Insoratl so sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., io se tiska tkrat, 12 » » M ,• 2 „ is 1J tf >/ »» » ° H Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša. R o k o p i s I so ne vračajo, nofrankovaua pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravnifitvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski costi št. 15 v Aledija-Sovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski larofl. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . , 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za cotrt Jota . 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za ootrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poail' velja (!() kr. več na leto. VredniStvo na Dunajsl štov. 15 v Modijatovi hiš Izhaja po trikrat na t sicer v torok, čotrtok in Dekliška šola v celjski okolici pa štajarski liberalci. Že večkrat urno povdarjali, da imajo liberalci pri vBem Bvojem početju blagor evoje stranke pred očmi, in jim je Bplošnji blagor le deveta briga. To se je zopet j>rav jasno pokazalo v zadnji seji deželnega zbora štajarekega. V tej seji, o kteri smo že zadnjič poročali, obravnavale so se razno peticije, med drugimi tudi peticija ali prošnja nemškega ,,Scbulvereinu" za denarno podporo. Liberalci bi bili kaj radi temu društvu naklonih zdatuo pomoč, in gotovo jim je jako hudo jem vred. Tudi maSno obleko so tuko prodali. Jaz sam sem videl mašui plašč, ki jo bil v Mekmiih menda za borih 50 soldov kupljen, ki je pa še zdaj tako lep, da ga rabijo le o velikih praznikih. One cerkve, ki niso postale farne, so podrli na lastno povelje cesarjevo. Naj lepše umotvore v gotiškem slogu j« zadela ta osoda. Med drugimi so razdjuli tudi cerkve v Tuliuu, ktero je Bezidal Itudolf I. prvi nemški cesnr iz Habsburške rodovine in prednik Jožefov po zmagi nad češkim kraljem Otokarjem leta 1278. Vsak bi mislil, da bodo saj ti prizanesli, saj sozidal jo Je Itudolf v tuko znamenitem času in sam je bil v nji pokopan. Ali cesar je sklonil drugače. Ko so ga vprušali, če naj jo puste dejal je, nnj se zgodi ž njo, kakor z druzimi. Ljudstvo pravi, da je bilo v ti cerkvi shranjeno lludolfovo srce, zaprto v arebrno pu-šco. Ko so zidovj i podirali, vzel je brozkožnež puščico, stresel pruh iz nje, njo pa tako spravi), da ni do danes Blulm ne duha po njej. Tudi sloveči romarski cerkvi Marija-Celju je že trda šla. Cesarja so bili nalagali, da je cerkev lesena; zato bi lahko ogenj nastal, ko bi bilo oajvrč ljudi v nji. Tu je žo skoraj dovolil, da jo podr6, vendar ni popolnnma verjel. Zato jo šel sam gledat, čn jo cerkev lesena. Kuj si je mislil o , zvestih prijateljih", ko je na mesto trohljenih lesenih Bten ugledal močno zidovje, si lahko mislimo. Ko bi jim bil verjel, bi tega lepega božjega hrama zdavnej več ne bilo, tako pu stoji še zdaj v čast božjo in v spomin onih časov. Za umetnost in vedo so ae „olikanci" pred sto leti kaj malo zmenili. Večkrat ho sl'ši tožba, da je naša preteklost tako temna. Ker ni domučih virov, nam pa tujci zgodovino pišejo, kakor se jim zdi. Prašanje je, ali smo imeli kaj domačih vesti iu kam so prešle ? Lahno odgovarjamo z da. Saj bili so pri nas Bamostani nad 400 let Htaii, v kterih je bilo spravljenih dosti pisem, pogodeb iu druzih za zgodovino važnih zapiskov. Pa žalibog, da so nekaj pokončali večkratni požari, nekaj pa zapravili možje, ki ao prognali redovnike,.tako, da nam ni ostalo skoraj nič. Ko no bili samostani brez pravega nadzorstva, ni nihče skrbel zu to spominke, valjali so se toliko časa v prahu, da so izginili za vselej izpred oči. No, če so pa bilo tudi izjeme, je lo malo prišlo tje, kamor bi imelo. Tudi o srednjeveški umetnosti bi zdaj drugače sodili, ko bi n • bili pokončali takrat toliko umotvorov. V dvomi cerkvi v Dunajskem Novem mestu