. Straže A. (2010) Vpliv notranjega in zunanjega snovnega upora na kinetike konvekcijskega sušenja lesa. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 114 14. Straže A., Gorišek Ž. (2001) Influence of drying parameters on discolouration in ash-wood (Fraxinus excelsior L.). V: ICWSF 2001, Ljubljana, 5-7 sep. 2001. Bučar B. (Ur.). Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology, Ljubljana, 273-280 15. Straže A., Oven P., Zupančič M., Gorišek Ž. (2003) Colour changes of ash-wood (Fraxinus excelsior L.) during conventional drying. V: 8th Internationa IUFRO wood drying conference, Brasov, 24-29 avg. 2003. ispas M (Ur.). Editura Univeritatii Transilvania, Brasov, 465-469 16. Wiberg P. (2001) X-ray CT-scanning of wood during drying. Dokt. disertacija. Lulea, Lulea University of Technology, 142 17. Wiberg P., Moren T.J. (1999) Moisture flux determination in wood durinc drying above fiber saturation point using CT-scanning and digital imaging processing. Holz als Roh- und Werkstoff, 57: 137-144 18. Wiberg P., Sehlstedt S.M.B., Moren T.J. (2000) Heat and mass transfer during sapwood drying above fiber saturation point. Drying Technology, 18: 1647-1664 Boštjan LESAR* **, Miha HUMAR* udk 630*845.1 TRAJNOST LESA, zAšČITENEGA z BAKER-ETANOLAMINSKIM PRIPRAVKOM, NA MORSKE ŠKODLJIVCE - PRELIMINARNI REZULTATI Durability of wood impregnated with copper-amine based preservative solution exposed to marine borer - preliminary results Izvleček: V raziskavi smo preučevali odpornost borovega lesa, impregniranega z baker-etanolaminskim pripravkom (Sil-vanolin) različnih koncentracij, izpostavljenega v morski vodi po standardu SIST EN 275. Preliminarni rezultati kažejo, da Silvanolin podaljša življenjsko dobo lesa, izpostavljenega v morju. Neimpregnirani kontrolni vzorci beljave bora so po letu in pol izpostavitve v morju popolnoma propadli. Pri zaščitenih vzorcih smo le pri najnižji koncentraciji zaščitnega sredstva (cCu = 0,31 %) zaznali manjši razkroj, medtem ko na vzorcih, zaščitenih z višjimi koncentracijami (cCu > 0,31 %) nismo zaznali poškodb zaradi delovanja morskih škodljivcev. Ključne besede: borovina, les, ladijska svedrovka, morje, Luka Koper Abstract: In present research durability, of pine wood impregnated with copper-amine based preservative solution (Silvanolin) of different concentrations, exposed to the sea water according to the SIST EN 275 standard, was investigated. Preliminary results showed that Silvanolin prolongs the service life of exposed wood in the sea. Untreated Scots pine control specimens were completely decayed after exposure in the sea for a year and a half, while only the specimens impregnated with the lowest concentration of preservative solution (cCu = 0,31 %) were slightly decayed. In specimens, impregnated with higher concentrations of copper (cCu > 0,31 %) no defects were observed as a result of the exposure to marine borers. Keywords: pine, wood, shipworm, sea, Port of Koper uvod Bakrovi pripravki ostajajo ena izmed najpomembnejših sestavin zaščitnih pripravkov tudi po uveljavitvi direktive o biocidih (BPD, 98/8/EC). V preteklosti so bakrove spojine kombinirali s kromovimi, danes pa vezavo bakra zagotavljajo z amini, najpogosteje etanolaminom (Humar, 2008). Baker-etanolaminski pripravki so trenutno edina dovolje- dr., Silvaprodukt d.o.o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana f Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI - 1000, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bostjan.lesar@bf.uni-lj.si na rešitev za zaščito lesa na prostem in v stiku z zemljo v EU. Kljub dolgoletni uporabi je zelo malo podatkov o odpornosti tako zaščitenega lesa v morju. Znano je, da je največji škodljivec lesa v morski vodi ladijska svedrovka (Teredo navališ), ki je navzoča tudi v severnem Jadranu (Torelli, 1998), vendar je zelo malo podatkov, koliko in kakšno škodo povzroča. Poleg tega v literaturi ni informacij o ogroženosti lesa, ki je izpostavljen morski vodi v Jadranskem morju. Za Baltsko morje je znano, da se ladijska svedrovka zelo hitro širi in povzroča poškodbe starih potopljenih ladij, ki so se stoletja ohranile v morski vodi. Glavni vzrok za hitro * širjenje teh organizmov je globalno segrevanje in mednarodni transport (balastne vode) (Didžiulis, 2007). materiali in metode Vzorce borovine (Pinus sylvestris), dimenzij 200 mm x 75 mm x 25 mm smo vakuumsko tlačno impregnirali (30 min vakuum, 3 h nadtlak 8 bar) s komercialnim baker-etanola-minskim pripravkom Silvanolin (Silvaprodukt d.o.o.) petih različnih koncentracij (Preglednica 1). Za primerjavo smo les impregnirali še z zaščitnim sredstvom na osnovi bakra in kroma dveh različnih koncentracij (CC). Po enomesečnem uravnovešanju pri sobnih pogojih smo vzorce pritrdili na stojalo in jih skupaj s stojalom potopili v morje (območje Luke Koper) na globino približno 6 m, kot zahteva standard SIST EN 275 (2004). Za vsak testiran pripravek smo v morju izpostavili 10 vzorcev. Povprečna letna temperatura morja je 15,8 °C. Najnižja povprečna temperatura morja je v februarju 8 °C in najvišja v avgustu 24 °C. Povprečna slanost morja v Tržaškem zalivu je med 37 %o in 38 %o in se poleti zniža pod 35 %o (Brancelj, 2011). Impregnirane in kontrolne vzorce borovine smo potopili oktobra 2009, po enem letu in pol (aprila 2011) pa smo jih potegnili iz vode. Nato smo jih temeljito očistili in posušili. Po tednu dni sušenja na 40 °C smo tri vzorce vsakega zaščitnega sredstva prerezali in ocenili poškodovanost. rezultati in razprava V raziskavi smo uporabili beljavo bora, ki je dobro impre-gnabilna, zato brez težav dosežemo popolno prepojitev z zaščitnim sredstvom. To dokazujejo tudi rezultati našega testiranja, saj je bil mokri navzem, ne glede na vrsto in koncentracijo zaščitnega sredstva, pri vseh vzorcih primerljiv in je znašal med 420 kg/m3 in 450 kg/m3 (Preglednica 1). Pričakovano smo nekoliko večje razlike določili v navzemu aktivih učinkovin tako pri baker kromovem pripravku kot Silvanolinu. Razlika med najnižjo in najvišjo ciljno koncentracijo aktivnih učinkovin je bila pri Silvanolinu 1:13. Približno enako razmerje smo dosegli tudi v navzemu aktivnih učinkovin v vzorcih, impregniranih z najnižjo in najvišjo koncentracijo Silvanolina (Preglednica 1). To potrjuje, da je tudi sredstvo z najvišjo koncentracijo aktivnih učinkovin dobro prodiralo v les. Relativno visok suhi navzem pri Silvanolinu je pričakovan, saj sta v Silvanolinu poleg bakrovega hidroksid karbonata aktivni učinkovini še borova kislina in kavratarne amonijeve spojine. Po letu in pol izpostavitve v morju so bili vzorci, stojalo in pritrdilna vrv močno preraščeni z različnimi školjkami, algami in drugimi morskimi organizmi (Slika 1). To jasno nakazuje na veliko biotsko pestrost v našem priobalnem pasu. Vsi kontrolni, neimpregnirani vzorci so bili znotraj povsem uničeni, kljub temu, da so bili vzorci na površini skoraj brez vidnih znakov poškodb. Znaki poškodb kažejo na napad ladijske svedrovke (Teredo navalis) in lesne mokrice (Limnoria sp.), ki sta povzročili poškodbe po celotnem volumnu kontrolnih vzorcev (Slika 2). Popoln propad beljave bora po enem letu testiranja v morju so ugotovili tudi na testnem polju v Baltskem morju (Westin in sod., 2004; Larsson-Brelid and Westin, 2010) in južni portugalski obali (Williams in sod., 2007). Iz tega lahko sklepamo, da so v slovenskem morju primerljivi pogoji testiranja kot v ostalih morjih v Evropi ali pa celo ostrejši. Kier-sgaard (2011) namreč navaja, da naj bi bili življenjski pogoji za rast in razvoj ladijske svedrovke in lesne mokrice morda boljši v toplejših klimatskih pogojih kot so na severu. Impregnirani vzorci kažejo veliko večjo odpornost na Preglednica 1. Navzem in ocena razkroja kontrolnih vzorcev in vzorcev lesa bora, impregniranega s Slivano-linom po letu in pol izpostavite v morju po zahtevah standarda SIST EN 275 (2004) Zaščitno sredstvo Koncentracija Cu v zaščitnem sredstvu (%) Mokri navzem zaščitnega sredstva (kg/m3) Suhi navzem aktivnih učinkovin (kg/m3) Ocena razkroja Teredo Limnoria Ocena razkroja kontrola 0 0 0 4 1,6 4 CC* 1,2 453 5,4 0 0 0 CC* 5 442 22,1 0 0 0 Silvanolin A 0,31 447 11,8 2 0,7 2 Silvanolin B 0,625 436 23,1 0 0 0 Silvanolin C 1,25 437 46,4 0 0 0 Silvanolin D 2,5 427 90,2 0 0 0 Silvanolin E 4 421 142,5 0 0 0 * les, impregniran z zaščitnim sredstvom na osnovi bakra in kroma Slika 1. Obraščenost testnih vzorcev po letu in pol izpostavitve v morju Luke Koper (foto: B. Lesar) Slika 2. zunanja površina (levo) in prerez (desno) kontrolnih in impregniranih vzorcev borovine (Pinus sylvestris) s Silvanolinom, eno leto in pol izpostavljenih v morju po standardu SIST EN 275, 2004 (foto: B. lesar) morske škodljivce kot neimpregnirani borovi vzorci. Nekaj poškodb smo ugotovili le na vzorcih, impregniranih z najnižjo koncentracijo Silvanolina (Silvanolin A, cCu = 0,31 %) (Slika 2). Vsi trije prerezani vzorci so bili poškodovani z ene čelne strani po celotni širini vzorca in približno do ene petine dolžine vzorca. Ti rezultati kažejo, da Silvanolin že pri najnižji koncentraciji zavre delovanje ladijske svedrovke in lesne mokrice, vendar je ne prepreči v celoti. Iz rezultatov lahko sklenemo, da impregnacija s Silvanlinom ob ustrezni koncentraciji in navzemu podaljša življenjsko dobo lesa v Jadranskem morju. Preliminarni rezultati nakazujejo, da je njihova odpornost podobna odpornosti vzorcev, impregniranih z referenčno raztopino na osnovi bakra in kroma (CC), za katero je znano, da se baker dobro fiksira v les in se iz njega ne izpira. V testiranjih na švedski obali so določili življenjsko dobo lesa, impregniranega z referenčno raztopino CCA (baker, krom, arzen) in navzemom 4 kg/m3 na 3,2 leta, medtem ko so bili vzorci impregnirani z višjo koncentracijo (18 kg/m3) tudi po desetih letih še vedno nepoškodovani (Westin in sod., 2004; Larsson-Brelid in Westin, 2010). Poleg tega lahko še sklenemo, da iz vzorcev, impregniranih s Silvanolinom, tudi med izpostavitvijo v morski vodi ni prišlo do močnega izpiranja bakra, kar pa bo predmet nadaljnjih raziskav. Testiranje v morju se še nadaljuje, z namenom določitve življenjske dobe lesa, zaščitenega z referenčno raztopino in Silvanolinom. Ko bomo določili življenjsko dobo lesa, bomo lahko primerjali ogroženost lesa v slovenskem morju z ogroženostjo v Baltskem morju, za katerega je znanih veliko več podatkov. zahvala Agenciji za raziskovalno dejavnost se zahvaljujeva za financiranje raziskave v okviru programske skupine Les in lignocelulozni kompoziti (P4-0015). Hvala tudi Andreju Pučku iz Luke Koper za pomoč pri izpostavitvi vzorcev. literatura 1. Biocidal Products directive (98/8/EC) 1998. Official Journal of the European Communities L 123: 1-63. 2. Brancelj R. I. 2011. Morje http://www.arso.gov.si/vode/publikaci-je%20in%20poro%C4%8Dila/Vodno_bogastvo_6morje.pdf (8. 6. 2011) 3. Didžiulis v. 2011. NOBANIS - Invasive Alien Species Fact Sheet -Teredo navalis. - From: Online Database of the European Network on Invasive Alien Species - NOBANIS www.nobanis.org (8. 6. 2011) 4. Humar M. 2008. Zaščita lesa - kam gremo? V: Gradnja z lesom. Kuzman M.K. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 102-107. 5. kiersgaard M. 2011. Teredo navalis E Limnoria - The anti Teredo System- a short introduction http://web.tiscali.it/matteopinto/En-glish.htm (8. 6. 2011) 6. Larsson-Brelid P., Westin M. 2010. Biological degradation of acetylated wood after 18 years in ground contact and 10 years in marine water. The international research group on wood protection, IRG/WP 10-40522 7. SIST en 275, 2004. Zaščitna sredstva za les - Ugotavljanje preventivne učinkovitosti zaščitnega sredstva proti morskim organizmom, Slovenski inštitut za standardizacijo. 8. Westin M., Rapp A.o., Nilsson T. 2004. Durability of pine modified by 9 different methods. The international research group on wood protection, IRG/WP 04-40288. 9. Williams J.R., Cragg S.M., Borges L.M.S., Icely j. d., Sawyer G.S. 2007. Marine exposure assessment in southern Portugal of the natural resistance of a number of lesser known species of tropical hardwoods to teredinid and limnoriid borers. The international research group on wood protection, IRG/WP 07-10614 Matjaž FELTRIN*, Jasna HROVATIN**, Leon OBLAK*** udk 658.512.2:684 analiza sodelovanja SLOVENSKIH POHIŠTVENIH PODJETIJ z OBLIKOVALCI pri razvoju izdelkov Analysis of the cooperation of Slovenian furniture companies with designers in product development Izvleček: Problem (ne)konkurenčnosti izdelkov slovenske pohištvene industrije se med drugim kaže tudi v neinovativnosti in nepravilnem ali premalo intenzivnem vlaganju v razvoj izdelkov. Problematika inovativnosti zajema vse faze razvoja od ideje, izdelave prototipov, prek laboratorijskih raziskav materiala in konstrukcij, tržnih raziskav in razsikav tehnoloških sposobnosti podjetja do izbora konceptov in produciranja izdelkov. Kakovosten razvoj inovativnih izdelkov podjetja težje izpeljejo sama, zato je v razvoju zaželeno sodelovanje z oblikovalci. V raziskavi smo analizirali sodelovanje slovenskih pohištvenih podjetij z oblikovalci pri razvoju izdelkov. Ugotovili smo, da je inovacijska dejavnost slabo vključena v delovanje podjetij. Proces razvoja izdelkov, kjer pri tem sodelujejo strokovnjaki različnih področij, je v pohištveni industriji nerazvit in nima dovolj podpore. Problematičen je razkorak med znanstvenimi dosežki in njihovo aplikacijo v realnem sektorju. Ključne besede: pohištvena podjetja, oblikovalci, razvoj izdelkov, sodelovanje Abstract: The problem of (non)competitiveness of Slovenian furniture industry is among other things also reflected in lack of innovation and improper or lack of intensive investment in product development. The issue of innovation covers all stages of development from concept, prototyping, through laboratory studies of material and structures, market reserach as well as research of technological abilities of the company to the selection of conceptions and making products. Qualitative development of innovative products of the company is much more difficult to derive by companies themselves, so it is desirable to develop cooperation with designers. In our research we analyzing the cooperation of Slovenian furniture companies with designers in product development. We found that the innovation activity is badly integrated into companies' processes. Product development processes, which involve experts from various fields, are not developed and do not have enough support in Slovenia. The problem is in the gap between scientific achievements and the application of these in the real sector. Keywords: furniture companies, designers, product development, cooperation uvod Slovenska pohištvena industrija je v primerjavi z drugimi industrijami v nezavidljivem položaju. Eden izmed glavnih * mag., Mlinar & Mlinar d.o.o., Zupančičeva 18, 1000 Ljubljana, e-pošta: matjaz.feltrin@mlinar-mlinar.si ** doc. dr., Visoka šola za design, Vojkova 63, 1000 Ljubljana, e-pošta: jasna.hrovatin@vsd.si *** prof. dr., Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: leon.obla k@bf.uni-lj .si problemov je nizka dodana vrednosti njenih izdelkov. Ta je med drugim posledica neučinkovitega razvoja, ki ne vključuje inovativnosti in vidikov funkcionalnosti, ergono-mije, estetike, vzdrževanja, servisiranja, pa tudi vseh ekonomskih in drugih vidikov konkurenčnega proizvajanja. Posledice sprememb ob koncu devetdesetih let, ko je iz pohištvenih podjetij izginila razvojna dejavnost, se kažejo še danes. Interdisciplinarni razvoj izdelkov, organiziran tudi v sodelovanju z oblikovalci, je eden od ključnih dejavnikov za uspeh. Prednosti razvoja, ki vključuje zunanje sodelav- ce, so predvsem različna znanja, ki jih je znotraj posameznih podjetij nemogoče obvladovati (Feltrin, 2010). Slovenska pohištvena industrija se mora zavedati, da je treba ob sočasnem vlaganju v organizacijo, informatizacijo, avtomatizacijo in opremo, vlagati tudi v razvoj izdelkov. Življenjski cikli izdelkov so namreč vse krajši, kar povzroča potrebo po vedno intenzivnejšem razvijanju novih izdelkov ali posodabljanju že obstoječih. Slovenski proizvajalci pohištva so lahko na zahtevnem svetovnem trgu konkurenčni le z razvojem sodobno oblikovanih, inovativnih izdelkov. Do teh pa lahko pridejo le ob sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, v procesu raziskav in razvoja predvsem z oblikovalci. Številni avtorji (Snoj in Bajt, 2005, Wa-inwright, 1995, Perne, 1999, Hubka, 1987, Green in Bonollo, 2002, Hague et al., 2003, Lu in Wood, 2006) so v svojih raziskavah ugotovili, da razvoj izdelkov s pomočjo uporabe sistematičnega dela povečuje uspešnost izdelkov na trgu. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kakšno je sodelovanje med slovenskimi pohištvenimi podjetji in oblikovalci kot zunanjimi strokovnjaki za razvoj izdelkov ter raziskati perspektive in pogoje za usmerjen razvoj konkurenčnih, inovativnih izdelkov v pohištveni industriji. materiali in metode V raziskavo smo vključili pohištvena podjetja in oblikovalce, ki so kot zunanji strokovnjaki že sodelovali s pohištvenimi podjetji pri razvoju izdelkov. S pomočjo internetne aplikacije PIRS, ki podjetja uvršča v področja: ► proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, ► proizvodnja kuhinjskega pohištva, ► proizvodnja drugega pohištva, smo v izbor uvrstili 1325 podjetij. Izmed teh podjetij smo izločili tiste, ki niso proizvajalci pohištva iz lesa, zaposlujejo manj kot 10 ljudi ali pri razvojnih projektih še niso sodelovali z zunanjimi oblikovalci. Na ta način smo izbrali 147 podjetij, primernih za opravljanje raziskave. Z vsakim podjetjem smo opravili telefonski razgovor, v katerem smo predstavili problem in ugotavljali primernost samega podjetja. Pri teh razgovorih se je izkazalo, da nekatera podjetja ne razvijajo izdelkov, nekatera podjetja ne sodelujejo z oblikovalci in niti nimajo lastnega razvoja, nekatera podjetja pa enostavno niso želela sodelovati. Tako smo na koncu prejeli 138 odgovorov. Dobili smo tudi odgovore 111 oblikovalcev, ki sodelujejo pri razvoju izdelkov v slovenskih pohištvenih podjetjih. Informacije o aktivnih oblikovalcih smo pridobili s pomočjo podjetij, Društva oblikovalcev Slovenije (DOS) ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, smer Industrijsko oblikovanje. Za nekatera anketna vprašanja smo uporabili nominalno lestvico, pri čemer gre za enostavno obliko merjenja, ko z nekim številom označimo zgolj identiteto predmeta proučevanja ali katero od lastnosti. V vprašalniku smo uporabili predvsem zaprta vprašanja, na katera so anketiranci odgovarjali tako, da so izbirali med vnaprej pripravljenimi odgovori. Odgovori so bili med seboj izključujoči in smo jih skušali oblikovati tako, da so obsegali večji spekter verjetnih odgovorov. Tak sistem smo uporabili zato, ker je odgovore na zaprta vprašanja lažje analizirati. Nekaj vprašanj je bilo dihotomnih, kjer sta bili ponujeni le dve možnosti, večina vprašanj pa je bilo takih z več možnimi odgovori. Uporabili smo tudi Likertovo lestvico, kjer so anketiranci izražali stopnjo strinjanja/nestrinjanja z danim stališčem, nekatera vprašanja pa smo oblikovali tako, da so anketiranci ocenjevali odgovore po lestvici pomembnosti glede na lastnosti določene postavke. Uporabili smo tudi ocenjevalno lestvico in razvrščanje po pomembnosti. Dobljene odgovore smo statistično obdelali s programom Excel. rezultati Na začetku raziskave smo vodilne v slovenskih pohištvenih podjetjih in oblikovalce vprašali, ali menijo, da imajo lesarji dovolj znanj za kvaliteten razvoj izdelkov. Odgovori so prikazani na sliki 1. Rezultati prikazujejo razumevanje in zavedanje pomena transdisciplinarnega razvoja izdelkov tudi v podjetjih. Lesarji v slovenskih podjetjih pogosto opravljajo delo oblikovalcev, zato je mnogo manj truda vloženega v tehnološko pripravo, ali pa v nasprotju s tem prve faze razvoja niso popolne. Še manj sprejemljivo pa je, da razvojno delo opravljajo priučeni ekonomisti, tržniki, računovodje ... Podjetje, ki ima namen razvijati kakovostne izdelke, se mora zavedati pomena znanja in kompetenc posameznih strokovnjakov. S čim bolj določenimi vlogami posameznikov jih mora organizirati v funkcionalno celoto, samo delo pa se mora organizacijsko učinkovito prepletati. Sledilo je vprašanje, ali bi morala slovenska pohištvena podjetja več vlagati v razvoj lastnih izdelkov v primerjavi z vlaganjem v ostale dejavnosti. Iz slike 2 je razvidna enotnost mnenj podjetij in oblikovalcev, da bi morali več vlagati v razvoj lastnih izdelkov kot v ostale dejavnosti znotraj podjetja. Pri tem so oblikovalci v to popolnoma prepričani, petina podjetij pa bi v razvoj vlagala enako kot do sedaj. Le 4 % podjetij meni, da je vlaganje v ostale dejavnosti bolj pomembno. Nihče si ne želi, da se ob večjem vlaganju v razvojno dejavnost zniža vlaganje sredstev v ostale dejavnosti, ampak da se spremeni razmerje. Na razvoj lastnih izdelkov v podjetju vplivajo številni dejavniki. Želeli smo preveriti, kateri dejavniki po mnenju Slika 1. Zadostnost lesarskih znanj za kvaliteten razvoj izdelkov (Feltrin, 2010) Slika 2. Potrebe po večjem vlaganju v razvoj izdelkov v primerjavi z vlaganjem v ostale dejavnosti (Feltrin, 2010) 5 43 9 velikost podjetja $ « i 5 znane, tadn j _ IT » 1 0 0 ocganizaoja 5 podjetja, fina usmerjenost. 3 38 t« distribucija j 0 0 s S t tehnobika razvitost, oprema 35 1 $ S 32 prepoznavrcst podjetja 1 ■4S 5 podjetja, stopnja 3 pr 1 0 0 5 razpoložljiva sredstve _ 55 1 0 0 5 ifat&çi|a vodstva 3 5 0 1 0 0 0 2S « ffl SO tco Delež % □ PODUETJA «OBLIKOVALCI Slika 3. vpliv dejavnikov na razvoj lastnih izdelkov v podjetju (Feltrin, 2010) oblikovalcev in vodilnih v slovenskih pohištvenih podjetjih najbolj vplivajo na to, ali ima podjetje lasten razvoj izdelkov. Odgovori so prikazani na sliki 3. Ocena 5 pomeni, da dejavnik zelo vpliva, 3, da dejavnik malo vpliva, 1 pa, da dejavnik ne vpliva na razvoj izdelkov. Večina podjetij in oblikovalcev meni, da ambicioznost podjetja, stopnja vlaganja v razvoj, strategije vodstva, znanje, kadri, delno pa tudi sama organizacija zelo vplivajo na prisotnost razvoja lastnih izdelkov v podjetju. Zanimiva so nasprotujoča mnenja oblikovalcev in podjetij glede razpoložljivih sredstev, kjer več kot polovica podjetij meni, da razpoložljiva sredstva zelo vplivajo na to, ali podjetje razvija lastne izdelke ali ne, po mnenju več kot 90 % oblikovalcev pa razpoložljiva sredstva na to vplivajo le malo. Z intervjuji smo ugotovili, da so oblikovalci prepričani, da je dobiček od uspelega razvoja novega izdelka veliko večji kot pa sredstva za njegovo izpeljavo in si jih podjetja ne le lahko, ampak morajo privoščiti. Na drugi strani pa več kot polovica anketiranih strokovnjakov v podjetjih meni, da sredstva zelo vplivajo na prisotnost razvoja lastnih izdelkov predvsem zato, ker je treba ta sredstva načrtovati in jih vpeljati v poslovno strukturo podjetja. Problematičnost pa gotovo izvira tudi iz dejstva, da je le majhen odstotek (od 5 % do 10 %) razvitih izdelkov dejansko tudi uspešnih. Naslednji dejavnik, o katerem podjetja in oblikovalci menijo drugače, je velikost podjetja. Skoraj polovica podjetij meni, da velikost zelo vpliva na prisotnost razvoja, več kot polovica oblikovalcev pa meni, da nima nikakršnega vpliva na prisotnost razvoja lastnih izdelkov. Vodilni v večjih podjetjih menijo, da bolj občutijo razlike v cenah prodajanih izdelkov, zato je zanje mnogo bolj smotrno prodajati končne izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki so rezultat lastnega razvoja, kot pa izdelovati polizdelke po naročilu drugih. Velika podjetja zaposlujejo tudi več ljudi, pri čemer se lahko ob strateškem, motiviranem, kontinuiranem razvoju znanja in s tem akumuliranjem idej najdejo številne inovativne rešitve hitreje in enostavneje kot pri manjših podjetjih. Na drugi strani pa so majhna podjetja s kakovostnim razvojem delov izdelkov po- Slika 4. Pomembne informacije o podjetju pri razvoju izdelkov (Feltrin, 2010) gosto nepogrešljiv člen v verigi razvoja in izdelave izdelka, čeprav se skozi lastne izdelke težje promovirajo. Pri razvoju novih izdelkov morajo zunanji sodelavci dobiti vse potrebne informacije o podjetju. Vodilne managerje v slovenskih pohištvenih podjetjih in oblikovalce smo vprašali o pomembnosti informacij o podjetju, s katerimi bi morali biti seznanjeni zunanji sodelavci. Odgovori so prikazani na sliki 4. Ocena 5 pomeni zelo pomembno informacijo, 3, informacijo srednjega pomena, 1 pa nepomembno informacijo. Iz slike 4 je razvidno, da se vodilni v podjetjih in oblikovalci strinjajo, da so najpomembnejše informacije, ki jih morajo zunanji sodelavci imeti v fazi razvoja izdelka informacije o prednostih in priložnostih podjetja, o lastnostih izdelkov, ki bodo v prihodnosti med potencialnimi kupci najbolj zaželene ter o tržišču podjetja, kupcu in cenovnem razredu. Prav tako so zelo pomembne tudi informacije o ciljih in viziji podjetja ter blagovni znamki. Pred razvojem izdelkov in tekom razvoja je treba zagotoviti določene vire, ki vplivajo na kakovost samega končnega izdelka. V raziskavi smo izpostavili osem dejavnikov, ki smo jih določili po lastni presoji. Vodilne v podjetjih in oblikovalce smo vprašali, kaj od naštetega je po njihovem mnenju najtežje zagotoviti pri razvoju inovativnih izdelkov. Rezultati so prikazani na sliki 5. Ocena 5 pomeni, da je dejavnik enostavno zagotoviti, 3, da ga je težje zagotoviti in 1, da ga ni mogoče zagotoviti. Rezultati kažejo, da so tako podjetja kot oblikovalci prepričani, da je analizirane vire v procesu razvoja izdelkov težko zagotoviti. Tako prepričanje je za vsak omenjen vir potrdila najmanj polovica odgovarjajočih. Med tistimi, ki jih je najtežje zagotoviti, pa so še posebej izstopala sredstva za razvoj in nizki stroški (razvoj, proizvodnja, prodaja ...). Podjetja menijo, da je še posebej težko zagotoviti izvedbo v dogovorjenih rokih, po prepričanju oblikovalcev pa je najtežje zagotoviti visoko stopnjo inovativnosti, koncentracijo potrebnega znanja in sodelovanje strokovnjakov (timsko delo). Po mnenju vsaj tretjine podjetij in oblikovalcev naj bi bilo enostavneje zagotoviti dizajn, ki bo zagotovil visoko število prodanih izdelkov, konkurenčen izdelek z visoko dodano vrednostjo in visoko stopnjo inovativnosti. razprava in zaključki Pohištveni izdelki iz držav s poceni delavno silo postajajo, zaradi nizke cene, vse bolj konkurenčni, zato se edina rešitev kaže v razvoju in dvigovanju dodane vrednosti s pomočjo inovativnih lastnih izdelkov. Dodana vrednost izdelkov slovenske pohištvene industrije je nizka. Ob dej- Slika 5. Dejavniki, ki jih je težko zagotoviti pri razvoju izdelkov (Feltrin, 2010) stvu, da je slovenska pohištvena industrija neto izvoznica in se tako sooča z visoko konkurenco na tržiščih, kamor izvaža izdelke, je dvig dodane vrednosti nujen. Perspektiva je v zagotavljanju takih pogojev, ki bodo omogočali usmerjen razvoj inovativnih, konkurenčnih izdelkov. Uspešen razvoj izdelkov se lahko doseže tudi s povezovanjem na različnih področjih v samem procesu razvoja izdelkov. Rezultati raziskave, v kateri smo analizirali sodelovanje pohištvenih podjetij z zunanjimi oblikovalci pri razvoju izdelkov, kažejo, da je to sodelovanje slabo, čeprav se tako odgovorni v podjetjih kot tudi oblikovalci zavedajo pomena znanja in kompetenc posameznih strokovnjakov. Analiza vpliva dejavnikov na razvoj lastnih izdelkov je pokazala, da na razvoj izdelkov najbolj vplivajo ambicioznost podjetja, stopnja vlaganja v razvoj, strategija vodstva, znanje in kadri, ter da so najpomembnejše informacije, ki jih morajo oblikovalci ob sodelovanju s podjetji v fazi razvoja izdelka imeti, informacije o prednostih in priložnostih podjetja, o želenih lastnostih izdelkov ter o tržišču podjetja in kupcih. viri 1. Feltrin M. 2010. Perspektive in pogoji za usmerjen razvoj konkurenčnih, inovativnih izdelkov v slovenski pohištveni industriji. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 148 str. 2. Green L.N., Bonollo E. 2002. The development of a suite of design methods appropriate for teaching product design. Global Journal of engineering education, 6, 1: 45-51. 3. Hague R., Mansour S., Saleh N. 2003. Design opportunities with rapid manufacturing. Assembly Automation, 23, 4: 346-356. 4. Hubka V. 1987. Principles of engineering design. Berlin, Heurista: 118 str. 5. Lu Q., Wood L. 2006. The refinememnt of design for manufacture: inclusion of process design. International Journal of Operations & Production Management, 26, 10: 1123-1145. 6. Perne T. 1999. Razvoj novega izdelka. Podjetnik, 15, 8: 28-33. 7. Snoj B., Bajt K. 2005. Razvoj novih izdelkov v industriji gradbenega materiala. Gradbeni vestnik, 54, 5: 162-174. 8. Wainwright C. 1995. Design: a missing link in manufacturing strategy. World Class Design to Manufacture, 2, 3: 25-32. ;f\j ->o ■o s(\j -o :o letnik 63 številka 8-9/2011 UDK630 ISSN 0024-1067 Cena 4,50 EUR ra/ija olesuinpohižtvu les wood Gozd in les - prioriteti Slovenije ■ Poslovanje lesnopredelovalne panoge v letu 2010 ■ Ladijska svedrovka kazalo uvodnik novice . strokovni prispevek strokovne vesti vzgoja in izobraževanje 331 Gozd in les - prioriteti Slovenije Natalija Medica 332 Na skupščini Jelovice potrjeni vsi predlagani sklepi 332 V Jelovici predstavili nove modele notranjih vrat 333 Mednarodna konferenca Wood in the City 333 4. razvojna konferenca lesarjev v Nazarjah 334 Minister mag. Židan obiskal podjetji Sadek v Oplotnici in LIP Poljčane 334 Nove kopalnice Gorenje 335 STOL 2011 - 12. tradicionalni vzpon Lesnine Inženiring 335 Splavitvev lesene ladje LJUBLJANICA 337 Strožje omejitve glede industrijske uporabe kreozota 350 Novice iz Srednje gostinsko turistične in lesarske šole Slovenj Gradec 362 Priznanje Zlati znak Zveze lesarjev Slovenije 362 Lesarska šola Maribor je z mednarodnim projektom promovirala Slovenijo 336 WOODWISDOM - Zgodba tudi o slovenskem uspehu Bernard Likar 338 Informacija o poslovanju lesnopredelovalne panoge v letu 2010 Bernard Likar 340 Govor Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na odprtju prireditve Čar lesa 2011 Dejan Židan 341 Arhitektura bohinjske proge (1. del) Marjana Lesar Slovnik 344 Škuljev kozolec iz leta 1772 v Kaplanovem Vito Hazler 346 Regulativa biocidnih proizvodov za uporabo v zaščiti lesa Brano Petrovič 349 Ladijska svedrovka - Najhujši lesni škodljivec v morju Boštjan Lesar 351 »Ustvarjamo trende in presegamo meje odličnosti» - MARLES hiše Branka Močnik 353 Kje so meje lesarstva? - Mednarodna konferenca »Novel materials from wood or cellulose« v Stockholmu Aleš Ugovšek 354 Lesena gradnja v Sloveniji - Poslovno skladiščni objekt v Komendi Manja Kitek Kuzman 355 Rdečeča zvitocevka Franc Pohleven 356 In memoriam Viktor Arh (1932 - 2011) Alojz Leb, Joško Markič 358 Ladislav Gasparič (1934 - 2011) Alojz Leb 360 Razpis za podelitev naziva Častni član in naziva Zaslužni član ZLS za leto 2011 361 Pohvale Biotehniške fakultete za najboljše študente in pedagoške delavce Katarina Čufar Revijo lahko naročite pisno po pošti na naslov: Uredništvo revije Les, Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA, po faksu na številko 01/421-46-64 ali po e-pošti: revija.les@siol.net Sï^les revija o lesu in pohištvu Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revija.les@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Miha Humar Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Darja Vranjek, prof. slov. in soc. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž. Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., Igor Milavec, univ. dipl. inž., F lorijan Cifrek, Edi Iskra, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž., mag. Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, prof. dr. Miha Humar, mag. Jasna Kralj Pavlovec, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Alojz Kobe, univ. dipl. inž. les., mag. Darinka Kozinc, dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, doc. dr. Jože Kropivšek, Igor Milavec, univ. dipl. inž. les., prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, prof. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, dr. Srečko Vratuša, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Zarnič Letna naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Sloven ije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKBd.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. GOZD IN LES -PRIORITETI SLOVENIJE Nekoč je nekdo rekel, da je pamet edina »surovina«, ki jo imamo Slovenci v izobilju. Vprašljivo in težko dokazljivo. Pravzaprav je les tista surovina, ki je imamo v Sloveniji resnično v izobilju! Ki pa je žal ne znamo ustrezno (u) porabiti. V začetku letošnjega leta sta ministrica za gospodarstvo in minister za kmetijstvo odločila, da je potrebno na ta problem pogledati celovito in ga celovito tudi rešiti. Ustanovila sta delovno skupino »Gozd-les«, z namenom koordinirane priprave konkretnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji. Torej od reševanja problemov, ki nastajajo pri sečnji v gozdu, prek predelave lesa do končnega produkta. Člani delovne skupine smo se naloge lotili zelo zavzeto. Identificirali smo ključne probleme v posameznih delih verige gozd-les ter pripravili nabor ciljev in ukrepov, ki naj bi te probleme naslovili in rešili. Pri tem smo seveda upoštevali kompleksnost in odvisnost vseh delov v verigi gozd-les. Naš krovni predlog v akcijskem načrtu bo opredelitev lesa kot strateške surovine v Sloveniji ter potrditev gozdne in lesne panoge kot prioritetnih v Sloveniji v obdobju 2014 do 2020. Temu bodo sledili podrobnejši in bolj ciljani ukrepi. Vodilo pri pripravi akcijskega načrta bo med drugim dejstvo, da se vrednost kubičnega metra lesa v verigi, od gozda do končnega lesenega izdelka ali stavbe, lahko poveča tudi za 100 krat. Gozda in s tem lesa imamo v Sloveniji veliko, torej ga moramo z ustreznimi ukrepi vzdolž verige čim bolj oplemenititi, po drugi strani bo potrebno še veliko dela tudi pri promociji lesa in lesenih izdelkov. Akcijski načrt prestrukturiranja gozdno-lesnega sektorja bo zelo konkreten dokument, ki bo dal jasne napotke in naloge vsem, od lastnikov gozdov do podjetij, od državnih organov do občanov. Ukrepi bodo posegali npr. na področje povečanja izkoriščenosti lastniško zelo razdrobljenih slovenskih gozdov, pa prek povečanja uporabe lesne biomase v energetiki, vse do pospeševanja prodora slovenskih lesnopredelovalnih podjetij na tuje trge in zelenih javnih naročil ter spodbujanja rabe lesa med občani. To je seveda le nekaj področij, ki bodo izpostavljena v akcijskem načrtu. Akcijski načrt bo naša skupna zaveza in jo bomo morali upoštevati in izvajati. Surovine imamo v izobilju, le izkoristiti jo moramo znati! Natalija Medica, Ministrstvo za gospodarstvo namestnica vodje delovne skupine Gozd-les Na skupščini Jelovice potrjeni vsi predlagani sklepi Na skupščini Jelovice d.d. z dne 30. 