Slaba trgovina
Po velicih mestih, recimo kakor je na Angležkem London, dobč se raz-lični Ijudjč. Tu živč ljudjč, ki so preveč varčni, ki preveč Ijubijo denarje, ki jim je denar čez vse na svetu, dobč se pa tudi zapravljivci, ki zapravijo vse, kar si prislužijo. A tudi tacih ljudi se ne manjka po velicih mestih, ki bi za cekin ali bodi si za katero koli zlato ali srebrno strar storili najvefijo hudobijo na svetu.                                                                                            '
In tacih hudobij, ljubi moji otroci, dogodf se t velicih mestih čez leto in dan precejšno število.
Poslušajte, naj vam povem, kar lni je pripovedoval neki jetnišničar, ki je to, kar je meni pripovedoval, slišal od dotičnega hudobneža samega.
Nek kralj in mnogo odlične gospdde in gospa se je zbralo necega po-letnega dne v prekrasnein kraljevem vrtu. Podolgaste, na vse strani s cve-ticami prepletene stezice so bile napeljane po vsem vrtu tja do zelenega gozda, ki je bil prilično daleč od kraljeve palače. Zunaj vrta je bilo tudi tacih ljudi, ki niso hoteli potrošiti nekoliko goldinarjev, ter so tu sem prišli samo zaradi tega, da bi videli kralja in njegovo družino.
Nebrojna množica ljudi se je sprehajala po vrtn tja do zelenega gozda uže pozno pop61udne.           ' >•& v
V  istem času  stopi nek še prec^j dobro oblečen človek s samokresom (pištolo) v roci pod ueko drevo v gozdu, ter sam v sebi reče: ,,Nekdo mora tukaj memo priti."                ' >i-(i"»  "i^                                     •i^ "'
In res, ne dolgo da pride po istem potu nek gospod, katerenm je roka sijala od zlatih prstanov, ter niti najtnanjšega zla ne slutžč, stopi pod ravno ono drevo, da si v senci malo odpočije.                        '   •a^uto bo>{vn>
V  tera trenotku stopi izza drevesa človek, nagnfc se k gospodn, izvleSe izpod suknje samokr6s,  nastavi ga gospodu  na prsi, ter ga prosi, da naj molči, ker neče, da bi kdo njiju razgovor slišal.            mou ii.wfi.iTu u:-»iuoq>o
Pač ni nič prijetnega, kadar se kdo razgovarja s človekom, ki di^.f aa-mokršs v roci.
8*
116
,,Življenje mi je najljubše," mislil si je gospod, ,,in bolje je, da zgubim prstane nego li prst sam," — in tako je gospod obljubil neznanemu človeku, da hoče molčati.
,,Prosim vas, gospod, začne neznani človek, ,,prodajte mi svojo zlato uro; dobro vam jo hočem plačati. Nas domači cerkvčnik (mežnar) vsak čas uro na farnem zvoniku drugače ravna, ia na solnčnej uri so vse številke, tak<5 zamazane, d& elovek res nikoli ne zna, koliko je ura."
Rad ali nerad moral je gospod tujemu človeku prodati uro za tak<5 majhene denarje, s katerimi bi si v gostilnici niti večerje plačati ne mogel. Eavno tak6 je hudobnež pokupil od gospoda vse njegove zlate malenkosti, ki jih je videl na njegovih rokah, srajci i. t. d. Pogajaj6č se, ali bolje rečeno, razgovarjajoč se z gospodom in štej6č mu denarje, držal je malopridnež z levo roko samokres, ki je bil veduo namerjen na gospodove prsi. Gospod je komaj dihal od strahii ter komaj čakal, da bi bilo užč konec temu strahovi-temu prizoru.
Ko je potepuh uže vse boljše stvari pokupil od gospoda, reče mu: ,,A zdaj vas prosiin, gospod, da bi tudi vi uekoliko stvari kupili od meae."
,,Pokažite, kaj imate," reče gospod ves bled od strahti.
Hudobnež izvleče nekoliko drobn6sti, ki jih je bil v mestu nakupil za majhen denar, ter jih ponudi gospodu, da bi jih kupil.
Gospod je moral vse te inalovredne stvari od nesramnega človeka za drage denarje kupiti, kajti bal se je, da drugače hudobnež vsak čas samo-kres sproži v njega.
Ko naposled razbojniku od njegovih stvari ne ostane druzega nego samokrčs, ki ga je še vedno držal v roci, ter je čutil, da ima gospod še neko-liko cekinov pri sebi, reče mu: ,,Gospod! evo vam še poslednje stvari, ki jo imam na prodaj. Nate, kupifce še samokres. Ta samokres je najboljši iz-delek prvega puškarja v Londoau. Ne lažem se, ako rečem, da je med brati vreden 4 cekine."
Gospod ves zavzet nad tako ponudbo, vzame hitro svoje cekine, ter plača hudobaežu tudi samotršs.
,,Da bi imel le samokrčs v roci, — potlej mi je lahko za moje stvari!" mislil si je gospod.                                                                                     1IiL.
In razbojnik je oddal samokržs gospodu.
Zdajci skoči gospod po koaci, kakor da bi bil obseden, ter zavpije: ,,Hudobnež! takdj mi daj moje stvari nazaj, ako ne, pri tej priči si mrtev!" — to rekši namžri samokržs proti hudobnežu.
Ali razbojnik tebi meni nič naglo otide v gozd, poslovivši se od go-spoda z besedami: ,,Le streljajte, gospod, kolikor vam drago, ue bojim se, — ker samokrčs ni nabit."
Gospod osupne ter vidi v svoje še večje začudenje, da samokrčs res ni nabit.
Zviti tat je v tem už6 davno pete odnesel, a prevarjeni gospod otide popolnem oropan dom6v.
Iz te pripovesti se vidi, kakn hudobni so nekateri ljndje na svetu in kako mora človek paziti, da ne pride tacim ljudšm v roke.                   J. t.