razbil je vodja oudotno vojaške šolo brez vzroka prelepo malaria belgijska okna. Škodo je napravil za več tisoč. Iz koscev so pa vlili zelene steklenice. Bela IV,, kralj ogerski je vsta-novil za svojo sestro samostan, v kterem so bilo kaj lepe Bilke. Prid sto leti bo so pa vse poprodale in poizgubile. L« eno jo dobil neki starinoslovec, ktero jo pozneje prodal muzeju v Pošti zu 30.000 gld. Koliko je pa on dal za njo judu, ki je gotovo ni v izgubo prodal ? Toliko, kar jo imel po naključji pri Bebi. da ae katoliškemu podpornemu društvu podeli enkratna podpora 300 gld". Ta predlog bil je zadostno podpiran, pa v očeh liberalcev vendar ni našel milosti. Najhuje mu je nasprotoval celjski župan dr. Neckermanu, čigar prva dolžnost bi bila ga po vsej moči podpirati- Saj od omenjene šole nima koristi Bamo okolica celjska, ampak v enaki meri tudi celjsko mesto, v kterem dr. Necker-mann županuje. Pa bolj kakor blagor mestnih in okoliških prebivalcev mu je menda pri srcu liberalizem, kteremu so katoliške in zlasti še redovmške šole trn v peti. Zato trdi, „da je bila vstanovitev te šole čisto nepotrebna , ker je trirazredna šola celjske okolice zadostovala za vse otroke, dokler Be katoliško podporno društvo ni izmislilo osnovati lastno redovniško šolo za deklice. Dalje je natolceval društvo, da je z ljudstvom ravnalo tako brez mere in brez ozira, da se o tem ne da natančneje govoriti. Nič ni toraj treba take privatne šole podpirati. Neckermann tudi pravi, da ni res, da bi imela šola pravico javnosti, sicer bi moral on, kot načelnik mestnega šolskega sveta, o tem kaj vediti, ker šola stoji v mestnem šolskem okraji. Po njegovem mnenji je boljši, da Be ta šola ne podpira, ker bo potem prenehala in se bodo otroci vtaknili v druge šole. Ako bi se pa tej šoli dovolila podpora, se bodo po celej deželi vstanovile nunske šole, ki bodo zahtevale podporo in dežela bode imela dva šolska zaklada." Po dr. Neckermannovi misli bi bila toraj velika nesreča za deželo, ako bi se osnovale katoliške šole, v kterih bi se deklice razun potrebnih ved učile lepega obnašanja in strahu božjega. Jasnejši liberalnih namenov ni kmalo kdo razodel, kakor pri tej priliki dr. Neckarmann. Pokazal je, da vč, kaj liberalci hočejo, ali ravno tako je pokazal, da ne vč, kaj Be godi v mestu, v kterem on županuje. Menda zarad preobilnih liberalnih skrbi m poslov nima časa na kaj druzega misliti in se z resnimi rečmi in zadevami pečati. Ni namreč vedel, da je naučno ministerstvo dekliški šoli v celjski okolici podelilo pravico javne šole, dasiravno je ta šola, kakor je trdil, v mestnem šolskem okraji. In ko mu je g. Ž ol ga r povedal, da je to stalo v ukaznem liBtu, da pa ta šola ni pod nadzoroištvom mestnega župana celjskega, ampak okrajnega šolskega sveta celjske okolice, skušal je evojo nevednost b tem izgovarjati, da je vso krivdo zvračal na deželni šolski svet, češ, da je on napačno ravnal, ako je reč drugačna, kakor je on (Neckermann) povedal. Lahko in po ceni je krivdo na druge zvračati, zlasti ako poslednji nimajo prilike se zagovarjati; toda kdor tako ravna, pač ne zasluži posebnega ozira. Štajarski liberalci so pa drugače sodili; čisto neopravičene besede Neckermannove so se jim zdele veljavnejši, kakor stvarni in mirni razlogi profesorja Žol-garja, čigar nasvet je bil zavržen, sprejet pa od Neckermana priporočani predlog finančnega odseka. Človek bi bil mislil, da bode liberalna gospoda odrekavši podporo ostala dosledna ter vsaj pohvalno pripoznala koristno delovanje katoliškega podpornega društva, kakor je malo prej neizmerno hvalo dajala nemškemu „Schul-vereinu." Pa ker je šlo za katoliško društvo in katoliško reč, zdelo se ji je to čisto nepotrebno. Toda katoliškega podpornega društva to menda ne bo bolelo; nam bi se bilo zdelo