8. 2011 so delničarji potrdili vse predlagane sklepe upravnega odbora. V družbi, ki zadnja leta vse aktivnosti usmerja v razvoj energijsko varčnih izdelkov, promocijo uporabe lesa in povečuje izvoz na zahodnoevropska tržišča, bilančni dobiček v višini 1.225.759,00 evrov ostaja nerazporejen. Aktivnosti Skupine Jelovica so bile v zadnjem obdobju zaznamovane z veliko mero elana, inovacij in novih tržnih usmeritev. Posodobitev podjetja, investicije v znanje in razvoj ter implementacija nove poslovne strategije so začrtale temelje nadaljnje rasti podjetja, ki se uvršča med vodilne ponudnike energijsko varčnih lesenih hiš in stavbnega pohištva na evropskem trgu. Razvoj podjetja bo tudi v prihodnje usmerjen v rast in iskanje novih rešitev na področju energijske varčnosti in oblikovanja človeku in okolju prijaznih izdelkov. Lesena hiša Jelovica (foto: arhiv Jelovica d.d.) Na skupščini družbe so bili potrjeni vsi predlagani sklepi. Upravni odbor je predlagal, da družba v letošnjem letu, kljub zadovoljivim poslovnim rezultatom, tako kot lani, ne bi izplačevala dividend, saj so razmere na trgu zaradi morebitnega prihoda drugega vala recesije še vedno dokaj nestabilne. Delničarji so tako potrdili, da bilančni dobiček ostaja nerazporejen, ob tem pa članom upravnega odbora podelili razrešnico za poslovanje v letu 2010. V smeri potrjevanja zastavljene razvojne strategije poslovodstva so delničarji potrdili tudi sklepe glede morebitne prodaje poslovno nepotrebnih sredstev ter povečevanja lastniških deležev v lesnopredelovalnih družbah s sorodnimi dejavnostmi, s katerimi bi lahko dosegli sinergijske učinke. Alenka Popp Vogelnik, Skupina Jelovica V Jelovici predstavili nove modele notranjih vrat Z novo paleto notranjih vrat, ki nadgrajuje njihovo obstoječo ponudbo, se je Jelovica prvič predstavila na septembrskem celjskem obrtnem sejmu, kjer so predstavili energijsko varčna lesena okna. Jelovica, vodilni proizvajalec lesenih oken in vhodnih vrat nadgrajuje svojo obstoječo ponudbo tudi na področju notranjih vrat in se prilagaja zahtevam tržišča s cenovno še bolj zanimivimi modeli notranjih vrat Jelovica. V analizi so namreč ugotovili, da kupci notranjih vrat želijo večjo individualnost, zato so razvojne aktivnosti usmerili v razvoj novih modelov. Poudarek pri razvoju novih modelov so v Jelovici usmerili v notranja vrata, izdelana iz najsodobnejših materialov, ki na trgu zagotavljajo največji prodajni potencial prav zaradi izredno ugodnega razmerja med ceno in kvaliteto. »Dolgoletna navzočnost na tržišču notranjih vrat ter direkten stik s kupci prek naše maloprodajne mreže sta nam omogočila, da smo skupaj s partnerji razvili široko paleto najsodobnejših notranjih vrat v cenovno izredno dostopnem razredu« je povedala Alenka Čibej, produktna vodja programa notranjih vrat v Jelovici. Novi modeli notranjih vrat (foto: arhiv Jelovica d.d.) Nov nabor izdelkov združuje 15 novih površin notranjih vrat v CPL izvedbi (hrast, češnja, javor, bukev in druge) ter 4 nove površinske obdelave v dekor izvedbi, ki bodo cenovno ugodnejši od izdelkov, ki so trenutno na voljo na slovenskem trgu. Kot posebno novost so predstavili linijo izdelkov »Kontrast«, ki predstavlja kombinacijo belo lakiranih vrat z dodatki orehovega, hrastovega ali bukovega furnirja. V premijskem razredu so ponudbo razširili tudi z izdelki z dvema površinskima obdelavama, ki sodijo med najmodernejše evropske trende notranjih vrat. Alenka Popp Vogelnik, Skupina Jelovica Mednarodna konferenca Wood in the City con il sostegno di/supported by Università/University Trieste, Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura Udine, Facoltà di Ingegneria Civile e Architettura Ljubljana, Department of Wood Science and Technology Rijeka, Faculty of Civil Engineering con il patrocinio/with the patronage of Ingegneri della Provincia di Trieste Architetti PPC della Provincia di Trieste Architetti PPC della Provincia di Udine Arch itetti Friuli Venezia Giulia ATER Trieste materialegno la rivista sul legno ed i suoi usi in architettura Rifl essi on i culturali, informazioni e approfondimenti Presentazione di progetti e tecnologie No 1, Marzo 2009 "Oltre i cliché. Possibilité e risultati inattesi del legno in architettura" No 2, Marco 2010 "La sostenibil e leggerezza del legno" No 3, Marzo 2011 "Lo spazio ritrovato" www.materialegno.com www.dataholz.com (it, en, de, es) Digital catalogue of reviewed timber building components for thermal, acoustic, fire performance requirements and ecological driven. 30. septembra 2011 je potekala v Trstu mednarodna konferenca z naslovom Wood in the City v sklopu strokovnih seminarjev o leseni gradnji. Glavni organizator konference je bil Promo_legno v sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, MAO Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Facultà di Ingegneria Civile e Architettura Università Udine, Građevinskim fakultetom Rijeka, Dipartimento di Ingegneria Civile e Architettura Università Trieste. Več na: www.lesena-gradnja.si dr. Manja Kitek Kuzman 4. razvojna konferenca lesarjev Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je skupaj s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo (SAŠA ORA) in Občino Nazarje v sklopu 5. Lesarskega praznika pripravila razvojno konferenco lesarjev Slovenije. Namen konference je bil predstaviti osnutek strategije prestrukturiranja slovenske lesne industrije, predstaviti možnosti in perspektive uporabe lesa v stanovanjskih in javnih zgrad- bah ter na osnovi primerov dobre prakse nakazati nove razvojne poti. Udeležence konference je uvodoma pozdravila županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik in opozorila na strateški pomeni gospodarjenja z gozdom in lesom tako v Zgornji Savinjski dolini kot na nivoju države. Letos mineva 110 let od začetka industrijske predelave lesa v Nazarjah, situacija v lesarski panogi pa je zelo zaskrbljujoča. Kljub kriznim razmeram je potrebno storiti vse, da se trend krčenja panoge, ki traja že dvajset let, ustavi in da lesarstvo, glede na dejstvo, da je les poleg vode edina strateška surovina Slovenije, dobi status razvojno prednostne panoge. Novembra lani so partnerji Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije, ILTRA d.o.o. in Lesarski grozd začeli s ciljno raziskovalnim projektom Možnosti za prestrukturiranje slovenske lesne industrije, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in ministrstvo za gospodarstvo (MG). Cilj projekta je proučiti področja, kjer bo mogoče z minimalnimi stroški relativno hitro dvigniti dodano vrednost izdelkom, pripraviti predlog najpomembnejših ukrepov in smernic za preoblikovanje in razvojni preboj slovenske lesne industrije ter pripraviti vizijo v obliki smernic, ki bi slovensko lesnopredelovalno industrijo vodile v boljšo prihodnost. Dr. Andreja Kutnar iz Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj ILTRA d.o.o. je na konferenci v Nazarjah predstavila doslej izvedene aktivnosti v sklopu projekta in predloge za prestrukturiranje, ki bodo v prihodnjih mesecih predmet javne razprave. Projektna skupina je pripravila konkretne ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, da bi dosegli ključne cilje: boljše splošno gospodarsko okolje, nove tržne pristope in nove prodajne poti, optimizacijo in kapitalsko povezovanje proizvodnih verig, uvajanje novih tehnologij, izdelkov in storitev z upoštevanjem trajnostnega razvoja in uporabo vrhunskega dizajna, spodbujanje rabe lesa na vseh ravneh družbe in okrepitev povezav med podjetji in inštitucijami znanja. Dr. Manja Kitek Kuzman iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavila možnosti in perspektive uporabe lesa v stanovanjskih in javnih objektih, mag. Anton Strgar pa je prestavil Razvojni center koroškega gospodarstva, ki je bil lani kot eden izmed treh projektov s področja lesarstva izbran na razpisu MG za razvojne centre slovenskega gospodarstva. l convegno è organizzato da promo_legno associazione per la promozione del legno Minister mag. Židan obiskal podjetji Sadek v Oplotnici in LIP Poljčane Slovenska lesna industrija, ki je v Jugoslaviji veljala za paradno gospodarsko panogo, se sedaj bori za preživetje. Ministru za KGP mag. Dejanu Zidanu ni vseeno, da slovensko lesarstvo že dvajset let propada. Razveseljuje dejstvo, da se v Vladi RS zavedajo nujnosti vzpostavitve gozdno-lesne verige. Tako je 31. septembra 2011 popoldne minister posvetil lesarstvu in na Štajerskem obiskal dve lesnopredelovalni podjetji. Obe podjetji izvajata celovito izrabo lesa od nakupa hlodovine iz okoliških gozdov, žaganja in izdelave končnih izdelkov, do energetske izrabe ostankov lesa in predstavljata manjša centra predelave lesa. Podjetje Sadek se ukvarja s proizvodnjo hiš iz masivnega lesa ter izdelavo palet, ostanke pa pokurijo. Z lesno surovino se oskrbuje iz okoliških gozdov, a je do dobre hlodovine vedno težje priti. V LIP Poljčane pa izdelujejo otroško pohištvo iz masivnega lesa. Les predelajo od hloda do vrhunskega izdelka, ostanke predelave na koncu porabijo v energetske namene. Ob obisku so ministra seznanili, da so v zadnjih mesecih ostali brez bukovih hlodov, ki potujejo mimo Poljčan v tujino, sami pa sedaj kupujejo les na Hrvaškem, kar je zagotovo absurd brez primere. Na koncu svojega obiska si je minister v Občini Makole ogledal vrtec v izgradnji, ki ga gradijo iz lesnih kompozi-tov, a žal z vgrajenimi okni iz plastike, na kar jih je minister takoj opozoril. Obisk je sklenil z ugotovitvijo, da je lesna panoga v Sloveniji v težavnem položaju in da bo morala država na področju lesarstva ubrati drugačno strategijo, ki jo v sosednjih državah EU že umno izvajajo, žal tudi na račun slovenske hlodovine. Pogovor ministra mag. Dejana Židana z direktorico podjetja LIP Poljčane Vlasto Klepec in prof. dr. Francem Pohlevnom (foto: arhiv LIP Poljčane) prof. dr. Franc Pohleven Nove kopalnice Gorenje mehka eleganca kopalnice julija Predstavljamo kopalnico Julija; kopalnico z romantičnim imenom in zapeljivimi linijami, ki vas bodo zagotovo osvojile na prvi pogled. Kopalnica Julija pomeni napoved mehke elegance, simpatičnih drobnih dimenzij, ki lahko s svojo obliko pričarajo prijetno kopalniško vzdušje v še tako mini kopalnici. Morda dodate še kakšno omarico ali vitrino in to je lahko vse. Če je vaša kopalnica dovolj velika, pa vsekakor priporočamo romantično »otok kad« Julija, narejeno iz kakovostnega materiala Soligor Polar, kot osrednji element razvajanja. Morda kad najde prostor celo v osrčju vaše spalnice. Julija (foto: arhiv Gorenje Notranja oprema d.o.o.) kubistićno - kuba Skrivnost Kube je v njeni prilagodljivosti. Kuba je idealna za opremljanje še tako majhne kopalnice in ji že z malo elementi da zelo moderno podobo. Pohištvo je brez ročajev, s stranskimi prijemi za odpiranje. Tudi predalov na prvi pogled ni, ker so skriti za vrati. Kolekcijo Kuba zaokrožuje še sanitarna oprema: tuš kad s kabino, kopalna kad, toaletna školjka in bide. Kuba (foto: arhiv Gorenje Notranja oprema d.o.o.) Januša Verdev, Gorenje Notranja oprema d.o.o. STOL 2011 - 12. tradicionalni vzpon Na pobudo Detlefa Jenknerja, lastnika podjetja Holzma in velikega ljubitelja slovenskih gora, Lesnina inženiring d.d. vsako leto organizira vzpon na enega od slovenskih očakov. Tako smo letos med 19. in 21. avgustom organizirali vzpon na Stol, ki je z 2236 m najvišji vrh Karavank. V petek, 19. avgusta se je 28 lesarjev in lesarjev po duši iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, BIH in Poljske zbralo v Valvasorjevem domu pod Stolom (1181 m), kjer nas je v domu sprejelo prijazno osebje. Najprej smo si nekoliko potešili žejo, potem pa smo si v Okrepčevalnici Lovski dom Stol v Završnici pogledali medvede, ki jim je sadni sladoled izjemno teknil. Po vrnitvi v dom se je hitro začelo prijetno rajanje ob slovenskih, nemških, hrvaških, poljskih in angleških pesmih. Manjkalo ni niti plesa in številnih zdravic pozno v noč. Z 2-urno zamudo se je uresničila Aladinova modelska napoved vremena o močnejših padavinah. Naslednje jutro smo se prebudili v popolnoma jasno nebo. Prečudovit pogled na Karavanke za nami, Bled z okolico pod nami, ter Triglav z Julijci desno od nas. Glede na enkratno doživetje pri vzponu na Malo Mojstrovko in Prisojnik v lanskem letu smo se tudi tokrat razdelili na dve skupini. Manjša skupina se je na Stol povzpela po plezalni poti iz Trat po avstrijski strani, večja skupina pa se je na Stol povzpela po Žirovniški poti. Na vrhu smo se srečali in nazdravili z vrhunskim slovenskim vinom. Na vrhu Stola (foto: arhiv Lesnina inženiring d.d.) Razgled je bil res enkraten. Julijci z veličastnim Triglavom so bili pred nami kot na dlani, videli smo celo Kanin in Krn. Prijetno vreme nam je dovoljevalo, da smo se na vrhu zadržali kar nekaj časa ter uživali v izjemnih lepotah. Sestop smo opravili po Zabreški poti. Celodnevna doživetja in lep zaključek vzpona smo zvečer proslavili in podoživljali pozno v noč ter za nameček še spremljali ognjemet ob otvoritvi svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu. Naslednji dan smo vreme izkoristili za ogled Ajdne z enim najstarejših arheoloških najdišč v Sloveniji. Na tej vzpetini so že 3 tisoč let pr. n. št. živeli naši predniki, še vedno so ohranjena obzidja, utrdbe in cerkvice, zgrajene v 5. stoletju. Res vredno ogleda, do znamenitosti pa pridemo v samo pol ure hoda. Žalostno, da te 3500 let starejše dediščine od ameriške sploh ne znamo predstaviti, kaj šele tržiti. Morda bi poleg vseh herojstev kurirčka Tončka otrokom lahko predstavili v šoli tudi del naše starejše in novejše zgodovine. Sončno nedeljo smo izkoristili še za ogled Blejskega Vint-garja. Navdušenje obiskovalcev, predvsem tujcev, nad lepoto Slovenije je bilo izjemno. Ob skupnem kosilu smo si obljubili, da se ob letu spet srečamo in poveselimo ob skupnem vzponu. Alojz Kobe, Lesnina inženiring d.d. Splavitvev lesene ladje LJUBLJANICA Splavitev Ljubljanice (foto: B. Kričej) V sredo 14. septembra je bila splavljena nova lesena ladja, ki jo je izdelal diplomant Oddelka za lesarstvo Anže Logar iz Bleda. Za gradnjo ladje, ki je namenjena prevozu turistov po Ljubljanici, je porabil 3500 ur, 10 kubikov macesna, 350 m2 vezanih plošč, 15.000 vijakov in 50 kg epoksidnega lepila in še veliko drobnega materiala, sam jo ocenjuje na 140 000 €. Bernard LIKAR woodwisdom - zgodba tudi o slovenskem uspehu Pomen inovativnosti, razvoja in raziskav se med ekonomsko krizo nedvoumno krepi, saj mnoga podjetja to prepoznajo kot priložnost za krepitev konkurenčnosti, nekatera pa tudi kot obvezno »domačo nalogo« za obstoj. Dejstvo je, da ekonomska kriza postaja neko novo stanje, kateremu se vsi prilagajamo. Seveda pa razvoj in raziskave, poleg drugega, zahtevajo tudi znatna vlaganja ob določeni meri negotovosti ali bomo uspešno dosegli cilje. Da bi lahko zmogli vlaganja ter zagotovili večjo uspešnost razvoja in raziskav, moramo, poleg krepitve notranje kapacitete za razvoj, iskati tudi povezave z znanji v drugih državah. Ena od možnosti povezovanja s tujino, ki lahko krepi konkurenčnost podjetja, so tudi domači in mednarodni javni razpisi za razvojne in raziskovalne projekte. Kljub temu da Evropa močno podpira vključevanje podjetij v razvojno-raziskovalne projekte, je velikokrat resnica, da so tovrstni javni razpisi za podjetja praktično nedosegljivi, ker zahtevajo kar precej strokovnega in administrativnega specifičnega znanja. Da bi čim bolj pomagali podjetjem in raziskovalcem, se je Združenje lesne in pohištvene industrije že 2008 odzvalo na pobudo WoodWisdom konzorcija ter z organizacijo složnega nastopa organizacij in podjetij iz lesarske in gozdarske panoge, na Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, doseglo odločitev za vstop MVZT kot nacionalnega partnerja v WoodWisdom konzorcij dipl. inž. les., Lesarski grozd, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: lesarstvo@gzs.si ter s tem posredno tudi vstop slovenskih lesarjev in gozdarjev v najpomembnejši evropski sektorski raziskovalni program, v WoodWisdom-Net 2 www.woodwisdom.net). WoodWisdom-Net 2 je nadaljevanje programa WoodWisdom, ki je potekal od leta 2004 do leta 2008. Ta je na osnovi opredeljenih ključnih razvojnih področij objavil razpis za mednarodne raziskovalno razvojne projekte in financiral 17 mednarodnih projektov v skupni višini okoli 20 milijonov EUR. Program WoodWisdom_Net 2 prinaša predvsem poglobitev, okrepitev in razširitev prvega programa. Pod koordinacijo Finske v njem trenutno sodeluje 19 partnerjev iz 12 držav: Finske, Nemčije, Francije, Italije, Španije, Švedske, Norveške, Irske, Madžarske, Latvije, Turčije in Slovenije. Za slovenski gozdno- lesni sektor je WoodWisdom Net 2 izredna priložnost, saj je to prvi »lesarsko-gozdarski« ERA-NET projekt, ki ga je neposredno podprla naša država. WoodWisdom je v osnovi instrument za koordinacijo nacionalnih raziskovalnih programov na področju gozdne in lesnopredelovalne verige. V praksi pa to pomeni evropsko panožno RR mrežo, ki koordinira in sofinancira skupne mednarodne (večinoma aplikativne) razvojno-raziskovalne projekte s fokusom na raziskavah in razvoju novih tehnologij na področju lesarstva in gozdarstva. Zelo zaželeno je tudi sodelovanje industrijskih partnerjev v projektih. Podjetja imajo tako spodbudo za vključevanje v evropske razvojne tokove ter s sodelovanjem pri razvoju novih mednarodno konkurenčnih inovativnih tehnologij in proizvodov usmerjajo panožni razvoj. Tako si lahko krepijo konkurenčnost in lasten razvoj, generirajo pa se lahko tudi nove ideje za razvoj storitev/produktov. Da bi čim bolj izkoristili ponujeno priložnost, smo že od lanske pomladi organizirali več aktivnosti za seznanjanje raziskovalcev in podjetij s programom WoodWisdom. Le s pravočasnim začetkom snovanja projektih idej ter vključevanja v konzorcije je možno računati na uspeh. MVZT je povezovanje slovenskih raziskav z evropskimi poskušal spodbuditi s sodelovanjem v 3. mednarodnem razpisu programa WoodWisdom, za katerega so navedene države konec lanskega leta skupno namenile okoli 17 milijo- * nov EUR, od tega je MVZT za sofinanciranje sodelovanja slovenskih partnerjev v triletnih mednarodnih projektih namenilo 1,5 mio EUR. Na razpis je prispelo skupno enainosemdeset predlogov mednarodnih raziskovalno-raziskovalnih projektov, Slovenci smo sodelovali v šestindvajsetih, od tega smo v štirih bili tudi njihovi koordinatorji. To pomeni da smo se slovenski gozdarji in lesarji že ob prvi priložnosti intenzivno odzvali na ponujeno priložnost, saj smo se vključili v več kot tretjino predlogov projektov, kar je zelo visok delež tudi za bolj razvite evropske države! V drugi krog izbora se je uvrstilo skupaj štirideset projektov, med njimi šestnajst s slovenskimi sodelavci. Končni rezultati 3. skupnega razpisa programa WoodWi-sdom so pokazali, da po kakovosti naša stroka več kot uspešno stopa v korak z ostalimi državami, pa tudi, da znamo izkoristiti nove priložnosti: sodelujoče države so se odločile za sofinanciranje trinajstih najboljših mednarodnih projektov, med njimi kar v šestih sodelujejo slovenske inštitucije, za kar bo MVZT namenilo okoli 1.160.000 EUR. Taki rezultati so argument za vključevanje MVZT tudi v nadaljevanje WoodWisdom-Net 2, ki se za naslednje štiriletno obdobje začenja oblikovati to jesen v obliki WoodWisdom PLUS. Naj omenimo, da ima novi program Woodwisdom ambicijo širitve na nove države s fokusom na državah vzhodne in JV Evrope, pri tem pa ima Slovenija aktivno vlogo. Zaključimo lahko, da smo slovenski lesarji s složno in pravočasno akcijo dokazali, da se znamo povezovati in odzvati na ponujene priložnosti! Strožje omejitve glede industrijske uporabe kreozota Komisija je zaostrila predpise glede industrijske uporabe kreozota, toksične kemikalije, znane po uporabi za zaščito lesenih železniških pragov in električnih drogov. Poostreni predpisi bodo začeli veljati 1. maja 2013. Kre-ozot je rakotvorna snov, ki je podjetja brez predhodne odobritve ne bodo več smela dajati na trg EU. Potrošniška uporaba kreozota je prepovedana od leta 2003. Novi sklep Komisije spreminja direktivo o biocidnih pripravkih ter temelji na oceni tveganja učinkov kreozota za človeško zdravje in okolje. Kreozot je rakotvoren na vseh ravneh. Kadar les, obdelan s kreozotom, pride v neposreden stik s prstjo ali vodo, so tveganja za okolje zelo velika. Komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „Današnji sklep bo prispeval k varnejšemu okolju za vse. Nekatere uporabe kreozota bodo še naprej dovoljene, vendar bodo te omejitve zagotovile, da bo varnost vedno v ospredju. Industrija si mora zdaj močno prizadevati za razvoj donosnih, okolju manj škodljivih alternativ." Kreozot je industrijski proizvod za preventivno obdelavo lesa, ki se uporablja že več kot sto let, vendar je vse več pomislekov glede njegove toksičnosti. Kreozot je kompleksna mešanica čez sto različnih komponent, vključno z bi- in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH), ki so zelo škodljivi za okolje in povzročajo nesprejemljiva tveganja za prihodnje generacije. Železniške družbe še vedno v velikem obsegu uporabljajo s kreozotom obdelane lesene pragove, zlasti na podeželju in v težko dostopnih krajih. Zelo uveljavljena je tudi uporaba kreozota v lesenih drogovih za električno in telekomunikacijsko omrežje. Velik trg za les, obdelan s kreozotom, so tudi ograje, ki se uporabljajo v kmetijstvu in industriji. Analize življenjskega cikla kažejo, da v nekaterih primerih ni ustreznih alternativ. Zato lahko države članice odobrijo dajanje na trg kreozota za natančno določeno uporabo, če ni na voljo alternativ, ki bi bile manj škodljive za okolje. V takih primerih veljajo strogi pogoji, vključno z ukrepi za zaščito delavcev pred izpostavljanjem med obdelavo lesa in manipulacijo obdelanega lesa. Na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi kot dela postopka odločanja je bilo ugotovljeno, da imajo nekatere rabe kreozota pomembne družbene in gospodarske koristi. Naslednji koraki: Države članice morajo najpozneje do 30. aprila 2012 sprejeti in objaviti nacionalne zakone, ki bodo v skladu s to zakonodajo. Zakonodaja se bo začela uporabljati 1. maja 2013. Novica je povzeta s portala EU novic Press Releases Bernard LIKAR* INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNOPREDELOVALNE PANOGE V LETU 2010 S poslovanjem lesnopredelovalne panoge v letu 2010 ne moremo biti zadovoljni, saj se kljub manjšanju števila zaposlenih izguba še vedno povečuje. Kritičen del panoge ostaja pohištvo, ki očitno težje - kot lesarji, preoblikuje poslovne procese na izdelke, prilagojene individualnim potrebam. Na izdelkih za široko potrošnjo pa je konkurenca vse hujša, tudi na slovenskem trgu. Tako so pred nami zelo zahtevna leta, v katerih moramo postati tako konkurenčni, da bomo več desetletni negativni panožni trend obrnili. Zaključne račune za leto 2010 je oddalo 875 lesnopredelovalnih družb (C16+31), v katerih je bilo 13.881 zaposlenih. Prihodki so v lesnopredelovalni panogi znašali 1.039 mio € (969 mio € v 2009), odhodki pa 1.064 mio € (982 mio € v 2009), kar je generiralo 52,2 mio € čiste izgube in 22,7 mio € čistega dobička, oz. negativen rezultat iz poslovanja v višini 29,5 mio € neto čistega dobička/izgube oz. za 1,2-krat več kot v letu 2009 (24,4 mio €). Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se v obdelavi in predelavi lesa glede na preteklo leto zmanjšali za 1,3 %, v proizvodnji pohištva pa povečali za 5,7 %. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu pa so se v obdelavi in predelavi lesa povečali za 10,3 %, v proizvodnji pohištva pa za 2,4 %. V celoti so se čisti prihodki iz prodaje lesnopredelovalne panoge povečali za 4,5 %. Primarni del (obdelava in predelava lesa) je zaključil poslovno leto z neto čisto izgubo v višini 6,8 mio €, preteklo leto pa z neto čisto izgubo v višini 6,1 mio €. Tudi proizvodnja pohištva je poslovno leto 2010 zaključila z neto čisto izgubo in sicer v višini 22,7 mio € (leto prej pa s čisto izgubo 18,3 mio €). Slika 1. Neto čista izguba/dobiček v lesni industriji (vir: Kazalniki poslovanja GZS-ZLPI . inž. les., Lesarski grozd, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: lesarstvo@gzs.si V letu 2010 je največji neto čisti dobiček v lesnopredelovalni panogi zabeležilo podpodročje 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo v višini 9,2 mio €. Največjo neto čisto izgubo pa so beležila podpodročja 31.090 Proizvodnja drugega pohištva v višini 13,9 mio €, 16.210 Proizv. furnirja in plošč na osn. lesa v višini 9,2 mio €, 31.210 Proizv. kuhinjskega pohištva v višini 8,2 mio € in 31.010 Proizvodnja dr. poh. za posl. in prod. prost. v višini 8,0 mio €. Ko primerjamo dodano vrednost na zaposlenega lesarskih področij z dodano vrednostjo v predelovalni dejavnosti, se v letu 2010 kaže nadaljnje večanje zaostanka področja C31 Proizvodnja pohištva, medtem ko področje C16 Obdelava in predelava lesa skorajda uspeva slediti trendu dodane vrednosti v predelovalni dejavnosti. Leta je v gospodarskih družbah znašala 36.044 € (leta 2009: 34.168 €), v predelovalni dejavnosti C pa 34.205 € (leta 2009: 31.523 €). V C16 Obdelavi in predelavi lesa so čisti prihodki od prodaje na tujem trgu v enakem obdobju narasli za 10,8 %, njihov delež v strukturi čistega prihodka iz prodaje pa je znašal 49,9 %. V proizvodnji pohištva C31 so se čisti pri- » Slika 2. Število zaposlenih v C16 + C31, pravne osebe (vir: SURS, SI-STAT, izbor in grafikon GZS-ZLPI hodki od prodaje na tujem trgu v letu 2010 glede na leto prej povečali za 2,4 %, njihov delež v strukturi čistega prihodka iz prodaje pa je znašal 41,3 %. Delež izvoza v prihodkih od prodaje je bil najvišji v C16.290 Proiz. drugih izd. iz lesa, plute, slame in je znašal 78,9 % ter v 31.010 Pro-izv. dr. poh. za posl. in prod. prost. in sicer 47,1 %. Spodnji grafikon nazorno prikazuje trende zaposlovanja v letih 2008-2010 v lesnopredelovalni panogi, kjer se je v letu 2010 zaposlenost zmanjšala za 4,7 %, v zadnjih treh letih od začetka krize dalje pa skupaj za 27 % oz. 5.128 zaposlenih! Povprečna mesečna bruto plača v C16 je znašala 1.086,17 € in je bila za 7,1 % višja; v C31 pa je znašala 1.002,42 € in Slika 3. Indeksi industrijske proizvodnje po dejavnostih SKD 2008, originalni podatki, povprečje (vir: SURS, baza SI-STAT, izbor in grafikon GZS-ZLPI je bila za 5,4 % višja glede na leto 2009. Povprečna mesečna bruto plača za dejavnosti C16 + C31 za leto 2010 je znašala 1.043,64 EUR (za leto 2009 pa 981,15 EUR). Vrednost izvoza po glavni dejavnosti SKD izvoznika-uvoznika je v 2010 za C16+31 znašala 337 mio EUR (437 mio EUR v 2009, 577 mio EUR v 2008), uvoza pa 55 mio EUR EUR (164 mio v 2009, 240 mio EUR v 2008). Glavni izvozni/uvozni trgi pa ostajajo Italija, Nemčija, Hrvaška in Avstrija. Beležimo velike padce vrednosti tako izvoza (za 22,8 %) kot uvoza (za 66,6 %). V letu 2010 je uvoz v absolutni vrednosti upadel močneje kot izvoz, kar pomeni, da se je presežek (suficit) panoge v blagovni menjavi glede na prejšnje leto nekoliko povečal in je znašal 283 mio €. Primerjava geografske razpršenosti izvoza in uvoza po ekonomskih skupinah držav nam podaja za obe lesarski področji sliko dokaj velike koncentracije izvoza in uvoza na države EU (izvoz 75 %, uvoz 82 % od celote), ter na tradicionalne trge držav nekdanje Jugoslavije (izvoz 14 %, uvoz 14 % od celote). Glede na leto 2009 opažamo naraščanje deleža izvoza v države EU in padanje deleža izvoza v države nekdanje Jugoslavije. Bistveno je zapažanje, da sta se tako izvoz (+1 %) kot uvoz (+5 %) dejavnosti proizvoda krepila, medtem ko sta izvoz (-23 %) in uvoz (-67 %) SKD dejavnosti upadla. Zaključimo lahko, da vse večji delež izvoza in uvoza »lesarskih« proizvodov realizirajo podjetja izven »lesarskih« dejavnosti. Dejstvo je tudi, da tako izvoz kot uvoz zaostajata za indeksom rasti izvoza/uvoza predelovalne dejavnosti kot celote. Podatki iz gornjega grafikona nakazujejo, da je padec dejavnosti v C31 Proizvodnji pohištva, konec 2009 dosegel svoje dno, v 2010 pa ne beležimo vidne rasti temveč obseg proizvodnje stagnira. Dejavnost C16 Obdelava in predelava lesa je po doseženem dnu v začetku 2009 sledila gibanju proizvodnje ostalih predelovalnih dejavnosti z malenkostno nižjo stopnjo rasti. Če primerjamo podatke med slovenskimi panogami ter med lesarskimi panogami v širši regiji, lahko zaključimo, da je slovenska lesarska panoga v vseh ozirih med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi svetovne finančne krize. GOVOR MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO PREHRANO MAG. DEJANA ŽIDANA NA ODPRTJU PRIREDITVE ČAR LESA 2011 Minister mag. Dejan Židan (foto: arhiv Čar lesa) Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za »Mednarodno leto gozdov«. To odločitev je sprejela zato, ker na zemeljski obli z gozdom ravnamo napačno, ne ravnamo spoštljivo, ne ravnamo trajnostno. V Sloveniji te težave nimamo - ne uničujemo gozda, imamo ravno obraten problem. V zadnjih desetletjih se je pri nas delež gozda močno povečal. Pred 60 leti je gozd pokrival 35 odstotkov slovenskega ozemlja, zdaj pa je pokritost že več kot 60-odstotna. Imamo ga več kot ga potrebujemo in to na račun kmetijskih zemljišč, ki jih je premalo. Po projekcijah bi morali do leta 2020 doseči gozdni posek do sedem milijonov kubikov. V tem trenutku ga dosegamo v višini treh milijonov kubikov. Zakaj so trendi neugodni? Odgovor je enostaven. V zadnjih 20 ali 30 letih je mag., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, e-pošta: minister.mkgp@gov.si razpadla veriga, ki je za Slovenijo zelo pomembna. To je veriga gozd-les. Razpad te verige je bil za nas, ki delamo tudi na področju prehrane, kot huda učna ura - kot opomin, da moramo varovati prehransko verigo. Verjetno ste opazili, kako se je pri nas prehransko-kme-tijski prostor uprl razgradnji prehranske verige, do česar je pred kratkim skoraj prišlo. V interesu države vsekakor je, da pridelujemo hrano, seveda pa tudi, da učinkovito gospodarimo z gozdom, ga izkoriščamo in proizvajamo lesne izdelke. Na področju gozdno-lesne verige stanje res ni dobro. Na tem področju smo tako zelo padli, da smo izgubili samozavest, manjka pa nam tudi inovativnost. Današnja razstava se dotika obojega: dviguje samozavest in spodbuja inovativnost na področju uporabe lesa. Če smo v čem posebni, smo v tem, da smo narod, ki praktično »živi v gozdu«. Samo dve državi v Evropski uniji imata več gozda kot mi. Nujno moramo ponovno zagnati gospodarske aktivnosti , povezane z gozdom oziroma lesom, in si prizadevati za uresničitev poseka do sedem milijonov kubikov do konca desetletja. Gozd ni kakor denar v banki. Denar se v banki plemeniti, če smreke in bukve v gozdu pustimo, pa propadajo. Gozd tudi ni naš rezervoar za skladiščenje CO2. Priča smo propadu gozda, zaradi njegovega razraščanja izgubljamo kmetijsko zemljo, tista država, ki z gozdom grdo ravna, pa povečuje CO2 v ozračju. Zahvaljujem se vam za priložnost, da kot ministrstvo, ki je zainteresirano, da gozdno-lesna veriga deluje, sodelujemo pri tej prireditvi. Dejstvo je, da je pred nami predvsem zelo veliko dela. Bojim pa se, da bo za odpravo posledic uničevanja gozdno-lesne verige v zadnjih 20 ali 30 letih leto ali dve leti trdega dela premalo, vsekakor pa je z delom potrebno pričeti takoj. OBIŠČITE SPLETNO STRAN ZVEZE LESARJEV SLOVENIJE: HTTP://WWW.ZLS-ZVEZA.SI/ Marjana LESAR SLOVNIK* ARHITEKTURA BOHINJSKE PROGE (1. del)** »Kar se tiče železnice, ni izlahka kje drugje proge, ki bi morala premagati toliko zaprek na primeroma tako kratki daljavi.« (M. Klodič, 1905: Nova železnica - s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst, Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, 20.) Po odprtju proge Južne železnice Dunaj-Trst leta 1857, ki je bila prva povezava avstrijske monarhije z Jadranom, so začeli na Dunaju razmišljati o še eni, vendar državni železniški zvezi severnih področij monarhije s Trstom - t.j. o Bohinjski železniški progi. Ime Bohinjska železnica (tudi Bohinjska proga) kot lastno ime ponavadi uporabljamo za bohinjski in kraški odsek proge skupaj. V zakonu o gradnji novih alpskih železnic iz leta 1901 je odsek Jesenice - Gorica imenovan bohinjska, odsek Gorica - Trst pa kraška proga. Transalpina, ki se tudi pojavlja kot poimenovanje Bohinjske proge, pa v širšem pomenu označuje tudi celotno čezalpsko povezavo od Čeških Budejovic do Trsta. Bohinjska proga je bila v svojem času pravi gradbeni podvig, saj je trasa tekla po zelo zahtevnem terenu alpskega in kraškega sveta, preko številnih globeli, potokov in rek. Proga predorov, kot tudi rečemo Bohinjski železnici, je na skoraj polovico krajši razdalji imela več kot 4-krat toliko predorov in več kot 2-krat toliko mostov (pri čemer so šteti kot mostovi le premostitve, daljše od 15 metrov) v primerjavi z obstoječo Južno železnico in je prav zato še vedno ena izmed najslikovitejših prog tako pri nas kot tudi v evropskem merilu. Gradbenih del so se lotili septembra 1900 v Bohinjski Bistrici z izkopom bohinjskega predora, progo pa so začeli graditi poleti 1903; po odsekih so delo prevzela različna gradbena podjetja, na gradbišču je delalo več tisoč delavcev različnih narodnosti. Slavnostno je Bohinjsko progo otvoril prestolonaslednik Franc Ferdinand 19. julija 1906. ** Opomba: V naslednjem prispevku se bomo podrobneje seznanili z zasnovo postajnih objektov ob Bohinjski progi in njihovimi slikovitimi in raznovrstnimi lesenimi detajli. * univ. dipl. inž. arh., e-pošta: marjana.lesar-slovnik@slo-zeleznice.si Bohinjsko progo je projektiral inženir Carl Wurmb in je gradbeno razdeljena na več odsekov: 1. Jesenice - Bohinjska Bistrica 2. Bohinjski predor 3. Podbrdo - Nova Gorica 4. Nova Gorica - Šempeter 5. Šempeter - Prvačina 6. Prvačina - Trst Sv. Andrej (nekdanja končna postaja Bohinjske proge) Slika 1. Potek nove železnice. (M. Klodič, 1905: Nova železnica - s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst, Slovensko planinsko društvo, Ljubljana) 7. Prvačina - Kreplje - Sežana (zvezna proga, dograjena v letu 1948) Vsa večja naselja ob Bohinjski progi so ob gradnji proge občutila vpliv železnice, saj se je v krajih okoli Bohinja, Baške grape in zgornjega Posočja razmahnil razvoj lesne industrije in turizma. Proga je povezala prometno odrezano Tolminsko s Kranjsko. Železnica za te kraje namreč ni bila pomembna le gospodarsko, temveč je imela velik pomen tudi za potovanja in prevoz potnikov; izjemno so se skrajšali potovalni časi predvsem na relacijah sever-jug, kar je kot pomembno pridobitev v svojem slikovitem orisu povezave železnice in planinarjenja omenil tudi tedanji gradbeni vodja na Bohinjski progi in velik strokovnjak na področju gradnje železnic, inž. Maks Klodič. Bohinjska proga je bila v času bojev na soški fronti ter tudi v drugi svetovni vojni pomembna vojaška oskrbovalna pot. Sredi osemdesetih let so progo posodobili in s tem tedaj omogočili tranzitne povezave iz luke Koper proti severu, vendar žal ni več (ali še?) dosegla svojega prvotnega zagona in žara. Turistični nivo ponudbe s kulturno-zgo-dovinskim pridihom pa dandanes lahko popestri vožnja po progi s parno lokomotivo muzejskega vlaka. »Kolodvor stoji sredi precej široke doline v zares idilski legi med zelenimi brdi.