Štev. 8., 9. in 10.    V Ljubljani, meseca oktobra 1921.     Leto XXII.
Kralju Petru  I. Osvoboditelju.
Ti nisi amrl!                                          da narod tvoj neha trpeti!
Po bojih krvavih, težavnih,                    In zmagal si! — Svet je strmel,
po zmag-ah sijajnih in slavnih                ko slavno si dokončaJ,
nstavil si smeli korak,                           kar Črni je Jurij začel:
oči si utrujen zaprl,                               delo osvobojenja
zaspal si, naš kralj, naš junak!            iz sužnosti in trpljenja!
Ni smrt te vsemožna podrla,                  Sanje udejstvil si zlate:
ni časa tok te pobil —                          Tvoj narod, tvoj narod je vstal,
ti zmagal si smrt in življenje,               ti rešil vse krvne si brate —
čas sebi si pokoril!                                vse Srbe, Slovence, Hrvate! —
Bil z dušo, s telesom vojak,
neustrašen junak,                               •   Ti zmagal si smrt in življenje,
vreden pradeda si vnuk,                        čas sebi si pokoril:
ki nisi strašil se mak:                    .         ni časa tok te pobO
Boril si se s silo vzneseno,                    in smrt ni tebe podrla!
trpel za idejo le eno;                             Dosegel si, kar si želel,
tisočkrat v temnih in strašnih nočeh        za kar si živel, trpel!
solza igrala je v tvojih očeh,                Ustavil si smeli korak,
a tisočkrat smrti strelico si strl,           zaspal si, naš kralj, na§ junak . . .
z voljo jekleno v bodočnost si zrl,        Pokojno spanje ti bodi,
ker hotel si doživeti,                              o naši sanjaj svobodi! —
Anica
161