celo nedostojno od ene in iBte oblasti, pri eni in isti seji s slaboglasnim Schulvereinom slišati enako pohvalo. Ob enem pa naj bo ta dogodek katoličanom v dokaz in svarilo, da se od liberalne stranke ne smejo nadejati no bene podpore in pomoči, in da si morajo pomagati sam', ako nečejo, da bi liberalcem na veselje ne propadle naj lepše, naj koristnejše in nsj potrebnejše naprave. Njim zlasti velja stari pregovor: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal I Politični pregled. V Ljubljani 21. julija. AvHtrijske dežele. Ka isterski (poreški) deželni zbor bo 2. avgusta dopolnilna volitev deželnega poslanca za kmečke občine koprsko-budzetskega okraja. Irredentovci vse svoje moči napenjajo, da bi zmagal njih kandidat. Toda od Blovan-skih volilcev pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost in izvolili poštenega slovanskega moža. Iz Kagrcba se poroča, da so na posestvu grofa Frangepana v gozdu Aleksin najdli velike lege zemeljskega voska. Poklicali so strokovnjakov iz Dunaja tje, da preiščejo, kako daleč se raztezajo te lege, kolikor se to da na poveršji spoznati, in potem bodo začeli kopati. Iz Spleta (Spalatro) v Dalmaciji. — V Podstrani so zmagali pri srenjskih volitvah narodnjaki; voljeni so dr. Bulat, Bitanga, Mi-hnnovič, Banič s 480 glasovi proti 152. — Nadejajo Be zmage tudi v II. in I. volilnem redu. Lahoni bo tu gospodovali 20 let, zato lahko razumemo veselje narodnjakov, ki bodo enkrat goBpodarji v svoji hiši. Baron Teodor Nikolič je pridružen (adlatus) ministru Kalaju za civilno upravo v Bosni. Rojen je baron Nikolič I. 1836 v Temešvaru, po svoji materi je v rodu srbski kraljevi rodovini. Mati mu je bila hči srbskega kneza Miloša Obrenoviča. L. 1858—59 je služil pri c. k. namestnštvu v Temešvaru, zadnja leta je bil stalno na Dunaji. Pričakuje 8e, da bode baron Nikolič pravi mož na svojem mestu; koncem tega mesca se baje poda v Sarajevo. Ilarou Uliatius, ki je izumil jeklen bron za topove bode dobil Bpominek. N& osrednjem pokopališči, na prostoru prihranjenem za spominke, mu hočejo postaviti Bpominek: obelisk, 4 metre visok, podlaga mu bode štiri-ogelnik, ki bode imel podobo ranjcega in njega grb, ki ga obdajajo vojaška znamenja. ObeliBk bode iz črnega saškega marmorja, podlaga pa iz rule (granita) od Mathausna. Viianje države. Iz Alcksandrije so najnovejša poročila, da je sultan uže Gkrat povabljen vendar lkrat odgovoril, ter zahteval novo konferenco, (v kateri se stvar zopet da na dolgo zavleči, Arabi-paša pa med tem lahko organizuje svojo vojno.) Kar se tega poslednjega tiče, pravijo da je se ustavil na dobro zavarovanem kraji; kanal ,,Mahmudijeh" ki dovažva pitno vodo v Aleksandrijo je dal odkopati, vendar imajo po kapu cah v Aleksandriji dosti vode za nekaj časa. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 19. julija. (Župan pa slovenska in konservativna stranka v mestnem zboru.) Skoraj bi rekli, da slovenska konservativna stranka ni prav ravnala, ko je pri županovi volitvi glasovala s progresovci, da je bil Bazzoni soglasno izvoljen za mestnega žu- zanj, branijo mu razvoj, zapravljajo mastne dohodke v lenobi in imajo vso zemljo. Ko teh več bilo ni, se je pa laž teh besedi pokazala. Veliko samostanov je prišlo v roke istim kričačem, kterim je bilo malo prej Ijud-Btvo tako na Brcu. Zdaj jim pa še mar ni bilo, ko bo sami vse pograbili. Pohištva bo prenaredili v tovarne za sviloprejo, izdelovanje žveplenk in žganja (menda ljudstvu v korist?) Kar jih je pa še OBtalo državi, Bpremenili bo jih v vojaščnice in vradnije. Onih 11 kranjskih samostanov zadela je ta le oBOda. Kjer so bili v Bistri kartuzijani, tam je zdaj zasebno bivališče, klarisarBki samostan na Dunajski cesti v Ljubljani je vojaška bolnišnica, cerkev so podrli ali prenaredili, klarisarice