« (M. Klodič, 1905, 17.) Vpliv železnice na razvoj naselij in mest ob Bohinjski progi lahko poiščemo tudi v sledovih povezav in rasti znotraj njih. Lege, prostora in dimenzije svojih objektov železnica največkrat ni dimenzionirala glede na velikost naselja, kamor so postavili kolodvor in ostala poslopja, temveč v prvi vrsti glede na pomen, ki ga je postaja v določenem kraju imela za celotno progo, seveda v odvisnosti od naravnih danosti. Postaje so morale biti zaradi enotirne proge in zadostne prepustnosti prometa vlakov v obe smeri postavljene na primerni medsebojni oddaljenosti; tedaj Slika 2. Priprava in utrjevanje platoja za železniško postajo Hudajužna, maja 1904 (vir: Album Wocheiner Bahn erbaut 1902-1906, lastnik Gerhard Putz, 25) Slika 3. Železniška postaja Hudajužna s pomožnim objektom stranišča kmalu po odprtju proge (vir : Slovenske železnice, d.o.o, Železniški muzej) Slika 4. Načrti objektov -železniška postaja tip B1 (vir: Arhiv Republike Slovenije, F33, Deželna vlada v Ljubljani, Ljubljana) potrebna razdalja je znašala približno 5 km. (Petronio, P., Transalpina - Bohinjska proga, Slovenske železnice, Ljubljana, 2000, str. 145.) Železnica se v svojem zgodnjem obdobju ni zarezala v staro tkivo naselja, temveč je kolodvore gradila na obrobju, kajti že za časa gradnje proge in kasneje za svoje delovanje je potrebovala precejšen manevrski prostor, tako za speljavo trase proge kot tudi za postavitev vseh železniških objektov. Takšna umestitev nam pojasnjuje izvor in pomen t.i. Kolodvorske ulice, ki je povezovala novo nastali kolodvor z obstoječim delom naselja. Okoli postaje pa se je začelo oblikovati novo območje, ki je npr. v Mostu na Soči postalo samostojno naselje, imenovano Postaja. Tudi projekti železniških postaj za Bohinjsko progo so bili tipski, postaje pa so se razlikovale po velikosti in pripadajočih objektih ter bogastvu arhitekturne členitve, ki je bila odvisna od pomembnosti kraja in gostote prometa. Slika 5. Železniška postaja Bled Jezero - po obnovi 2006 (foto: M. Lesar Slovnik) Slika 6. Železniška postaja Bohinjska Bistrica obnovi 2006 (foto: M. Lesar Slovnik) po Arhitektura železniških postaj je bila v obdobju nastanka sorazmerno bogata tudi z zunanjimi, navidezno oblikovnimi detajli; zlasti so v tem izstopali tehnični objekti (npr. mostovi, useki, zidovi, predori), ki so svojo pomembno vlogo ne le funkcijsko, temveč tudi estetsko izpolnili. Postajni objekti so bili razdelani od celote do detajla. Pe-ronski nadstreški, ki so bili na Bohinjski progi večinoma leseni, lahko pa tudi litoželezni, so bili usklajeni z opažem, stavbnim pohištvom ali drugimi elementi. Napisi in urbana oprema so bili estetsko vključeni v kompozicijo fasade in objekta. Pogosto so na večjih postajah napise slikali v štukaturno okrašene okvire. Tudi prvotne napisne table so se pogosto obdržale prav zaradi dejstva, da so napise v različnih jezikih v krajevni zgodovini slikali enega prek drugega. Obisk Bohinjske proge nas je spomnil na čas, ko je bila vožnja vlaka doživetje za kraje in ljudi. Kljub temu, da se je danes način življenja močno spremenil - z njim vred pa tudi vloga železniške postaje v primerjavi s tisto prvotno, ko je bila med najpomembnejšimi objekti v svoji okolici, nam potovanje in arhitektura postaj ob Bohinjski železnici še danes lahko sporočata enako misel kot nekoč ... »Videli smo na vožnji, ki je trajala le malo ur, reke in jezera, planine in planjave, hribovje in gričevje, doline in Kras, soteske in neskončno morje.« (M. Klodič, 1905,26.) ključna literatura: 1. Bogić, M., 1989: Pregled razvoja železniškega omrežja na širšem gravitacijskem območju Slovenije in Istre, Tiri in čas, ŽG Ljubljana, Ljubljana. 2. Deu, Ž., 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja: značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, ČZD Kmečki glas, Ljubljana. 3. Fister, P., 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana. 4. Klodič, M., 1905: Nova železnica - s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst, Slovensko planinsko društvo, Ljubljana. 5. Kubinszky, M., 1986: Bahnhöfe in Österreich, Verlag Josef Otto Slezak, Wien. 6. Petronio, P., 2000: Transalpina - Bohinjska proga, Slovenske železnice, Ljubljana. 7. Rustja, K., 1990: Proga predorov, Tiri in čas, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Ljubljana. 8. Schwab, C., 1911: Hochbauten der Bahnhoefe, Goeschen'sche Verlagshandlung, Leipzig. 9. Šumi, N., 1975: Pogledi na slovensko umetnost, Partizanska knjiga, Ljubljana. 10. Življenje ob železni cesti: Sto let bohinjske proge, 2006: katalog razstave, Tolminski muzej, Tolmin. Vito HAZLER* ŠKULJEV KOZOLEC IZ LETA 1772 V KAPLANOVEM eden od najstarejših kozolcev na svetu Ko so se naši davni predniki naseljevali po današnjem slovenskem ozemlju, je trajalo kar nekaj desetletij, da so njihova bivališča postala stalna. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je poselitev v glavnem ustalila v 10. stoletju, a je s procesi različnih oblik kolonizacije poseljevanje trajalo vse tja do 15. stoletja, ko dobimo bolj ali manj dokončno poselitveno strukturo našega ozemlja. V tem času so nastale številne vasi, med katerimi je manjši del sčasoma prerasel v trge, ti pa neredko v mesta. Značilno poselitveno podobo so našim krajem dajale številne fevdalne postojanke z obsežno dominikalno posestjo, ki je za več stoletij zaznamovala ustroj zemljiških in pravnih razmerij. Cerkvena in svetna zemljiška gosposka sta tekmovali za prestiž v gospodarskih ter trgovskih dejavnostih in tako se je ob številnih fevdalnih postojankah razvila napredna kmetijska, vinogradniška, rudarska, prometna ter splošna kulturna omika. O tem je med drugim ob koncu 17. stoletja obširno poročal znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. V svoje opise, zlasti pa dragocene bakroreze, je Valvazor ujel gospodarsko, kulturno in celo politično življenje tistega časa ter nam zapustil neprecenljivi vir informacij o takratni družbi. Med številnimi poselitvenimi območji, kraji in stavbnimi značilnostmi svojega časa je Valvasor v 6. knjigi svoje Slave upodobil tudi enojni oziroma stegnjeni kozolec, takrat že zelo razširjeno gospodarsko sušilno napravo, namenjeno predvsem sušenju žit, pokošene trave in praproti, ponekod (pozneje) pa še sušenju drugih poljskih pridelkov, kot so na primer neoluščeni fižol na viticah, zeleni odrezki repe in korenja in podobno. Kot navaja Valvasor, se je kmetijstvo razvijalo še naprej in nastala je potreba po večjih in konstrukcijsko bolj izpopolnjenih sušilnih napravah oziroma stavbah. Ocenjujemo, da se je proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja rodila zamisel po med seboj povezanih enojnih kozolcih v veliko enovito * izr. prof. dr., Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Aškerčeva 3, 1000 Ljubljana, e-pošta: vito.hazler@gmail.com Slika 1. Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki. Oljna Potočnikova slika iz leta 1724 upodablja samostan in njegove gospodarske enote, med katerimi izstopajo poleg žage in mlina še dvojni kozolec in trije enojni kozolci, med katerimi ima po oceni zadnji 13, prednja dva pa po 11 oken. Po jožefinski reformi leta 1782 so z razpustitvijo kartuzijanskega samostana opustili kmetijsko dejavnost in očitno so kozolce podrli ali pa prodali. Franciscejski kataster iz leta 1825 jih nima več vrisanih. (foto: V. Hazler, 28. 5. 2007) Slika 2. Izrez spodnjega levega kota Potočnikove oljne slike iz leta 1724 od blizu prikazuje toplar in enojne kozolce. Levo od kozolca je nerazpoznavno gospodarsko poslopje, na mestu katerega danes stoji nadstropna stavba z gostinskim lokalom. stavbo - t. i. toplar ali dvojni kozolec. Ta je kar kmalu zavladal številnim kmetijskim območjem po slovenskem etničnem ozemlju in dal pokrajini značilen, prepoznavni pečat. Oporo za vsaj okvirno časovno določitev nastanka dvojnih kozolcev nam omogoča izjemno dokumentarna oljna slika krajinarja Potočnika iz leta 1724 z upodobitvijo kartuzijan-skega samostana Bistra, kjer je slikar v njenem levem spodnjem kotu upodobil dvojni kozolec - toplar in tri enojne. Prav ta slika nas navaja k tezi, da so se prvi dvojni kozolci, ki jim ponekod pravijo tudi toplarji, tribe, stohi ali samo kozolci, nastali v okolju naprednih samostanskih gospodarstev in grajskih ter graščinskih pristav. Od tu pa so se splošno razširili v okolje gospodarskih obratov večinskega kmečkega prebivalstva, predvsem po Ljubljanski kotlini, Dolenjskem, v delu Notranjskega, Štajerskega in Primorskega, po nekaterih dolinskih območjih Gorenjske in Koroške, vse do Vzhodnega Tirolskega in Švice. Lahko, da je bila pot širitve kako drugačna, a tega danes še ne vemo natančno. Vsekakor je bila pri nas gradnja dvojnih kozolcev v 18. stoletju že v polnem zagonu, kar dokazuje kar nekaj ohranjenih kozolcev iz tistega obdobja. V vasi Čače pri Čajni v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem stoji najstarejši datirani toplar iz leta 1764, ki ima vogalne stebre sicer zidane, vse ostalo pa je leseno. Drugi najstarejši poznani datirani kozolec na slovenskem etničnem ozemlju in hkrati (lahko se pohvalimo!) na svetu pa stoji na veliki Škuljevi kmetiji v Kaplanovem v Mišjem dolu, med Sodražico in Rašico. Na notranji strani spodnjega prečnega tramu ima vrezano letnico 1772, ki se je odlično ohranila, ker je urezana na najbolj zaščitenem delu kozolca, kar pri večini drugih kozolcev ni splošno pravilo. Škuljev kozolec ima tri pare oken, bolj pokončno in redko mrežo tramov na obeh čelnih in vzdolžnih branah, streho naklona nekaj nad 45° in z deskami opažena oba zatrepa. Prvotno je imel kozolec čopa in je bil prekrit s slamo. Obsegal je samo dva para oken, nato pa so ga lastniki sredi 19. stoletja podaljšali še za eno okno (štant). S povečanjem shrambne zmogljivosti niso v ničemer izničili njegove prvotne pričevalnosti - prej obratno, kozolec je postal dominantna stavba domačije in osrednjega dela Mišjega dola. Zagotovo je pri Škuljevem kozolcu najpomembnejša 287 let dolga doba neprekinjene vključenosti v kmetijsko dejavnost. Prav nič se ni izrabil, saj ga lastniki vzorno vzdržujejo in obnavljajo v skladu z njegovim spomeniškim pomenom. In če pomislimo, da so se skoraj tri stoletja na njegovih rantah v oknih sušila žita in danes večinoma seno, pod njim pa je bilo vedno dovolj prostora za kmetijske vozove in mehanizacijo, so nam takšne lesene stavbe nedvomen dokaz, kako imeniten gradbeni material je les. Prav zaradi svojih lastnosti sodi Škuljev kozolec med naše najpomembnejše lesene kulturne spomenike. Slika 3. Škuljev kozolec v Kaplanovem, hiša št. 6. Sprednja dva para oken sta iz leta 1772, zadnji par pa iz srede 19. stoletja. (foto: V. Hazler, 10. 8. 2005) Slika 4. Letnica 1772 na notranji strani spodnjega prečnega tramu, ki povezuje vogalna nosilna stebra starega dela kozolca. (foto: V. Hazler, 10. 8. 2005) Slika 5. Škuljev kozolec iz jugozahodne smeri. V ozadju je domačija z gospodarskim poslopjem, nekdanjim mlinom, staro ter novo hišo, žago venecijanko in kapelo. (foto: V. Hazler, 10. 8. 2005) Branko PETROVIČ* regulativa biocidnih proizvodov za uporabo v zaščiti lesa** Biocidni proizvodi so pripravki, ki vsebujejo sintetične ali naravne aktivne učinkovine oziroma snovi ali mikroorganizme, s katerimi se kemično ali biološko uničuje, odvrača ali kako drugače preprečuje škodljivo delovanje škodljivih organizmov v zaščiti lesa. S stališča proizvajalcev in uporabnikov je bil vedno prisoten velik interes strokovne in druge javnosti, da so razmere na področju izbire in uporabe biocidov ustrezno regulirane. Ravno ta javnost je vedno opozarjala in še vedno opozarja na nepravilnosti, ki se pojavljajo na trgu z biocidnimi proizvodi ter pri uporabi snovi in izdelkov s sicer učinkovitim delovanjem, vendar pogosto tudi potencialno nesprejemljivimi učinki na zdravje ljudi in živali ter varovanje okolja. Da bi se izognili negativnim vplivom, je bila objavljena vrsta predpisov, ki regulirajo področje uporabe. Čeprav nas aktualna zakonodaja s področja biocidov, to sta nacionalni Zakon o biocidih (ZbioP - Uradni list RS, št. 61/2006) in Direktiva EU za biocidne proizvode, t. i. BPD (ES/98/1998), spremljata že vrsto let, se izpolnjevanja strogih določb glede uporabe bi-ocidnih aktivnih snovi in pripravkov pri zaščiti lesa še vedno lotevamo z zadržki. Nemalokrat smo po objavi predpisov tudi presenečeni. Še zlasti zato, ker trenutno stanje na slovenskem trgu biocidnih pripravkov na področju zaščite lesa še vedno omogoča uporabo neregistriranih oziroma na pristojnem uradu nepriglašenih biocidnih proizvodov. Aktualni evropska in nacionalna regulativa sta opredelili obveznost registracije za vse biocidne snovi in proizvode. Prehodno obdobje je bilo z evropsko direktivo BPD določeno za vse izdelke, ki so bili v maju 2000 prisotni na trgu Evropske unije. Za nove izdelke pa so bili določeni zahtevni postopki s takojšnjo veljavnostjo. Stroge zahteve za registracijo biocidov so pri tem izjemno negativno vplivale na razvoj in raziskave na področju biocidov, saj se na trgu EU po letu 2000 ni pojavila nobena nova biocidna ** Dopolnjeni so podatki članka, ki je objavljen v listu Slovenskega inštituta za standardizacijo, Sporočila, 4/2011, str. 16-19. * mag., TRC-JUB, d.o.o., Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, e-pošta: branko.petrovic@trc-jub.si, aktivna snov. Izjeme so le nove snovi, ki so se pred tem že uporabljale na področju pesticidov. Zaključek prehodnega obdobja za vseh 23 področij uporabe biocidov je bil v direktivi BPD načrtovan najpozneje v 12 letih oziroma z majem 2010, vendar sta zahtevnost in dolgotrajnost postopkov registracije aktivnih snovi in proizvodov prisilili zakonodajalca v Evropski uniji, da je to obdobje podaljšal do maja 2014. Direktiva BPD razvršča vse proizvode za zaščito lesa pred delovanjem škodljivih organizmov v 8. skupino biocidnih proizvodov - to so biocidni pripravki za preventivno zaščito in sanacijo lesenih površin. V začetku izvajanja določb direktive BPD je kemijska industrija uporabljala več kot 1.100 biocidnih aktivnih snovi in različnih mikroorganizmov. V prvi fazi je bilo identificiranih in nato priglašenih 83 aktivnih snovi za zaščito lesa (ES/2032/2003). Po postopku programa ocenjevanja je bilo z Uredbo ES/1451/2007 izbranih in določenih le 41 biocidnih aktivnih snovi, ki so jih proizvajalci lahko registrirali za zaščito lesa. Dosjeji za registracijo snovi so morali biti že vloženi pri določenih nacionalnih organih. Registrirane snovi so bile nato vpisane v Prilogo I direktive BPD. Do sedaj je objavljen celoten popis 39 aktivnih snovi, ki so dovoljene v področju zaščite lesa (preglednica: Priloga I direktive BPD). Med evidentiranimi snovmi jih je 18 formalno že vpisanih z vključitveno direktivo, za 21 aktivnih snovi pa naj bi bil postopek registracije predvidoma končan v letu 2011. Vključitvene direktive opredeljujejo pogoje uporabe in časovne roke za usklajevanje zahtev predpisov za izdelke na področju zaščite lesa, ki vsebujejo vsaj eno od omenjenih aktivnih snovi. Seznam dovoljenih snovi se lahko podaljša le v primeru, da posamezni nacionalni organ izda posebno določbo o specifični uporabi te snovi. Vključitvene direktive se v slovenski pravni red uvajajo z objavami Seznamov snovi v Uradnem listu. Zadnja objava Seznama o spremembah in dopolnitvah Seznama snovi I, IA in IB je bila v Uradnem listu 32/2011 z dne 20. 4. 