BolKanskeoa vpraSooia ireili del Balkansko vprašanje, ki je tako velikega pomena za našo državo, je stopilo dancs v svojo tretjo fazo. Začetkom leta 1912. se je pod protektoratom Rusije sklenila balkanska zveza med Srbijo, Bulgarijo in Grčijo, koncem leta pa je izbruhnila vojska zopcr Turčijo, ki se jc začetkom leta 1913. končala s tem, da je Turčija v predmirovnem protokolu zaveznikom odstopila vse svoje evropske province do črte Enos — Midia. Medtem je trozveza, da razbije balkansko zvez^o, ki jo je Rusija ustvarila, neposredno, pa tudi v interesu Avstrije in Italije, ustanovila neodvisno AlbanijOi ki bi se bila imela po načrtu zaveznikov med Srbijo in Grčijo razdeliti. Obenem je tudi dosegla, da sc je pripadnost cgejskih otokov položila v roke vclesilam, ker je Italija upala, da se ji na ta način morebiti le posreči obdržati takozvano dvanajsterootočje, zasedeno od Italije od početka libijske vojskc. Posledica ustanovitvc samostojne Albanije je bila ta, da so se balkanski zavezniki sprli. Srblja in Grčija, oškodovani ob jadranskem morju, sta iskali odškodnine v Makedoniji, ozir. Trakiji, ki sta bili v glavnem namenjeni za Bulgarijo. To priliko je izrabila Rumunija, da ugrabi Bulgarom Dotrudžo in prišlo je do vojske med zavezniki sredi leta 1913. Koncc je bil bukareški mir, ki je Balkan v glavnem porazdelil po željah Rumunije, ki je v tcm oziru zasledovala popolnoma samosvojo politiko. S tem pa se je okoristila že popolnoma poražena Turčija in si vzela nazaj Odrin. Bulgarija, globoko prevarana v vseh svojih načrtih in pričakovanjih, jc spremenila vsled tega svojo rusofilsko politiko in se naslonila na Avstrijo. Ker se ji ni posrečilo doseči revizije bukareškega tniru potom vclesil, se je ozrla po Turčiji. Ta jc namreč imela obračunati šc z Grčijo. Siccr je sklenila tudi z njo mir kakor ga je z Bulgarsko, ko pa je prišlo vprašanje egcjskih otokov na vrsto, je začela brusiti sabljo in se dogovarjati z Bulgarijo. Bila ie nevarnost, da Turčija in Bulgarija bukareški mir izprevržeta. To pa ni bilo po volji Rusiji, ki se silno boji vsega, kar bi moglo zadeti Srbijo, njeno najljubšo varovanko. Začele so se znane konference v Peterburgu, kojih posledica je nov dogovor med Srbijo, Grčijo in Rumunijo, v prvi vrsti zato, da se Turčija oplaši, kar se je tudi doseglo. To je sedanja, tretja, faza balkanskega vprašanja. Kaj še pride, je v božjih rokah, da se pa precej predvideti. Tiče se pač v prvi vrsti našc države. Kar se je dozdaj na Balkanu doigravalo, sicer ni v našo korist, pa tudl ne v našo škodo. Moralna izguba Avstrije na Balkanu je res da velikanska. Danes tudi Rumuni in Grki niso naši prijatelji, Srbija, avantgarda Rusijc, je močna, Bulgarija, ki bi se dala lažjc za nas pridobiti, je in ostane t»labliena, ZdaMe yeliko. gariji zgodi. Tam se borita dvc struji: avstrofilska, ki želi velike Bulgarije v škodo njenih sosedov, v prvi vrsti Srbije, in rasofilska, ki hoče balkansko zvezo v družbi z vsemi sosedi, izvzemši Turčije. Če bi se ta rcč uresničila, ni samo Turčija vnovič v nevarnosti, ampak bi se poželjivi pcgledi Balkancev začeli ozirati tudi po naši državi. Dogodki, ki se bodo zdaj na Balkanu razvijali, so zato za nas velikanske važnosti in jih bo treba opazovati z veliko rcsnobo in pazljivostjo, dasi se bukareški mir za dogleden čas ohrani. Odločitcv glede nadaljnega razvoja stvari leži zdaj v Sofiji.