v Loki so Be umaknile uršulinkam, posesti Me-kinskib klarisarc postale so uajprvo deželna lastnina, potem so jih prodali in zdaj je samostan vojašnica. V Velesovem so samostan pred nekoliko leti razdjali, da so s karanjem sozidali novo Šolo. Bosi Avguštinci v Ljubljani so bili v današnji deželni bolnišnici, obuti pa v današnjem frančiškanskem samostanu. To, kar je zdaj gimnazija, bilo je pred sto leti frančiškanski samostan; cerkev bv. Filipa je Btala na šolakem trgu. V Zatičini, v Kostanjevici Zlatnino in srebroino so prodajali nekaj časa na javni dražbi, pozneje je pn cesar za-povedal, naj se izreči judinji Dobruški, ktera je kupila za malo svoto vse dragocenosti odpravljenih samostanov, A judinja je bila zvita. Srebrnino in zlatnino je sprejemala, plačala je pa ni. Spravila je vse v varne roke, na videz je pa prišla na nič in erar ni dobil nič. Koliko bo pa vradniki pokradli, to ostane prikrito do Bodnjega due. Morda si misliš, taki gospodje, državni služabniki saj niso kradli. Pa še ne malo, Baj je to zvedel Bam cesar. Da se pa bolje prepričaš, hočem navesti le nekoliko slučajev. Pripoveduje Be o možu, kteremu je na čuden način prišel Brebrn an-gelj z altarja v žep. Ta mož se je vsedel v voz, pri kterem je stalo nekoliko ljudi. Ker je bil žep preplitev, angelj pa prevelik, so ga ljudje dobro videli, kako je iz skrivališča gledal. V samostanu Miinzbach so imeli mon-štranco, ktere lunica (priprava, kamor se dene Bveta hoBtija) je bila vsa v briljantih. To lu-nico je vzel neki vradnik. Ko je bil na veselici b pohotno prijateljico, napel jo je vpričo vseh nji na prsi rekoč: „tu je na pravem mestu". V kraljevem samoBtanu na Dunaji je izginila nad 50.000 gld. vredna monštranca. Materi Božji v Waldrastu na Tirolskem darovala je gospodična v zahvalo za podeljeno ozdrav Ijenje zelo drago verižico. Tudi te je zmanjkalo in nekaj časa ni vedel nihče za njo. Kar so jo opazili na ženi onega vradnika, ki je imel v samostanu opravek. To je le nekaj izmed mnogih druzih tatvin in goljufij. Če človek vbb to pomiBli, se ne bo čudil, da bo dobili le malo za prodano samostansko premoženje. Ko bi se vse za toliko prodalo, kolikor je bilo vredno in ko bi bili vradniki zveBti, bi bil znesek tako velik, da bi ž njim skrbeli lahko za vse cerkvene potrebe in bi ne bilo treba državi kaj pridajati. Kar je pa še ostalo ukljub tacim razmeram, iz tega so na cesarjevo povelje vstanovili verski zaklad. Z obresti naj bi se vzdržavali oskrbniki, na novo vstanovljenih faru in podpirali drugi bo lehni in slabotni duhovni. Ko je prišla država v denarne zadrege, spremenili so verni zaklad v papirnati denar. Ko ta veljavo izgubi, je pa vae proč. Ne bo samostanov, ne denarja. Kako neopravičeno je bilo vse divjanje proti samostanom, Be najbolje spozna iz nasledkov. Prej so prostozidarji v enomer vpili, redovniki so ljudstvu le pijavke, ne store nič pana. Naši Lahoni niso posebno rahločutni in velikodušno ali vitežko ravnanje kmalo pozabijo ter ga ne vračajo z enako mero. Že pri slovesnem vmeščenji župana, ki se je vršilo 13. t- m., Be je pokazalo, da se slovenska Btranka od novega župana nima ničesa nadejati, ker g. Bazzoni je govoril tako, kakor da bi v Trstu peleg Italijanov ne bilo druge narodoost. Ša oč tneje je pa to pokazal v svojem prvem oklicu, v kterem je pisal samo o pravicah in o gospodstvu Italijanov v Trstu, Slovencev pa še manj omenjal kakor pri svoji prvi izvoiitv. Pa kaj se hudujemo, da župan ni omenjal Slovencev, saj je tudi še o razstavi in o tem molčal, da bode Trst letos obhajal 500!etnico svoje zveze z Avstrijo I Ako toraj ošabno prezira državo in Blavno rodbino habsburško, kako bi zamogli slovenski ubožčeki pričakovati, da se bo miiostljivo na nje ozrl? Pre|ŠDje vlade bo vedno podpirale lahonski žvelj v