2011. Preglednica. Priloga I direktive BPD. (vir: spletne strani ECB Joint Research Centre, http://ecb.jrc.ec.europa.eu/esis/index.php?PGM=bpd) Priloga I Aktivna snov CAS številka Vključitvena dir. Borova kislina 10043-35-3 2009/94/EC Sulfuril fluorid 2639-79-8 2006/140/EC Diklofluanid 1085-98-9 2007/20/EC Klati an id in 21 0880-92-5 2008/15/EC Etof en praks g0844-07-1 2008/16/EC Tiametoksarn 153719-23-4 2008/77/EC Prapikonazol 60207-90-1 2008/78/EC IPBC 55406-53-6 2008/79/EC K-H DO 66603-10-9 2008/80/EC Tiabendazol 148-79-8 2008/85/E C Tebukonazol 107534-90-3 2008/86/EC Tolilfluanid 731-27-1 2009/151/EC Fenpropimorf 67564-91-4 2009/86/EC Tiakloprid 111988-49-9 2009/88/EC Dinatrijev tetraborat anh 1330-43-4 2009/91/E C Dinatrijev oktaborat tetrahidrat 12280-03-4 2009/96/EC Borov oksid 1303-86-2 2009/98/EC Dazomet 533.74.4 2010/50/EU Bifentrin 82657-D4-3 2011/10/EU Fenoksikarb 72490-01-8 2011/12/EU 4,5-dikloro-2-oktil-izotiazQlon 64359-81-5 Bakrov bis-diazeniumat 312600-89-8 Klorfenapir 122453-73-0 Bakrov d i hidroksid 20427-59-2 Bakrov oksid 1317-38-0 Bakrov (II) karbonat 12069-69-1 Kreozot 8001-58-9 Cipermetrin 52315-07-8 Ciprokonazol 94361-06-5 Di de ci Idi meti la majev klorid 7173-51-5 Flufenoksuron 101463-69-8 Ciano vodik 74-90-8 N-aminopropyl-W-dodecilpropan 2372-82-9 N-didecil-N-dipalietoksi amonij 214710-34-6 Kvarterne amonijeve snovi 68424-85-1 Kvarterne amonijeve snovi (zmesi) - Perimetrin 52645-53-1 Polioksi-etandiil(didecilmetil)amanii 94667-33-1 Kalijev heksa-dienoat 24634-61-5 Preostale aktivne snovi od omenjenih 83, tj. kar 42 aktivnih snovi, pa so navedene v izključitvenih direktivah, ki opredeljujejo časovni rok za dokončno izključitev iz uporabe za področje zaščite lesa. V celotnem prehodnem obdobju se izvaja predpisani postopek nacionalne priglasitve biocidnih pripravkov, kakor ga določa slovenski tehnični predpis ZbioP. Postopek je treba izvesti pred dajanjem na trg vsakega proizvoda, ki vsebuje biocidno aktivno snov in s katerim se na kemični ali biološki način kontrolirata rast in razvoj ali se odvrača ali kako drugače preprečuje škodljivo delovanje organizmov. Ta zahteva, dikcija in postopek priglasitve izhajajo iz določb direktive BPD za čas izvajanja prehodnega obdobja. Postopek se izvaja pri Uradu RS za kemikalije (URSK) in priglasitev je že povsem utečen uradni postopek. Popis priglašenih proizvodov je mesečno objavljen v Registru biocidnih proizvodov na spletnih straneh urada. Občasno je popis objavljen tudi v Uradnem listu RS (zadnja različica v Uradnem listu RS, št. 102/2010). V tem dokumentu je navedenih 1.370 registriranih proizvodov, od tega je priglašenih 107 biocidnih pripravkov za uporabo v zaščiti lesa. Veljavna različica je redno mesečno objavljena na spletnih straneh Urada RS za kemikalije; zadnja z dnem 27. julij 2011. Skupno število registriranih biocidnih proizvodov v zadnji verziji Registra biocidnih proizvodov je 1526. Število proizvodov v registru s področja zaščite lesa se zmanjšuje zaradi zahtev za registracijo proizvodov, kakor jih določa direktiva BPD za to področje. Časovni roki za uskladitev zahtev za biocidne proizvode v prehodnem obdobju se počasi iztekajo. Proces se torej končuje z vključitvami oziroma nevključitvami posameznih aktivnih snovi za področje zaščite lesa v Prilogo I direktive BPD. Po vključitvi aktivne snovi v Prilogo I direktive BPD je treba registrirati tudi vse biocidne proizvode, ki to snov vsebujejo. Časovni roki za registracijo biocidnih proizvodov za področje zaščite lesa že potekajo, a postopki so odvisni od določil za vsako posamezno aktivno snov. Skrajni časovni rok za registracijo biocidnega proizvoda je določen z vpisom v Prilogo I oziroma objavo vključitvene direktive za zadnjo aktivno snov v zmesi aktivnih snovi biocidnega proizvoda. Na spremembo števila biocidnih proizvodov za uporabo v zaščiti lesa, še bolj pa na njihovo sestavo oziroma uporabo določenih aktivnih biocidnih snovi vpliva kontinuirano izvajanje zadnje faze prehodnega obdobja iz direktive BPD. Le ta poteka vse od leta 2008 in se bo po pričakovanjih v naslednjih približno dveh letih tudi zaključila. V procesu izvajanja prehodnega obdobja iz direktive BPD se je moralo s trga umakniti že večje število aktivnih snovi in še bistveno večje število biocidnih proizvodov za področje zaščite lesa. Poleg tega je direktiva BPD proizvajalce biocidnih proizvodov še bolj ali v celoti podredila proizvajalcem aktivnih snovi. Vzporedno z izvajanjem aktualne direktive BPD je bil oblikovan tudi predlog nove Uredbe o dajanju v promet in uporabi biocidnih proizvodov - C0M(2009)267. Nova uredba naj bi enotno in celovito regulirala promet z bi-ocidi v Evropski skupnosti, tj. v vseh državah članicah, in sicer z uveljavljanjem močnejšega centralnega nadzora Evropske kemijske agencije (ECHA) iz Helsinkov. Predlagateljem nove uredbe skupaj z nekdanjima belgijskim in madžarskim predsedovanjem Uniji do sedaj ni uspelo pridobiti političnega soglasja, tako je le-to prepuščeno aktualnemu predsedovanju Poljske. Glede na dejstvo, da vključene strani kažejo še vedno zelo različne strokovne, politične in druge interese, se ta uredba niti v drugi polovici leta 2011 najbrž še ne bo znašla na mizah evropskih parlamentarcev. V članku smo obravnavali le enega od formalnih vidikov na vprašanja, ki jih morajo proizvajalci biocidnih pripravkov reševati ob njihovem dajanju na trg. Nove izzive in zahteve pa povzročajo določbe, ki izhajajo iz uredb REACH (Uredba ES št. 1907/2006) in CLP/GHS (Uredba ES/1272/2008), ki jih bo treba reševati v naslednjih letih. Kljub temu da je trženje z biocidnimi proizvodi ekonomska kategorija, tokrat tudi nismo prikazali finančne plati usklajevanja zahtev biocidne zakonodaje. Zaradi financiranja pridobivanja rezultatov preskušanj, ki so potrebni za vlogo za postopek registracije, in drugih stroškov priprave dosjejev so vlagatelji oziroma proizvajalci biocidnih proizvodov prisiljeni v registracijo minimalnega števila in celo opustitev formulacije tovrstnih proizvodov. Standardi FSC in PEFC Sistemi certificiranja sledenja lesa za organizacije, ki uporabljajo gozdne surovine. Potrdite svojo vrednost in postanite član mednarodne družine, prepoznane po vsem svetu! Bureau Veritas Certification tel.: 01 47 57 600 www.bureauveritas.si FSC Odgovorno ravnanje z gozdovi FSC-ACC-020 © 1996 Forest Stewardship Council A.C. PEFC/27-41-01 Spodbujanje trajnostnaga gospodarjenja z gozdovi Move Forward with Confidence Boštjan LESAR* LADIJSKA SVEDROVKA - NAJHUJŠI LESNI ŠKODLJIVEC V MORJU Ladijska svedrovka (Teredo navališ L., 1758) je najbolj učinkovit in najpomembnejši škodljivec lesa, potopljenega v morju. Ladijska svedrovka je školjka v obliki črva. Na sprednjem delu ima rdečkasto podaljšano mehkužasto telo z lupino, podobno čeladi. Lupina predstavlja le manjši del telesa (do 2 cm) in je prilagojena za vrtanje v les (Slika 1). S školjko, podobno rašpli, vrta v les z do 2300 obratov na uro. V Baltskem morju Teredo navališ zraste od 20 cm do 30 cm, v idealnih razmerah pa lahko doseže celo 60 cm. Teredo navališ vse življenje preživi v lesu in skrbi za naravno razgradnjo lesa v morju, kjer je razgradnja lesa z glivami in bakterijami redka. Ladijska svedrovka se prehranjuje z lesom, ki ga vrta pred sabo, prebavlja pa ga s pomočjo endosimbiotskih bakterij. Poleg tega se prehranjuje tudi s planktonom, ki ga filtrira iz morske vode. Največkrat vrta okrogle rove premera med 5 mm in 10 mm vzporedno z vlakni in se izogiba drugim osebkom. Rovi ladijske svedrovke so obdani z apnenčastimi izločki, na površini pa so zaprti za apnenčastimi »pokrovčki«, zato poškodbe lesa od zunaj težko opazimo. Ladijske svedrovke se razmnožujejo v toplih poletnih mesecih, pri slanosti morja višji od 12 %o oziroma 9 %o in temperaturi nad 11 °C do 12 °C. Mlade larve so dvospolniki in skozi razvoj preidejo različne spolne stopnje. V toplih klimatskih pogojih razmnoževanje poteka v nekaj ciklih na leto, v hladnejših območjih (na primer Baltik), pa je zelo redko, da poteče več kot en razmnoževalni cikel. Življenjska doba ladijskih svedrovk je od enega do treh let. Odrasle ladijske svedrovke tolerirajo slanost med 5 %o in 35 %o, les prenehajo vrtati pri slanosti pod 9 %o do 10 %o. Ko slanost pade pod 6 %o, pa odmrejo v nekaj dneh. Optimalna temperatura za rast in razmnoževanje je med 15 °C in 25 °C, ustrezajo pa ji temperature do 30 °C. Razkroj lesa se zmanjša pri temperaturi, nižji od 10 °C, ustavi pa pod 5 °C. Pri temperaturah blizu ledišča ladijske svedrovke Slika 1. Školjka in telo ladijske svedrovke (Teredo navalis) (http://www.cienciatk.csic.es) dr., Silvaprodukt d.o.o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bostjan.lesar@bf.uni-lj.si Slika 2. Ladijska svedrovka vrta rove največkrat vzporedno z lesnimi vlakni (http://animaldiversity. ummz.umich.edu) hibernirajo, dokler temperatura vode zopet ne postane ugodna. Teredo navalis najverjetneje izvira iz toplih voda Tihega in Indijskega ocena, vendar po nekaterih podatkih to ni zagotovo, saj se je s pomočjo ladij in balastnih vod zelo hitro razširil po vsem svetu. Danes velja za invazivno vrsto in je ena najhujših in najbolj destruktivnih razkrojevalk lesenih konstrukcij v morju, kot so lesene ladje, pristaniške zgradbe, pomoli ..., ki povzroča veliko ekonomsko škodo. Borov drog lahko uniči v zgolj 16 tednih, za hrastovega pa potrebuje borih 32 tednov. V približno letu dni v Balt- » œ CD CD o o Slika 3. Poškodbe vzorcev borovine, ki jih je povzročila ladijska svedrovka (foto: B. Lesar) skem morju popolnoma razkroji deblo premera 30 cm. Borove deske v Luki Koper je razkrojil v zgolj letu in pol (več o testiranju si lahko preberete v znanstvenem članku v tej številki revije Les). Razširjen je vzdolž obal Indonezije, Japonske, Avstralije, Brazilije, ob obalah Tihega in Atlantskega oceana ZDA in Kanade. V Evropi se pojavlja vzdolž obale Atlantskega oceana, Severnega in Baltskega morja. Znano je, da se Teredo pojavlja tudi v severnem Jadranu (Benetke), najdemo pa ga tudi ob slovenski obali. Znanstveniki predvidevajo, da bodo klimatske spremembe z globalnim naraščanjem temperature povzročile še ugodnejše pogoje za rast in razmnoževanje ladijske svedrov-ke in tako povečale verjetnost poškodb lesenih konstrukcij v morju v bližnji prihodnosti. Za zaščito lesa v morski vodi so in še uporabljajo različne bolj ali manj učinkovite metode. Uporabljali so bakrove in svinčene obloge, železne žeblje z velikimi ploskimi glavami, parafin, različne smole in barve. Za najbolj učinkovito se je izkazala dvojna impregnacija s kreozotnim oljem in CCA, vendar se zaradi velike okoljske škodljivosti opuščata. V naši raziskavi se je izkazalo, da les v morski vodi zaščiti tudi impregnacija z baker-etanolaminskimi pripravki. Novice iz Srednje gostinsko turistične in lesarske šole Slovenj Gradec Na Srednji gostinsko turistični in lesarski šoli v Slovenj Gradcu ostaja pestro tudi po zelo uspešnem lanskem šolskem letu. Tudi letošnjo pomlad smo na lesarijadi, ki je bila tokrat v Škofji Loki, pri ročni obdelavi lesa osvojili 1. mesto. Enako dobro so se naši dijaki odrezali tudi pri izdelavi skiroja in spustu po klančini. Za izdelavo skiroja so organizatorji predpisali letvice 20 x 30 mm in palice za moznike 8 mm. Brez lepila, vijakov in drugih vezivnih materialov je morala skupina treh dijakov izdelati konstrukcijsko tako močan skiro, da se je bilo z njim mogoče peljati. Naša ekipa je več tednov razvijala prototipe, jih testirala in izpopolnjevala. Prišli so do dokaj zapletene, a konstrukcijsko močne oblike, ki je omogočala udobno vožnjo, čas izdelave, ki je bil omejen na 1 uro, pa tudi niso presegli. Z dijaki se je posebej trudil tudi njihov mentor Štefan Pirnat. Pomlad je tudi čas, ko učenci v osnovnih šolah sprejemajo odločitve, kateri poklic izbrati. Na naši šoli se zelo trudimo, da bi se mladi zgodaj srečali tudi z lesarstvom. Že od leta 2002 v sodelovanju z osnovnimi šolami Koroške in tudi Savinjske regije organiziramo projektne dneve in razne delavnice za spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovnih šolah. Letos nas je obiskalo še več osnovnih šol kot običajno. Zavedamo se, da bodo mladi lahko izbirali, če bodo imeli možnost izbire, če bodo (s)poznali poklic, ki jih bo pritegnil in se bodo v njem prepoznali. Veseli nas, da svojega navdušenja ob obisku naše delavnice ne izkazujejo samo učenci, temveč tudi učitelji, ki jih vedno znova spremljajo k nam. Naš ravnatelj, g. Ivan Škodnik, ob vsaki priložnosti poudari, kakšno neizmerno bogastvo ima Koroška (in Savinjska) regija v gozdovih, ki jih vse premalo znamo ceniti in uporabiti to naravno danost tako za razvoj obrti kot turizma. Zato nas toliko bolj veseli, da se mladi kljub krizi v naši panogi še radi odločajo za lesarski poklic in to potrjujejo z nekoliko večjim vpisom za letošnje šolsko leto. Andrej OTTO, SGTLŠ Slovenj Gradec OBIŠČITE SPLETNO STRAN DIT LESARSTVA LJUBLJANA: HTTP://WWW.DITLES.SI/ Branka MOČNIK* »USTVARJAMO TRENDE PRESEGAMO MEJE ODLIČNOSTI« MARLES HIŠE Človek 90 odstotkov časa prebije v zaprtih prostorih, zato so materiali za gradnjo hiš izredno pomembni, saj neposredno vplivajo na bivalno klimo. Montažna lesena gradnja je racionalna, ekonomična in zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja, les pa najboljša izbira za gradnjo. Med najpomembnejše dejavnike toplotnih izgub sodi toplotna zaščita stavb. Znano je dejstvo, da z ogrevanjem bivalnih prostorov nadomeščamo toploto, ki uhaja iz stavb. S primerno izolacijo ovoja stavbe in učinkovitim ogrevalnim sistemom je toploto mogoče zadrževati tam, kjer jo potrebujemo - v bivalnih prostorih. Zato za izolacijo hiš Marles uporabljajo kakovostne materiale, ki uporabnikom stroške ogrevanja krepko znižajo, ob tem pa omogočijo, da dolga leta uživajo v toplih domovih. z dobro zrakotesnostjo do dobro izolirane marles hiše Pri projektiranju hiš Marles se pogoji za konstrukcijo brez toplotnih mostov določijo že v fazi projektiranja s premišljenim načinom gradnje ter z natančno izvedenimi detaj- Pasivna hiša, ki jo je Marles postavil v Luksemburgu (foto: arhiv Marles hiše Maribor d.o.o.) li v proizvodnji in pri montaži. Tako dosežejo, da sloj izolacije ni nikjer prekinjen. Za izolacijo uporabljajo materiale z nizko toplotno prevodnostjo, kot glavni konstrukcijski material pa uporabljajo les, ki je že znan kot material z nizko toplotno prevodnostjo. Še dodatno zrakotestnost kot tudi zvočno izolativnost pa dosežejo z vgradnjo oken po smernicah RAL. moderna in konstrukcijsko dovršena marles hiša Marles hiša je grajena v okvirnem konstrukcijskem sistemu. Gradbene elemente sestavljajo leseni okvirji iz stebrov in prečk. Kot zunanjo in notranjo oblogo uporabljajo pri Marlesu mavčno-vlaknene, mavčno-kartonske in plošče iz lesnih orientiranih vlaken. Kot toplotno izolacijo med ploščami pa uporabljajo mineralno volno, volno iz lesnih vlaken in celulozna vlakna. lesena marlesova stena omogoča izjemno zvočno izolativnost Pri leseni konstrukciji je s kombinacijo materialov z različno učinkovitostjo zvočne izolacije mogoče doseči enake vrednosti zvočne izolacije kot pri masivni gradnji. Za kon- Hiša v Švici, ki ima pridobljen certifikat Minergie (foto: arhiv Marles hiše Maribor d.o.o.) * strukcijske gradbene elemente Marles so v neodvisnem laboratoriju za akustiko v Avstriji s preizkusi dokazali določeno zvočno izolativnost, ki jo potrjujejo z ustreznimi certifikati. Marlesova zunanja stena ima izmerjeno zvočno izolativnost pribl. Rw 50 dB. To pomeni, da stena zmanjša izvorni hrup 80 dB na vrednost 30 dB na drugi strani stene. požarna odpornost po evropski klasifikaciji Zunanje stene hiš Marles dosegajo požarno odpornost REI 60 minut, kar pomeni, da se stena 60 minut upira ognju, preprečuje prehod ognja ter ohranja toplotno izolacijske sposobnosti. Na ta način je omogočena varna evakuacija iz objekta. Požarne lastnosti za glavne konstrukcijske gradbene materiale Marles so dokazali v požarnem laboratoriju s preizkusi, za kar so podjetju podelili certifikate, s katerimi tudi dokazujejo ustreznost proizvoda. s pridobljenimi certifikati dokazujejo vrhunsko in preverjeno kakovost V Marlesu so še posebej ponosni, da so prvi slovenski proizvajalec montažnih lesenih hiš, ki ima v skladu z Direktivo o gradbenih proizvodih Evropske unije pridobljeno evropsko tehnično soglasje, ki je osnova za označevanje hiše z znakom CE. Pridobljen certifikat o skladnosti - znak CE kupcu MARLES HIŠE zagotavlja, da so izpolnjene bistvene zahteve glede varnosti Marles hiše in sicer mehanska odpornost in stabilnost ter požarna varnost. Marles ima vse pomembnejše certifikate za prodajo tako v Sloveniji kot v Evropi. Ponašajo pa se tudi z dvema novima: švicarskim nadstandardnim certifikatom za visoko-učinkovito nizkoenergijsko gradnjo Minergie ter certifikatom nemškega Passivhaus, inštituta za pasivno gradnjo. Aleš UGOVŠEK* KJE SO MEJE LESARSTVA? MEDNARODNA KONFERENCA »NOVEL MATERIALS FROM WOOD OR CELLULOSE« V STOCKHOLMU Udeleženci konference v Stockholmu (vir: http://www.iaws-web.org/groupphotos.html) Nemalokrat mi ljudje po tem, ko jim povem, da sem svojo študijsko pot zaključil na Oddelku za lesarstvo in da še vedno nadaljujem raziskovanje te čudovite surovine, postavijo vprašanje: »Kaj vse pa lahko počneš z lesom?