Trstu; ni toraj čuda, da je Italijanom zraBtel greben, in da se silno malo brigajo za BVBtrijsko državo in se je spominjajo le tedaj, ko imajo od nje kaj moledovati. Pri zadnjih volitvah so jim bile peruti sicer nekoliko postrižene, ker ao zgubili svojo prejšnjo odločno večino m imate zdaj obe Btranki enako glasov v mestnem zboru, a vendar bi radi gospodovali po svoji prejšnji na vadi. To se je pokazalo 17. t. m. pri volitvi izvrševalnega odbora ali delegacije. Ta volitev je le veljavna, ako je z županom navzoč h vsaj 58 odbornikov. Ker je konservativnih in narodnih odbornikov 27, bilo bi jih z županom ravno prav , in večina bi bila na njih strani. Zato bo pa progreBovci porabili priliko, ko je konservativni odbornik Mauser po opravkih odšel v Dalmacijo, da bo napravili volitev. Navzočih je bilo toraj samo 26 konservativcev in ravno toliko progreBovcev z županom vred. Ko je prišlo do volitve, oddali so progresovci prazne listke, kar po tržaškem opravilnem redu toliko pomenja, kakor da bi ne bili navzoči, in volitev je bila neveljavna, ker Be je štelo, da je z županom pričujočih samo 27 odbor nikov. Na galeriji so začeli progresovci živahno ploskati, na drugi strani pa so se čuli glasovi: Abbasso i Progressisti (doli s progresovci)! Razmere so toraj postale jako resne, in ne ve se še, kako Be bodo razmotale. Volitev bode še le mogoča, ko Be g. Mauser povrne domu, sicer bi se vedno ponavljala ista komedija. Ako pa konservativna Btranka pri tej volitvi propade, ae hočejo mnogi odborništvu odpovedati, in vlada bode morala razpustiti mestni zbor, ker je čiBto nemogoče pri takih razmerah vspešao delati. Toda zadnji čas je, da vlada svojo posebno pozornost obrne na to, in da krepko podpira konservativno slovensko Btraoko v Trstu, ki ji bode krepka zaslomba proti nelojalnim nameram lahonskim! Podporno delalsko društvo je imelo v dvorani Rossetti 16. t. m. občni zbor, kterega se je vdeležilo okoli 300 udov. Naznanilo, da je cesarjevič prevztl pokroviteljstvo, bilo je sprejeto z gromovitimi živio-klici, kar se je tele-grafično naznanilo cesarjeviču. Dalje se je potrdil program svečanosti pri blagOBlovljenju društvene zastave, ki Be bode vršila 10. septembra. Botra novi zastavi pri blagoslovljenju bode cesarjeviča soproga princesinja Š t e-fanija. 6. avgusta napravi društvo izlet v Sežano, kjer bo ljudska veselica s tombolo, godbo, plesom, beBedo itd. na korist „Narod-nemu domu " V ta namen odide 6. avgusta popoludne ob 3. uri poseben vlak v Sežano. Voznina bode znašala za osebo tje in nazaj 1 gl. 7 kr. Domače novice. V Ljubljani, 22. julija. (Mašnikovo posvečevanje) se je pričelo daneB s subdijakonatom. Jutri bo dijakonat podeljen, v ponedeljek pa presbiterat. (Dr. Alojzij Valenta), ki je nedavno obhajal 25letnico svojega službovanja kot pro tesor v deželni bolnišnici, dobil je v priznanje svojega zasluženega delovanja naslov c. kr. vladnega svetovalca. (Postava deželnega zbora kranjskega za odkup duhovske bire) dobila je najviše potrdilo. (.Dopolnilna volitev za deželni zbor kranjski) nameBto ranjkega dr. Bleiweisa bode 22. avgusta. Kakor se nam naznanja, mnogi volilci žele, da bi za to poslanstvo kandidiral ain ranjkega, dr. Kari B 1 e i vre i s. Deželni zbor se snide 2. ali 4. septembra. (Zrelotno preskusijo) na gimnaziji bo včeraj dovršili. Oglasilo se je bilo za njo 30 domačih in 1 vnanji učenec. Drug h 8 je odatopilo, 7 jo bodo morali iz enega predmeta ponavljati čez 2 meBeca, 9 jo je naredilo z odliko, 16 jo je napravilo dobro. — Na učiteljskem pripravnišči so jo končali v četrtek. Delalo jo je 27 pripravnikov; zmed njih je 1 vnanji del za 1 leto, 8 za dva meBeca, — eden je odstopil pred skušnjo, drugi so jo prestali z dobrim vspehom. (f Avgust Maršalek), sin hišnega posestnika, je včeraj po kratki bolezni za jetiko umrl. Hotel je letos delati zrelotno izpraševanje. Pogreb bo jutri popoludne. Razne reči. — Razpisuje se tudi več ustanov za sirotišnico za dečke ia deklice od 6—15 leta. Prošnje, koleka proste se vkladajo potem okrajnih poglavaratev ali mestnega magistrata. — O potresu se nam piše iz Kopanja 17. julija. Potres prav močan je bil pri nas prvi ob 3U na 5 in drugi 6e hujši ob 3/t na 9 zjutraj. V zvoniku so zvonovi brenčali. Trajala sta potresa po 6 sekund. — S t. Gothardova železnica bode prišla poBebno na korist nemškemu izvozu, začeli so iz „Saarbriicken" v Porenji kjer so velikanska premogova skladišča, izvaževati premog v ChiasBO, kjer je prva laška postaja na St. Gothsrdovi progi. Vsega skupaj je šlo ts mesec 3500 bečva premoga (a 1000 kilogram) in 300—500 bečva premogovega oglja po laških meBtib. Kljubu temu, je angleški premog zmirom še nekoliko ceneje, le, ako bode biago bolje, bode konkurenca obveljala. — Naj novejše statiBtične date iz Ruakega so: V evropski Rusiji živi 75,604,789 ljudi, v kraljestvu Poljskem 7 milij. 219.077, na Finskem (1. 1880) 2,028.021, v Kavkazu, Sibiriji in Srednji Aziji 75,186,456. Vsa Rusija ima tedaj 100,038.384 ljudi. Leta 1870 je imela evropska Rusija 65,991.910 ljudi, Poljsko 6,078.564, Finsko 1,732.621 ; Kavkaz, Sibirija in Srednja Azija 11,767,551 , tedaj vae Rusko 85,570.646. V 12 letih Be je prebivalstvo pomnožilo za 14'/4 milj. — Kraljestvo Poljsko je imelo 1. 1816 le 2,717.287 ljudi, a sedaj jih ima 7,219.077. Tedaj kljubu in Kranji so vradnije, v Novem mestu pa vojaška bramba. Kak razloček med pred in zdaj! Ko so •bili še redovniki, bili bo ljudje daleč na okrog z vsem preskrbljeni. Saj ti bo vzdržavali bol nišnice in šole, v kterih so podučevali otroke zastonj; podpirali bo revne pa pridne mlade-niče, da so se izobrazili v vedah, in če ao postali duhovni, sprejeli so jih radi med se. Isto so delale nune z deklicami. Kako srečna je bila vsa družina, če je imela koga v samostanu ! Koliko revnih popotnikov je tu prenočilo in Be pokrepčalo ! V nekoliko letih se je vse Bpremenilo, Mar bo bili posestnikom tovaren bolniki, otroci in popotniki, kaj pe še le berači! Prej je bilo prav malo revežev in še za te ao Bkrbeli samostani. Komaj so pa te odpravili, jeli bo se množiti berači in postopači, kakor gobe po dežji. Kdo je pa akr-bel za nje? Obogateli novi lastniki in judje gotovo ne, ampak isto ljudstvo, kteremu bo obetali, da bo Bamoatanako premoženje postalo njegova lastnina. A nameBto premoženja, so jim izročili le dosti beračev in novih davkov. Stroški so raali, dohodkov je bilo malo, treba je bilo vzeti na posodo in v kratkem zapustiti domače ognjišče. Tako je prišlo ljudstvo ode-1 ruhom v roke. Tudi vera je jela vidoma pešati. Saj ni čuda! Ljudstvo je izgubilo previdne paBtirje v času, ko bi jih bilo najbolj treba. Akopram je njihovo mesto prevzel kdo drugi, je malo koristilo ali pa še škodovalo. Namesto da bi volka odganjal, mu je pa še ovce v žrčlo porival. Ni bilo dosti, da so prepovedali procesije, tudi prižnico so zlorabili. Kjer Be je prej razlegala le božja beseda, tam ao zdaj podučevali ljudstvo o živinskih boleznih, na priž-nici ao ae brale postave, naj VBak pove, koliko kobil redi, da ni med otroci jetničarjev in drugimi nobenega razločka in da ženske ne smejo več „modricev" nositi. Kako pohujšanje! Ker so predstojniki tako delali s cerkvami, je tudi ljudstvo izgubilo veliko apoštovanja do njih. Najbolje so pa cesarju oči odprle nove šole. Kakor sem rekel, bo podučavali redovniki zastonj, in vsak se je lahko izobrazil. Država je dobila dovolj zdravilnikov in vradnikov, cerkev pa duhovnikov. Vse to ni stalo države solda, nego še dobiček je imela, ker so pla čevali Bamostani od šol ravno tako davek, kakor od drugih