« To vprašanje me pogosto spravi v malenkost neugoden položaj, saj želim v kar najkrajšem možnem času predstaviti širok nabor raziskav, potencialnih raziskav, polizdelkov in izdelkov, ki so trenutno na trgu, obenem pa skušam postreči s kakšnim modernim načinom uporabe lesa, da tudi sogovornik dobi občutek, da je les lahko »high tech« material. Za slednje je poskrbela mednarodna konferenca v Stockholmu v organizaciji »International academy of wood science«, podjetja »Innventia« in »Wallenberg Wood Science Center« z naslovom »Novel materials from wood or cellulose«, ki je potekala v prvih dneh meseca septembra. Tokratna konferenca je nekoliko odstopala od običajnih lesarskih konferenc, na katerih so prispevki predvsem o produktih in materialih, ki so brez prevelikih naprezanj vidni s prostim očesom. Res je, da je bil del predstavitev in prispevkov še vedno namenjen klasičnim, vendar nekoliko modificiranim aplikacijam, težišče pa je bilo na raziskavah nanodelcev iz lignoceluloznih materialov in njihove uporabe v lesarstvu. Med še vedno klasične raziskave lahko uvrstimo naslednja področja, ki so bila obravnavana na konferenci v Stockholmu: modifikacija lepil za les z organskimi polnili univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: ales.ugovsek@bf.uni-lj.si (celulozna vlakna), s katerimi se izboljšajo mehanske lastnosti lepljenega lesa, fotostabilizacija površine lesa in uporaba plazme za enak namen, najnovejše raziskave in možnost uporabe termično modificiranega lesa, sredstva za zaščito lesa pred biotskimi dejavniki, varjenje lesa, uporaba utekočinjenega lesa za lepljenje lesa, ivernih plošč in premaze za les, izdelava kompozitov s kombinacijo lesa in polimerov ter ostalih produktov, ki nakazujejo smernice razvoja svetovne industrije, povezane z lesom. Oddelek za lesarstvo je predstavil prispevke s področja lepil, lesnih kompozitov in premazov na osnovi utekočinjenega lesa in zaščite lesa z etanolaminskimi pripravki. Kot že omenjeno, pa je bilo tokrat težišče drugje in sicer na delcih, pridobljenih iz lesa in velikih zgolj nekaj milijardink metra. Govorimo o delcih s predpono nano in možnostih njihove uporabe v končnih produktih. Predstavljeni so bili t.i. nanocelulozni filmi, nanofibrilirana celuloza za hidrogele in aktivne pene za filtracijo, ogljikova vlakna iz lignina, uporaba celuloznih vlaken za tekstil ter filtrirne papirje, uporaba celuloznih nanokristalov za izboljšanje površinskih lastnosti in nenazadnje optično transparentni nanokompoziti iz celuloznih nanovlaken, ki jih razvijajo v sodelovanju z enim izmed vodilnih svetovnih računalniških, avdio in video podjetij. Kje so torej meje in pregrade lesarstva? Kakšna je prihodnost lesarstva in prihodnost ljudi? Teleportiranje ali pot na delo po zraku? Ali pa je prihodnost morda naravna lesena hiša z izolacijo iz celuloze, klubska mizica iz ogljikovih vlaken in televizor z optično transparentnim zaslonom iz celuloznih vlaken? Na ta odgovor bomo še malo počakali. » Manja KITEK KUZMAN* LESENA GRADNJA V SLOVENIJI POSLOVNO SKLADIŠČNI OBJEKT V KOMENDI Tip objekta | Industrijski objekt Lokacija | Komenda Izvedba | 2010-2011 Arhitektura | Peter Pavšič u.d.i.a., Petrus design Statika | CBD d.o.o. Projekt strojnih inštalacij | Janez Šlibar u.d.i.str. Projekt elektro inštalacij | Bojan Germovšek u.d.i.el. Energetska učinkovitost | pasivna Površina | 1156 m2 Sistem gradnje | masivna križnolepljena konstrukcija Izvajalec | Eko produkt d.o.o. Čas gradnje | 1 leto, investicija | 642 EUR/m2 www.lesena-gradnja.si Poslovna cona Komenda se nahaja med Vodicami in Komendo v kraju Žeje. Velikost cone je 930.000 m2 in je od Ljubljane oddaljena 14 km. Zemljišče se nahaja v vzhodnem delu cone in je veliko 2500 m2. Objekt je velikosti 34 m x 34 m. Sestavljata ga dva sklopa in sicer hladno skladišče velikosti 34 m x 26 m in toplo skladišče s pisarno za skladiščnike v velikosti 26 m x 8 m. Nad toplim skladiščem so pisarniški prostori velikosti 34 m x 8 m s previsnim delom, ki je hkrati tudi nadstrešek pri izdaji blaga v velikosti 8 m x 8 m. Trenutna višina objekta je 8,5 m, vendar je možna nadgradnja še dveh etaž. Ravno previsni del je bil velik izziv za statika, saj niso želeli imeti podpornega stebra. Da bi bila naloga še težja, je bilo treba pri izračunih statike in Slika: Raznos vertikalne obtežbe v ravnini stene (levo) in raznos vertikalne obtežbe v ravnini plošče izbiri konstrukcijskega materiala upoštevati tudi dejstvo, da bo možno v prihodnosti objekt nadgraditi še z dvema etažama, dodatna zahteva pa je bila tudi večja nosilnost tal v naslednji etaži in sicer namesto 300 kar 600 kg/m2. S primerno arhitekturno in statično zasnovo objekta, ustrezno nosilnostjo XLam panelov ter primerno izvedbo stikov med stenami in ploščami je zagotovljena odlična odpornost konstrukcije iz križno lepljenih plošč tudi na delovanje vodoravnih obtežb kot sta veter in potres. Foto: arhiv Ekoprodukt, CBD * Franc POHLEVEN* v v RDECECA ZVITQCEVKA GOBA, KI JE DOBILA IME PO LABIRINTASTO ZAVITIH CEVKAH TROSIŠČA Čeprav je rdečeča zvitocevka, Daedaleopsis confragosa, (Bolton ex. Fr.) Schröt. zelo razširjena v naših gozdovih, je malo poznana. Raste na stoječih trhlih drevesih, zlasti pa na podrtih deblih in vejah listavcev. Zelo redko se pojavlja na lesnih izdelkih, in to le v primeru, če so v stiku z zemljo. Na lesu povzroča belo korozivno trohnobo. Klobuki so poličaste oblike, veliki od 5 cm do 15 cm (slika 1). Mladi klobučki so bledo sive do rumenkasto rjave barve, s starostjo pa postanejo temno rdeče-rjave barve, ki se v enakomernih barvnih odtenkih v kolobarjih nizajo od roba klobuka do nekoliko odebeljenega osrednjega dela, kjer klobuk prirašča na podlago. Pri starih klobukih osrednja grbica počrni, površina pa razpoka in v koščkih odstopa ter se lušči s površine in se tako barvni kolobarji zabrišejo. Klobuki so brez beta in široko bočno priraščajo, pogosto celo obraščajo vejo ali drobnejše deblo. Navadno izrašča skupaj več klobukov, ki se spiralasto nizajo eden za drugim. Trosovnica je sive, lahko tudi rumenkasto-bele barve z luknjicami. Vendar skoraj ne najdemo okrogle oblike, ampak se luknjice podaljšujejo v labirintasto zavite cevke. Po tej značilnosti je goba dobila slovensko ime. Če pri mladi gobi s prstom podrgnemo po trosovnici, postane površina trosišča rdečkasta, včasih tudi rjavkasta. Meso je plutovinaste strukture in je pri mladih gobah sivkasto, pri starejših pa postane rjavkaste barve. Zaradi trde konsi-stence je goba neužitna, ni pa znano ali je strupena. Raste od junija do novembra, vendar se trosnjaki lahko ohranijo leto in več, kar daje slutiti, da vsebujejo učinkovine, ki delujejo proti mikroorganizmom. Kot pri večini lesnih gliv so tudi pri rdečeči zvitocevki odkrili zdravilne lastnosti. Iz nje so ekstrahirali terpenoide, ki delujejo fun-gicidno in baktericidno. Iz trosnjaka izolirani polisaharidi pa so uspešno zaustavili rast tumorskih celic in delujejo tudi protivirozno. Flavonoidi iz trosnjakov imajo antioksi-dativno učinkovitost. Tudi proteini z vsebnostjo cinka in selena naj bi bili uspešni lovilci radikalov. Slika 1. Značilen klobuk rdečeče zvitocevke, ki je na veji povzročila belo trohnobo (foto: F. Pohleven) Slika 2. Na spodnji strani trosnjaka so opazne luknjice podaljšane v labirintasto zavite cevke, po katerih je goba dobila ime (foto: F. Pohleven) Alojz LEB*, Jožko MARKIČ IN MEMORIAM VIKTOR ARH (1932 - 2011) r lesnoindustrijski strokovnjak; vodilni (vodstveni) delavec v meblu (tovarna pohištva) v novi gorici (1959 - 1991) predstavnik MEBLA v SLOVENSKI in JUGOSLOVANSKI INDUSTRIJI pohištva ter jugoslovanske industrije pohištva v evropski uniji industrije pohištva mizar, lesnoindustrijski tehnik, uNIVERZITETNI DIpLOMIRANI lesnoindustrijski inženir, magister lesarstva Viktor Arh je bil rojen leta 1932 v Radovljici. V letih od 1947 do 1950 se je poklicno usposabljal in izobraževal v obrtni mizarski delavnici, strokovno šolanje je nadaljeval v Rado-vljijci, od 1950 do 1954 pa je obiskoval srednjo strokovno šolo na lesnoindustrijskem odseku Tehniške srednje šole v Ljubljani (proizvodno delo in počitniško prakso je opravil v Tovarni pohištva v Novi Gorici). Po končani srednji šoli se je kot štipendist Tovarne pohištva Nova Gorica leta 1954 vpisal na univerzitetni študij na Vseučilištu Zagreb, Poljoprivredno - šumarski fakultet - tehniški smjer. Podiplomski študij je nadaljeval leta 1978 na Ekonomski fakulteti in Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in leta 1982 pridobil naziv magister lesarstva. V tem času je bil v obdobju od 1959 do 1991 zaposlen v Tovarni pohištva MEBLO v Novi Gorici. Poklicno usposabljanje in izobraževanje za mizarja mu je predstavilo pohištvo kot mizarski izdelek za rabo v bivalnih, šolskih, pisarniških in drugih prostorih, predstavo o naravnih vezeh in spojih v konstrukcijah, o naravnih iz-merah posameznih izdelkov npr. miz, stolov, postelj, omar itd. Z delom in ob delu je pridobival vedenje o tehnoloških lastnostih posameznih vrst lesa in materialov, potrebnih za izdelavo pohištva iz lesa - npr. lepil, lakov, okovja itd. Najprej je opravil pomočniški izpit za mizarja. Srednje strokovno izobraževanje je dograjevalo in deloma teoretično dopolnjevalo njegovo osnovno znanje. Pridobil je nova znanja o konstrukcijah pohištva z vidika industrijske, maloserijske ali velikoserijske proizvodnje, upoštevajoč tehnologijo, pripravo proizvodnje, planiranje in lansiranje proizvodnje ter znanja in izkušnje iz ekonomije, poslovanja srednjih in večjih podjetij. Univerzitetno izobraževanje v stroki nudi slušateljem informacije in znanja, ki so v času njihovega študija na voljo v državi in v svetu. Predavanja, vaje, seminarji in ekskurzije, ki jih izvajajo ali organizirajo profesorji, ki so strokovne avtoritete na posameznem strokovnem področju, so odsev strokovnih dogajanj na tem področju. Predavanja o spremembah v kakovosti bivanja v stanovanjih, šolah, pisarnah itd. usmerjajo slušatelje v aktivnosti spremljanja sprememb in prilagajanje stroke - lesarske - pohištvene. Predavanja in vaje o razvoju tehnologij, strojev in naprav usmerjajo slušatelje v projektiranje z uporabo najnovejših dognanj in praks. Predavanja o trženju proizvodov npr. stanovanjskega pohištva na osnovi tržnih raziskav in alternativnih prodajnih poteh v državi in v tujini usmerja slušatelj v svet tržnega gospodarstva. Opremljen s poklicnimi in strokovnimi znanji lesarstva (mizarstva) in teoretičnimi znanji o poslovanju in vodenju podjetij (gospodarskih organizacij z družbeno lastnino) se je Viktor Arh - prvi univerzitetno izobražen štipendist Tovarne pohištva Nova Gorica - leta 1959 v njej zaposlil ter do upokojitve leta 1991 opravljal vodstvena dela in naloge tehničnega direktorja, vodje razvoja, direktorja Inštituta in od leta 1973 do 1991 pomočnika glavnega direktorja. ZGODOVINA MEBLA Septembra 1947 je Primorska postala del Jugoslavije; v tem letu je bila ustanovljena Tovarna pohištva Solkan, ki se je leta 1950 preimenovala v Tovarno pohištva Edvard Kardelj Nova Gorica, leta 1953 v Tovarno pohištva Nova Gorica in leta 1960 v MEBLO Nova Gorica (MEBLO je v esperantu pohištvo). V Tovarni pohištva Solkan so v letu 1950 izdelali mesečno 100 spalnic in v Kromberku zgradili novo tovarniško poslopje, iz solkanskih mizarskih delavnic prepeljali stroje in opremo ter 1. maja 1950 začeli s proizvodnjo, predvsem spalnic, na tej lokaciji. Maja 1948 je komisija za izgradnjo Tovarne pohištva v elaboratu določila, da naj v tovarni predelajo letno 6.000 m3 lesa, naj bo organizirana v treh oddelkih, in sicer za tipizirano pohištvo, za fino pohištvo ter za malo pohištvo. Njena letna zmogljivost naj bo 11.000 garnitur, usposobljena mora biti izdelovati izdelke za izvoz. V letih 1954 - 1955 so prvič obnovili zgradbe in posodobili strojno opremo. Povpraševanje po njihovih izdelkih se je povečevalo, proizvodnja je bila vedno večja. Tovarna je bila največja tovarna pohištva v Sloveniji. Leta 1957 so izdelali in prodali 12.000 garnitur pohištva (1.000 mesečno). Od leta 1950 so izdelovali vzmetnice za postelje - od leta 1955 po sistemu Bormel; urejena je bila žagalnica s sortiranjem hlodovine in skladiščem lesa. Z novimi stroji so opremili proizvodnjo luščenega furnirja in sestavo furnirja; proizvajali so 4.000 m3 enoslojnih ivernih plošč letno. Do leta 1955 so pohištvo - predvsem spalnice - »delili« porabnikom na osnovi nakaznic. To leto so jih morali začeti prodajati (začetek tržnega gospodarstva). Spalnice so že leta 1952 izvažali v Anglijo; za vojsko ZDA v Nemčiji so izdelovali pisarniško pohištvo itd. V tovarni je bilo 1.000 zaposlenih. Za zdravstveno oskrbo je delovala obratna ambulanta s stalnim zdravnikom, delovala je profesionalna gasilska enota v gasilskem domu. V tovarni so imeli svojo godbo na pihala in pevski zbor. Proti koncu 10-letnega delovanja tovarne (1947 - 1957) so zaradi stalnega povečevanja povpraševanja izdelali program druge obnove tovarne z bistveno spremembo v velikoserijsko proizvodnjo pohištva, s pretočno tehnologijo izdelovanja sestavnih delov ploskovnega pohištva za različne programe sestavov pohištva. Za financiranje izgradnje novih in adaptacije obstoječih objektov, nabavo, montažo in zagon novih strojev, tehnologij in energetske opreme ter za dodatna obratna sredstva so najeli posojilo v znesku 1.000.000.- dolarjev in 1 milijardo dinarjev. Viktor Arh je ob nastopu dela v tovarni začel sodelovati predvsem pri realizaciji projekta logistike znotraj tehnoloških procesov (npr. pri zamenjavi sistema strojev z valjčnimi programi) in drugih. V tovarni so morali poskrbeti za zagotavljanje donosa, ki je omogočil odplačevanje posojil. Novi direktor Oleg Vrtačnik je z vodstvom, v katerem je bil tudi Viktor Arh, in s strokovno pomočjo norveških in drugih strokovnjakov organiziral in vodil podjetje do odplačila posojil leta 1968. ► aktivnosti - za povečevanje storilnosti - z novim načinom nagrajevanja ► aktivnosti - na področju tehničnega sektorja (planiranje, študij dela), ► aktivnosti - na področju kontrole stroškov - zniževanja stroškov, ► aktivnosti - na področju raziskave trga, ► aktivnosti za povečevanje prodaje na domačem trgu in v tujino (uvedba potnikov, servisna služba, smostojni nastopi na tujih trgih, udeležba na sejmih in razstavah), ► aktivnosti za razvoj novih proizvodov in novih tehnologij. Viktor Arh je težišče svojega delovanja osredotočil v razvoj novih tehnologij, razvoj novih proizvodov ter delovanje v strokovni javnosti kot vodja razvoja in pomočnik glavnega direktorja. V 70. letih je podjetje MEBLO Nova Gorica uživalo velik ugled v Jugoslaviji in v tujini. Vedno novi programi izdelkov ter uspešna, pregledna in poslovno-tržno orientirana proizvodnja so bogatili blagovno znamko MEBLO. Razvoj MEBLA kot tovarne stanovanjske opreme v širšem smislu, izdelovanje izdelkov iz več vrst materiala ter organizacija prodaje v lastni prodajni organizaciji je zahtevala novo organizacijo poslovanja; zahtevala jo je tudi nova zakonodaja - nova Ustava in nov Zakon o združenem delu. Uvedli so nove tehnologije v proizvodnji vzmetnic (JOGI) in proizvodnji oblazinjenega pohištva; zgrajeni so bili novi proizvodni prostori, nabavljena nova strojna oprema; razvijali nove programe pohištva in postavili novo tovarno ivernih plošč z zmogljivostjo 100.000 m3 letno itd. Nova zakonodaja je diktirala decentralizacijo vodenja in odgovornosti (uvedba TOZD-ov - Temeljnih organizacij združenega dela) in poslovno sodelovanje v poslovnih sistemih (SOZD-i sestavljene organizacije združenega dela). MEBLO Nova Gorica je sodeloval v SOZD UNILES Ljubljana s članicami LESNINA Ljubljana, STOL Kamnik, NOVOLES Novo mesto in HOJA Ljubljana. Viktor Arh je v tem SOZD-u zastopal MEBLO - industrijo pohištva in notranje opreme Nova Gorica. Viktor Arh je kot predstavnik podjetja MEBLO deloval v slovenski in jugoslovanski industriji pohištva in evropski uniji, v Sloveniji pa je bilo njegovo delovanje v Svetu za gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo Gospodarske zbornice Slovenije osredotočeno na usklajevanje razvoja ter dejavnosti s spreminjanjem in izboljševanjem kakovosti gozdov, odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in oskrbo predelovalne industrije z lesom. V Poslovnem in splošnem združenju lesarstva Slovenije je bil kot član strokovnih organov in predsednik Izvršilnega odbora uspešen usklajevalec razvojnih problemov npr. pri načrtovanju izgradnje tovarn ivernih plošč v Nazarjih, Novi Gorici, v Cerknici in Slovenj Gradcu ter povečevanju proizvodnje vlaknenih plošč v Ilirski Bistrici. Uspešno je usklajeval interese proizvajalcev pohištva in večjih prodajalcev pohištva na področju kupoprodajnih odnosov. Še posebej je bil aktiven pri realizaciji ideje o samostojnem univerzitetnem študiju lesarstva na Univerzi v Ljubljani. Ob dolgoletnem pripravljanju kadrovskih pogojev v okviru oddelka za gozdarstvo je vodil in uspešno izvedel projekt združevanja sredstev za materialni del - izgradnjo predavalnic in laboratorijev. V Gospodarski zbornici Jugoslavije je bilo težišče njegovega delovanja usmerjeno v usklajevanje med državo in izvozniki pohištva na področju tečajev tujih valut - predvsem dolarja - in izvoznih stimulacij, uvoznih carin in uvoznih dajatev pri uvozu reprodukcijskih materialov, lesa in pohištva. Posebej si je prizadeval za prodajo pohištva v Jugoslaviji kot predsednik odbora vsakoletnega Salona pohištva v Beogradu. Vendar ni videl in poznal le jugoslovanske industrije pohištva in Beograjski salon pohištva, na katerem je bil MEBLO večkrat nagrajen z zlatimi ključi. 