posesti. Ko so pa le te spre- menili v vradnije, vojašnice in tovarne, so davki ali popolnoma usahnili, ali se saj zmanjšali, atroški za nove išole pa grozno narasli. Kako Bamotanske šole državi škodujejo, Be vidi iz tega-le Blučaja: L. 1869. je bilo na Avstrijskem 16 samostanskih gimnazij b 170 učitelji. Za te je izdala država 13.002 gl. Ko bi na teh gimnazijah nastavila posvetne profesorje in bi vsak dobil le 800 gl. na leto (v resnici ima veliko več), bi jo atalo 143 200 gld. Toraj že tu dobiček 130 198 gl. Obiskovalci teh gimnazij bo plačali državi še 35.544 gl. šolnine ; toraj ves dobiček, ki ga je ta dobila od 16 samostan« skiu šol, znaša okoli 175 tiBUč gold. Naj pa še kdo reče, da so samostani škodljivi 1 Vse te nasledke je čutilo Ijaiatvo, a spoznal jih je tudi cesar. Kesal se je, zakaj je poslušal brezbožne svetovalce, a bilo je prepozno. Neznosni davki in razžaljeni verski čut vzbudili so v ljudstvu nezadovoljnost; zahtevalo je samostane nazaj. Cesar ni vedel, kam bi Be obrnil. Sjvražnikov je imel povsod dosti, prijateljev pa nikjer. Zapustile bo ga še one kukavice, ki bo obogatele po njem. Kako umiriti ljudstvo? Sam ne more, drugi pa tudi ne. vsem političnim katastrofom ae je prebivalstvo v 65 letih pomnožilo za 166 odstotkov. — Slovstvo. V i e n a c gorskog i pitomog cvietja. Hrvatsko-srbska pjeBmarica uredio J. Ang. Kaznač č. Drugo uzmnoženo izdanje. U Dubrovniku. Naklada tiskare D. Pretnera 1882 16°. 247. V kteri namen se izdajajo pesmarice, da imajo pevci besedo ali tekst, je znano, in v ta namen služi dobro tudi ta kakor naša dr. J Razlaga vže dvakrat natisnjena. Vienac (cvietak kcvietku vienac je) ima v sebi gorsko t. j. narodno (tudi iz Hercegovine), pa pitomo t. j. umetno cvetje, pesmi najboljših hrvatsko-Brb.skih pesnikov. Največ jib je zaljubljenih (ljubimskih) v vseh spreminjavah pesniških v prilikah in podobah, in po tem je knjižica soditi Cena je 60 Bld., s pošto franko 65 nč. pri založniku Drag. Pretneru v Dubrovniku in v Zagrebu. — ,,Č e c h y" je naslov iiustrovanemu listu, kteri ima kazati v besedi in podobi krasno, bogato in slavno domovino češko. Znati enita je povestnica našega naroda, a znamenita je tudi naša vlast, Češka domovina. Da to domačini, kteri ne morejo okrog potovati, in ptujci bolje spoznajo, sklenilo se je več prijateljev in slikarjev, kteri hočejo z zedinjenimi močmi popisovati in v obrazih kazati posamne krajine, mesta, ljudi, dogodke itd. tako, da dobijo popolni obraz dežele češke. Delo to monumen-talno prihajalo bode na svetlo v 20 oddelkih v prospektu povedanih, ki jih opisovali in obrazovali bodo ondi imenovani učenjaki in umetniki. Vseh 20 Bešitkov stane 17 gld. 50 sld.; pet prvih 4 gld. 50 kr,; posamni zvezki a 90 sld., s poštnim pošiljanjem 1 gl. Glavno vodstvo ima pisatelj Fr. Ad. Šubert; obrazovno stvar vreduje Kar. Liebscher. Zahga pa veliko na sprelepem papirju v veliki obliki res hvale vredno početje J. Otto vPraze (Praga), fenjigotiskar in kupec (Jungmannova trr.da 22. n. a Vaclavske nam. 14. n.), kteremu naj se pošilja naročnina. S slavno pesnijo o sv. Vaclavu in ž njegovo podobo na čelu je delo to posvečeno „kralostvl čeBkčmu, jeho rozkfž u ny- Pač, Še papež mu more pomoči; ena Bsma njegova beseda v pravem času, in vse je dobro. Ali cesar je svetega očeta hudo razžalil, zato ga je težko prositi. Pa sila kola lomi. Jožef je naredil prepad, in on ga je moral saj nekoliko poravnati. Ko so povzročile njegove cerkvene naredbe v Belgiji upor, prosil je posredovanja od onega papeža, ki ga je malo prej Š8 tako poniževal in obljubil mu je, da hoče vse popraviti. Papež ga je rad uslišal. Vendar tudi njemu se ni več posrečilo potolažiti razburjenih duhov, ker bilo je prepozno. BjJgija si je pribor la prostost. To je cesarja jelo vžalostilo