2elel je vključiti jugoslovansko pohištveno industrijo v Zvezo - Unijo - pohištvene industrije Evrope, ki so jo leta 1950 ustanovila strokovna združenja pohištvene industrije Nemčije, Avstrije, Danske, Španije, Francije, Velike Britanije, Italije, Norveške in Nizozemske. Slovenska delegacija na kongresu UNIJE v Oslu (foto: iz arhiva A. Leba) V dokumentaciji za sprejem Jugoslavije v Unijo je dokazoval, da Jugoslavija izpolnjuje vse zahteve včlanjenja in delovanja v Uniji, ker je bila (leta 1971) peta po obsegu proizvodnje pohištva v Evropi; da je proizvodnja pohištva v Jugoslaviji koncentrirana v velikih obratih in da je proizvodnja pohištva na zaposlenega na dnu evropske lestvice. Zato je dobro za Evropo in Jugoslavijo, da sodeluje v Uniji, da bi v njenem okviru in s sodelovanjem v Uniji svojo razvojno usmeritev prilagajala evropski. Navedel je tudi nekaj vzrokov za stanje v jugoslovanski industriji pohištva: prešibka programska orientacija tovarn, neizvedena specializacija in šibke oblikovalske službe. Jugoslovanska pohištvena industrija je leta 1971 postala članica Unije - iz prve socialistične države, Viktor Arh pa je postal stalni član Generalnega sveta Unije. Leta 1972 je na kongresu Unije predaval profesor Niko Kralj s temo: Pohištvo preteklosti in bodočih let - kot delegat Jugoslavije. V organizaciji Poslovnega združenja LES Ljubljana je v Ljubljani leta 1974 potekal 25. kongres Unije, moderator je bil Viktor Arh. V Dubrovniku je leta 1979 v organizaciji pohištvene industrije Hrvatske potekal 30. kongres Unije, moderator je bil spet Viktor Arh. V reviji LES je Viktor Arh objavil 14 strokovnih člankov. Po upokojitvi je bil aktiven član društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici; njegovi rezbarski in likovni izdelki zrcalijo njegovo sposobnost in željo po ustvarjanju in so sestavni del razstav društva. Alojz LEB* LADISLAV GASPARIČ (1934 - 2011) lesarski strokovnjak; strokovni sodelavec za gozdarstvo, lesno industrijo in PAPIRNIŠVO v gospodarski ZBoRNICI SLovENIJE (1960-1975); podpredsednik SoZD-A UNILES (1975-1991); lesnoindustrijski tehnik (1951), univerzitetni diplomirani INŽENIR GOZDARSTVA (1960), MAGISTER LESARSTVA (1982). Rojen je bil leta 1934 v Ljubljani. V času od 1948 do 1952 je obiskoval Tehniško srednjo šolo - lesnoindustrijski odsek v Ljubljani in postal lesnoindustrijski tehnik. Na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je nadaljeval univerzitetni študij od 1954 do 1960 in z diplomo pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Leta 1978 se je vpisal še na podiplomski magistrski študij na Ekonomski in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil 1982 in dosegel naziv magister lesarstva. Po študiju na gozdarskem oddelku Fakultete za agronomijo, veterino in gozdarstvo Univerze v Ljubljani se je zaposlil leta 1960 na Gospodarski zbornici Slovenije kot strokovni sodelavec za področje gozdarstva, lesne in papirniške industrije, kjer je ostal od 1960 do 1975. Po uveljavitvi nove Ustave Socialistične republike Jugoslavije leta 1964 in uveljavitvi nove gospodarske zakonodaje - predvsem Zakona o združenem delu, je leta 1975 prevzel dela in naloge podpredsednika SOZD UNILES Ljubljana in jih opravljal do upokojitve. V času njegovega dela in delovanja v Gospodarski zbornici Slovenije je bila njena vloga opredeljena skladno s plansko-tržno filozofijo v pogojih družbene lastnine proizvajalnih sredstev in relativnim samoupravljanjem podjetij. V Gospodarski zbornici Slovenije so samoupravljalsko organizirana podjetja - gozdna gospodarstva, lesnoindustrijska in papirniška podjetja usklajevala predvsem razvojne interese med seboj, z drugimi gospodarskimi sektorji, z negospodarskimi sektorji (strokovno izobraževanje kadrov, itd.) in državno upravo (davki, prispevki itd). V Svetu Gospodarske zbornice Slovenije za področje gozdarstva, lesne in papirniške industrije so delovali uveljavljeni strokovnjaki teh področij. Za delovanje tega organa Zbornice je Ladislav Gasparič mag., Maistrova 9, 1234 Mengeš vodil in organiziral izdelovanje strokovnih podlag za odločanje ter skrbel za njihovo uveljavitev. Z Zavodom Republike Slovenije za planiranje je sodeloval pri izdelovanju 5-letnih in 15-20 letnih razvojnih načrtov. V njih je poudarjeno predvsem usklajevanje med postulati gospodarjenja z gozdovi kot so trajnost, stabilnost, dvig kakovosti sestojev, usklajevanje poseka dreves s prirastkom v celoti; odprtost gozdov z vlakami in cestami itd. ter težnjo porabnikov (kupcev) gozdnih sortimentov, dobiti (kupiti) jih v želeni kakovosti, v želeni količini in v poslovno sprejemljivi dinamiki. Zanimive in obsežne so bile v tem obdobju študije o proizvodnji in porabi drobnega lesa listavcev in lesnih ostankov iz proizvodnje žaganega lesa za proizvodnjo vlaknenih in ivernih plošč. Zgrajenih je bilo 5 tovarn ivernih plošč z zmogljivostjo 600.000 m3 plošč na leto in porabo 1.000.000 m3 drobnega lesa - v letu 2011 uspešno deluje le še 1 tovarna z zmogljivostjo okoli 200.000 m3 plošč na leto (Tovarna ivernih plošč, Otiški vrh) in poraba lesa pribl. 300.000 m3 drobnega lesa iz gozdov in lesnih ostankov iz proizvodnje žaganega lesa. Ustanovitelji sestavljene organizacije združenega dela UNILES Ljubljana - pet proizvodnih podjetij: MEBLO Nova Gorica, JAVOR Pivka, MARLES Maribor, STOL Kamnik in HOJA Ljubljana ter trgovsko podjetje LESNINA Ljubljana, so leta 1975 Ladislava Gaspariča kot poznavalca delovnih področij teh podjetij, kot poznavalca gospodarskega sistema in poznanega organizatorja ter usklajevalca njihovih interesov povabila k sodelovanju, ga imenovala za podpredsednika in za direktorja skupnih služb SOZD UNILES. V ustanovitvenih aktih SOZD-a so ustanovitelji določili pravila delovanja članic v SOZD-u in delovanja skupnih služb SOZD-a kot pravne osebe. Podpredsedniku SOZD-a so poverili usklajevanje interesov članic na nivojih samoupravnih organov in direktor- » jev podjetij članic ter odgovornost za strokovno in finančno poslovanje skupnih služb. Strokovni sodelavci v skupnih službah SOZD-a so delovali na skupnih področjih podjetij. SOZD UNILES LJUBLJANA je na iniciativo Ladislava Gaspariča organiziral sodelovanje z organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj UNIDO in organiziral aprila 1983 mednarodni seminar o tehnično razvojnih vprašanjih lesne industrije v deželah v razvoju. Ladislav Gasparič je bil aktiven na področju razvoja lesarstva v Sloveniji v vsem svojem delovnem obdobju, kjer koli je bil uradno zaposlen. Med drugim je večkrat reševal finančne zagate rednega izhajanja strokovne revije LES, tako da je organiziral neformalne pomoči podjetij. Stalno je bil v pripravljenosti sodelovati pri aktivnostih za financiranje, dograjevanje, opremljanje z inventarjem, s strokovno literaturo -periodiko - s strokovnimi knjigami lesarskih šolskih ustanov. Posebno aktiven je bil v procesu združevanja sredstev za gradnjo objektov lesarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. Članstvo v Svetu lesarskega oddelka in njegovo dvakratno predsedovanje mu je pomenilo stalno aktivno Udeleženci seminarja UNIDO v Ljubljani (vir: Les, 35 (1983) str. 139) vključevanje v življenje in delo te najvišje lesarsko izobraževalne institucije v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta mu je za njegova prizadevanja leta 1987 podelila najvišje priznanje te ustanove - Jesenkovo priznanje. RAZPIS ZA PODELITEV NAZIVA ČASTNI ČLAN IN NAZIVA ZASLUŽNI ČLAN ZVEZE LESARJEV SLOVENIJE ZA LETO 2011 Razpis za podelitev priznanj za leto 2011 se objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju naziva častni član in naziva zaslužni član Zveze lesarjev Slovenije, ki je dosegljiv na spletni strani www.zls-zveza.si. Predloge za podelitev priznanja Zveze lesarjev Slovenije (ZLS) lahko posredujejo Upravnemu odboru ZLS izvršni ali upravni odbori DIT lesarstva, na predlog članov DIT lesarstva ali člani ZLS. Predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki in morajo vsebovati obrazložitev predloga. Predlagate lahko kandidate za priznanje: ► ČASTNI ČLAN ZLS članu ali nečlanu Zveze, ki je s svojim delom prispeval k strokovnosti in popularizaciji lesarstva ter vsebinski kakovosti delovanja ZLS, ► ZASLUŽNI ČLAN ZLS članu Društva inženirjev in tehnikov lesarstva (v nadaljevanju DIT lesarstva), ki je s svojim delom v DIT lesarstva pomembno prispeval k organizacijskemu in strokovnemu razvoju dela Društva, njegovi popularizaciji in krepitvi stanovske zavesti. Pisna obrazložitev predloga za podelitev naziva ČASTNI ČLAN ZLS in naziva ZASLUŽNI ČLAN ZLS mora vsebovati: ► ime in priimek člana DIT lesarstva ali nečlana, kandidata za podelitev naziva ČASTNI ČLAN ZLS ali naziva ZASLUŽNI ČLAN ZLS, ► kratko predstavitev člana oz. posameznika in njegove- ga osebnega prispevka k strokovni in vsebinski kakovosti delovanja na področju lesarstva ali pri organizaciji ZLS oziroma njegovega prispevka k organizacijskemu in strokovnemu razvoju dela Društva, njegovi popularizaciji in krepitvi stanovske zavesti. Rok za vložitev pisnih predlogov je 14. 10. 2011. Vloge pošljite na naslov ZLS z oznako »za razpis«. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh ZLS in DIT lesarstva v sestavu. Predlog o podelitvi naziva ČASTNI ČLAN ZLS in predlog o podelitvi naziva ZASLUŽNI ČLAN ZLS sprejme Upravni odbor ZLS, ki poda tudi končno odločitev. Upravni odbor ZLS obravnava vse prispele predloge po zaključku vseh zgoraj opisanih postopkov ter izbere prejemnika naziva ČASTNI ČLAN ZLS oziroma naziva ZASLUŽNI ČLAN ZLS. Predlogov, ki ne bodo vloženi skladno s 3., 4., 6. členom Pravilnika, Upravni odbor ne bo obravnaval. Naziv ČASTNI ČLAN ZLS in naziv ZASLUŽNI ČLAN ZLS podeli predsednik ZLS na otvoritveni slovesnosti pohištvenega sejma AMBIENT Ljubljana 2010. Prejemnik naziva ČASTNI ČLAN ZLS in naziva ZASLUŽNI ČLAN ZLS prejme priznanje. Predsednica ZLS: mag. Darinka Kozinc Katarina CUFAR* POHVALE BIOTEHNIŠKE FAKULTETE ZA NAJBOLJŠE ŠTUDENTE PEDAGOŠKE DELAVCE Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je tudi letos podelila pohvale za najboljše študente in za najboljšega pedagoškega delavca v študijskem letu 2009/2010. Pohvale za dosežke v študijskem letu 2009/2010 so prejeli: ► Andraž NAGODE, 2. letnik VSŠ študija Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov ► Jure 2IGON, 1. letnik UNI študija lesarstva ► Daša KRAPE2, 2. letnik UNI študija lesarstva Pohvalo Biotehniške fakulteta vsako leto podeli najboljšim študentom 1., 2., in 3. letnika univerzitetnega ter 1. in 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa v preteklem študijskem letu, v skladu s »Pravili o nagradah in priznanjih Biotehniške fakultete«. Za najboljše študente posameznega letnika štejejo tisti, ki so v preteklem študijskem letu opravili vse izpite, ki so pogoj za prehod v višji letnik in so dosegli najvišjo povprečno oceno izpitov in vaj v letniku, vendar najmanj 8,5. Študentki in študentoma iskreno čestitamo! Na predlog študentov je pohvalo za najboljšega pedagoškega delavca na Oddelku za lesarstvo v študijskem letu 2009/10 prejel prof. dr. Željko Gorišek, ki poučuje več premetov na 1. in 2. stopnji univerzitetnega študija lesarstva ter na visokošolskem študiju Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov. Tematika njegovih predmetov zajema vsebine iz fizike lesa ter sušenja in hidrotermične obdelave lesa. Poučuje tudi predmet Les kot inženirski material. Prof. Gorišek je v letu 2009 izdal visokošolski učbenik z naslovom Les : zgradba in lastnosti : njegova variabilnost in heterogenost. Poleg tega, da je dober predavatelj, je tudi priljubljen mentor pri diplomskih nalogah. Prof. Gorišku iskreno čestitamo za prejeto pohvalo. Prof. dr. Željko Gorišek, najboljši pedagoški delavec na Oddelku za lesarstvo v študijskem letu 2009/10 (foto: arhiv BF) Pohvaljeni študenti Andraž Nagode, Jure Žigon in Daša Krapež (od leve proti desni) (foto: arhiv BF) » Priznanje Zlati znak Zveze lesarjev Slovenije Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije je na svoji seji odločil, da se zaradi večje konkurenčnosti nagrada Zlati znak Zveze lesarjev Slovenije za zaključna dela dijakov in študentov v vseh programih izobraževanja lesarske smeri odslej podeli vsako drugo leto, uvaja pa se novo vsakoletno priznanje »Zeleni inovator« in sicer za izdelek, ki je v fazi izdelave in uporabe najbolj ekološko inovativen. Tako se letos opravi izbor zaključnih del dijakov in študentov, ki se bodo v letu 2012 potegovali za nagrado Zlati znak ZLS, hkrati pa bo med letošnjimi prijavljenimi deli Zveza lesarjev Slovenije podelila nagrado Zeleni inovator 2011 najbolj ekološko inovativnemu izdelku. Komisija bo vse prispele predloge pregledala in bo izbor izdelkov javno objavila na sejmu Ambienta, kjer bo v sklopu drugih podelitev podelila tudi priznanje »Zeleni inovator 2011«. Lesarska šola Maribor je z mednarodnim projektom promovirala Slovenijo V zadnjih mesecih preteklega leta so dijaki in profesorji Lesarske šole Maribor sodelovali v zanimivem projektu z naslovom »Izmenjava božičnih okraskov«, ki je povezal kar 143 šol iz 21 držav Evropske unije. Namen projekta je bil predstavili državo, šolo in značilnosti praznovanja božiča v posamezni državi ter izdelati božične okraske, ki odražajo značilnosti lokalnega okolja ali države. Razstava božičnih okraskov (foto: arhiv Lesarske šole Maribor) Šole so bile razdeljene v 4 skupine in Lesarska šola Maribor je v svoji skupini izmenjala okraske s kar 36-imi šolami iz 14 držav. Mednarodni projekt so na šoli sprejeli kot izziv promovirati ne le šolo in stroko, marveč Slovenijo v širšem evropskem prostoru. K projektu so povabili tudi nekatere slovenske obrtnike, ki so donirali drobne izdelke iz slame, keramike in lectova srca. Te izdelek so dijaki kombinirali z lesom in izdelali prav posebne božične okraske. Čipkarska šola Idrija je donirala čipke, ki so jih kombinirali s furnirjem. Dijaki so izdelali še unikatne rezbarjene lesene lipove liste, leseno potico, ki so ji dodali recept za peko prave potice in lesene bonbone ter piškote. V paket z okraski so dodali zloženko v angleškem, španskem in italijanskem jeziku s predstavitvijo Slovenije, šole, praznovanjem božiča ter opisom pomena vsakega izmed okraskov. 31 drugih šol je poslalo svoje okraske in predstavitveno gradivo, ki je bilo predstavljeno na razstavi v šolski avli. Projekt je bil medijsko odmeven pri nas in v Evropi, saj je o njem poročal tudi angleški BBC. Utrinka z lanske podelitve priznanja Zlati znak ZLS 2010 (foto: SK) 4. srečanje diplomantov Oddelka za lesarstvo BF UL vseh generacij bo tokrat v času pohištvenega sejma AMBIENT LJUBLJANA 2011 in sicer 10. novembra 2011 ob 17. uri v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več informacij na www.ditles.si. VABILO NA PREDAVANJE Z OKROGLO MIZO V okviru EU projekta »Creative Cities« in v sodelovanju s Veleposlaništvom Finske v Ljubljani pripravljamo predavanje z okroglo mizo. Cilj dogodka je predstaviti kakšno vlogo ima oblikovanje kot del strateškega pristopa k razvoju izdelkov in spodbuditi gospodarske družbe k vključevanju oblikovanja v proizvodne procese. Uvodna predavatelja bosta ugledna gosta s področja oblikovanja Jure Miklavc iz Slovenije in Ilkka Suppanen iz Finske, ki nam bosta zaupala svojo izkušnjo sodelovanja s proizvodnimi podjetji. Na okrogli mizi, ki bo sledila predavanjem, se nam bodo pridružili priznani slovenski strokovnjaki: Jernej Repovž, Saša J. Maechtig, Miloš Ebner in Jure Miklavc. Dogodek bo potekal v četrtek 10. novembra 2011 od 10. do 14. ure ure na Gospodarskem razstavišču (dvorana Urška, 1. nadstropje). Vljudno vabljeni! Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Več informacij o projektu Creative Cities in prijavi na dogodek najdete na: http://www.rralur.si Podjetje je s svojo več kot 20 letno tradicijo navzoče na trgu prodaje barv in lakov za področje kovinske industrije, materiala za slikopleskarje, v začetku lanskega leta pa smo se aktivno vključili tudi v prodajo materiala za mizarje. Prevzeli smo prodajni program podjetja Brelih iz Škofje Loke in tržimo blagovni znamki ILVA in TIKKURILA. S tem nadaljujemo dobro zastavljeno pot, ki je podprta s strokovnim znanjem naših sodelavcev, dolgoletnimi izkušnjami in kupcu prijaznim pristopom. V naši mešalnici vam pripravimo lužila in druge premazne sisteme v najrazličnejših barvnih odtenkih in sijajih ali po vzorcu. Italijanski proizvajalec ILVA, katerega produkti so cenovno ugodni, osnovani na bazi topil, primerni za površinsko obdelavo površin pohištva iz masivnega lesa, furnirja in surovega ploskovnega materiala pa tudi ploskovnega, oplemenitenega z melaminsko folijo. Podjetje je del IVM, tretjega največjega proizvajalca barv in lakov za lesne premaze v Evropi. «^TIKKURILA prihaja iz Helsinkov na Finskem in je vodilni proizvajalec barv in lakov na vodni osnovi. Pospešeno tržimo produkte za stavbno pohištvo ter sistemske premaze za interior, kot so transpa-rentni laki na vodni osnovi in lužila v različnih odtenkih. Drugi sklop so UV sistemi na vodni osnovi, ki jih odlikuje visoka vsebnost suhe snovi in kakovostna površina končnega suhega filma. AKVIDUR - POLIURETANSKI AKRILNI LAK NA VODNI OSNOVI Je revolucionarna novost, ki je zaradi svoje kemijske sestave enostaven za uporabo. Odlikuje ga visoka vsebnost suhe snovi - 32 % in se pri zagotovljeni nizki zračni vlažnosti in povišani temperaturi izredno hitro suši. Na razpolago sta dve različici v sijaju 20 in 70. Možni so različni barvni odtenki. Končna površina ima izgled, kot ga imajo površine, obdelane z dvokomponentnimi poliuretanskimi laki na osnovi topil. Sistem se že uporablja za površinsko obdelavo notranje opreme pri plovilih našega največjega proizvajalca. NAšl KoNTAKTI: Dražgoška ulica 2 4000 Kranj Slovenija Tel.: 04 23 60 040 Faks: 04 23 60 041 Mobilna št.: 051 646 399 GSM: 031 692 290 - POTNIK N www.monicolor.si e-pošta: info@monicolor.si Delovni čas: od 7h do 19h, ob sobotah pa od 8h do 12h. PE Murska Sobota Lendavska ulica 29 9000 Muska Sobota Slovenija Tel.: 02 521 44 64 Faks: 02 521 44 65 GSM.: 031 685 552 e-pošta: ms@monicolor.si Delovni čas: od 7h do 15h