in mu dosti pripomoglo k zgodnji smrti. S potrtim in skesanim srcem se je vlegel v grob. Po pravici je rekel kmalu po njegovi smrti papež: ,,Kakor zgubljen sin klical je k nebu, da hoče vse popraviti, deloma je to storil, vse izpolniti mu je pa za-branila Bmrt." Sto let nazaj nsj pogledajo današnji sovražniki svete vere in samostanov, zapuste ncj svoje brezbožne naklepe, če nočejo, kakor Jožef z žalostnim srcem skusiti, da se proti cerkvi obrnjeni meč zasadi v samega napadovalca. Spominjajoč se žalostne te stoletnice in ozirajoč se na današnje razmere pač moramo reči: Hvala Bogu, sedaj smo pri nas na boljero, toda drugod po svetu, posebno na Francoskem so ravno letošnje leto zatrli veliko samostanov in pregnali brezštevila redovnikov gotovo sebi in človeštvu sploh v veliko kvar. A. Š, nČjšimu, velikym dobam minulym, a aldvč bu-doucl." — Da se po knjigarnah na pr. po katoliški bukvami tudi lahko naroči, se — — Linzer QuartalBchrift izšel je te dni III. snopič, ki obsega: I. Grosse Siin-den, kleine Busse. Von Piiiat Dr. Ernest Miiller. II. Geistliche Sommeifrische. Von Ca-nonicus Anton Erdinger. III. Der hI. Lauren-tius von Brindisi, Begiuoder des Kapuciner-Ordens in Oesterreich, heiliggesprochen am 8. Dez. 1881. II. Von Pref. Dr. Josef Schindler, Rector der Prager Univeraitir. IV. Baulast bei einer Filialkirche Von UniversitiPs-Pref. Dr. Rudolf R tter von Scherer in Graz. V. Ueber Edelsteine im Dieuate der Liturgie. Von Prof. P. Franz Resch S. J. VI. Kirc icbe Skizzen aus Nordamerika: Cura und Cultus. Von Rev. John. N. Enzlberger in Piopoiis III. (Nordamerika). VII. We!cbes System kann und wird schliesalih den absterbenden Capi talismu« ersetzen ? II. Von Franz Graf Knef stein. VIII. Das Maria Theresianische System dem Protestant smus gegecuber. Von Josef Zapletal in Graz. IX. Pastoralfragen und Fžille: 1) Bekehrung eines sterbenden Siinders mit-telst uogewohnlicher Mittel. Von Dehant und Jubelpriester Giiibel in SiegbartBkircben N. Oe. 2) Restitution wegen faLcher Vater-Angabe und Anzeige einer daraus enstehendeu Ehe zwischen HalbgeBchwlBter. V. P. Georg Freund, Lector im Redenptoiristen-Collegium in Mau-tern. 3) Aufnahme Illegitimorum in relig ose Orden. Von P. Serapion Wenzl, Prior der PP. Carmeliten in Graz. 4) Wann diirfen mebrere Kinder gleichzeitig getaufa werden und wie iat dabei vorzugehea? Von Spiritual M. Ran-sauer in St. Polten, 5) Uoberechtigte Vor-nahme von Fucctionen einea "VVeihegrades. Von Prof. Albert Pucher. 6) Alter fiir da3 Votum castitati8. Von Prof, Dr. Scbeicher. (Konec prib.) Slavno vredništvo! V „Sloveucu' št. 80 od 20. julija se med „Domačimi novicami'1 nahajajo statistična števila iz letnega poročila II mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Tam se b> re: ob sklepu šolskega leta ]e imela šola 625 učencev. Za višji razred sposobnih je bilo 414, nesposobnih 201, tedaj nekaj manj, kakor polovica.*) V istini 201 š? tretjina ni od 625. Ker se s takim računom letni poučni uspeh jnko znižuje, podpisani vjudno prosi, c/a slavno vredništvo, v prihodnjej številki „Siovenčevi" to pomoto popraviti blagovoli. Z odiičnim spoStovatiienj L. Belar, vodja II. mestne šole. *) Namreč onih 414, ki so šolo dobro dovršili, ne pa vseh šolarekov. Vred. XI. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleivveisa vit. Trsteniškega Gosp. Pribožič Jan., kurat v Lljub- Ijani........ 2 gl. — kr. „ Oblak Fran, računski svetnik v Sarajevu...... 1 „ — „ ,, Pleteršnik Maks, c kr. profesor v Ljubljani .... 5 ,, — ,, ,, Jakopič Prane, trgovec itd. v Ljubljani...... „ Jakelj Gregor, župnik v Rud- "iku • 1 " ~ " „ Kovačič Anton , činovnik v Valpo....... 2 „ 60 „ 10 „ - „ Skupaj , 21 gl. 60 kr. K temu v prejš. listu izkazanih , 1208 „ 40,, Skupaj do zdaj . 1230 gl, — kr. Javne