\ ClTATELJl! Prosimo, poglejte u» številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delaveeirv AmerffcL CUM Matter September 25th. 194* mi the Pwt Office m New York, N. I, Ad *X CoogreM •( Mirth M, 119. No. 156. — Štev. 156. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 7, 3942 — PETEK, 7 . AVGUSTA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; _ VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. CELA SLOVENIJA SE UPIRA ČETNIKI TJPRABLJAJO ZAPLENJENA NEMŠKA LETALA. — ŽUŽEM BERK PADEL. V ČETNI&KE BOKE. NADALJNJIH 10 VASI POŽGANIH Zavezniški krogi naznanjajo, da so jugoslovanske rodoljubne čete, poslužujoč se dveh vplenjenih Junker - 88 strmoglavcev, zavzele dvoje nadaljnih mest, katerih eno se nahaja samo 52 milj od Zagreba, ter so pobile več sto osiških vojakov. Jugoslovanska vlada v Londonu poroča, da so čete generala Mihajloviča zavzele Žužemberk zapadno od Zagreba (na Dolenjskem). Zavzetje Ključa v Bosni, 100 milj severozapadno od Sarajeva, pa je naznanil moskovski radio. Ključ se nahaja 20 milj severozapadno od Jajca v pokrajini, iz katere je bilo včeraj poračano o srditih bojih. Moskovski radio poroča, da so četniki oba strmoglav-ca vplenili, ko so napadli neko nemško letališče. Jugoslovanski krogi tudi pravijo, da general Mihajlovič vpo-rablja tudi druge aeroplane proti Nemcem, in Italjanom, toda mu zelo primanjkuje gasolina. Najljutejši boji se bijejo na Hrvatskem in v Bosni, toda nemške in italijanske čete so pričele z vso silo napadati rodoljube po Sloveniji, kjer so italjanski aeroplani napadli mnogo vasi in jih 10 do tal požgali. Slovenski četniki so dobro zavarovani v hribih ter napadajo Italjane, katerih so že več sto pobili, še mnogo več pa ranili. ITALIJANI SE PRITOŽUJEJO NAD ČETNIKI. — Iz Zuricha prihaja vest, da je v neki depeši italijanskega vojnega dopisnika turinskemu listu La Stampa, se nanovo priznava, da prizadevajo jugoslovanski četniki laškim zasedbenim trupam težke izgube in da so četniki "navdahnem z enim samim čustvam—sovraštvom" in da so tudi popolnoma "brez občutka za fizične bolečine." Dopisnik priznava, da bo odstranjenje četniške ne varnosti "dolga in težka procedura." RUSKI PROSTOVLJEC, ^ v? ^ " J Ht - „ i' J&L. i* : ^ % >' ,, Sw - • ar - t V ' m1 —/, w % MjH .:■■ - ko se je pridružil guerilskim četam, podpisuje prisego, da se bo boril proti sovražniku za njegovo črto. ITALIJANI UNIČILI VAS JELENJE PRI REKI. — Poročilo AP iz Londona pravi, da krogi jugoslovanske via lo poročajo, da so Italijani v znak maščevanja nad četniki, popolnoma porušili vas Jelenje v jugoslovanskem delu reškega okrožja. Poročilo dodaja, da so bili internirani vsi oni, ki so bili na sumu, da »o v zvozi s četniki ali lijVvovimi sorolniki. 20 jih je bilo vstreljenih, drugi pa so bili izgnani iz vasi, ki je popolnoma izravnana z zemljo. — Ju90«lav In'vmal'co Center Naciji svarijo Nizozemce Gen. Friedrich Christiansen, poveljnik zasedne armade na Holandskem, je posvaril prebivalce, da ne pomagajo sovražniku, ki bi mogoče vpadel na Holandsko, pa naj pride napad od katerekoli strani. Kdor bi le na kak najmanjši način pomagal sovražniku, bo na mestu vstreljen. In svarilo, ki jo 'bilo razgla-seno po holandskem radiu, se med drugim gla>i: Povišanje ruskih častnikov Poročilo iz Moskve se glasi, da je Sovjetski svet ljudskih komisarjev naznanil povišanje 33. poveljnikov rdeče armade v generalne majorje, Ivan Vol-kotrubenko in Bori« Shemetov pa sta bila imenovana generalnim poročnikom. Naciji preseljujejo zasužnjena ljudstva j Poročilo, ki je prišlo iz Londona pravi, da je Hitler začel izvajati "mojstrski načrt", s katerim upa zlomiti vsako odpornost v o kupiranih deželah, iz katerih poganjajo zdaj stotisoče Jjudi, ter jih naseljujejo v raznih krajih Nemčije, v zasedenih delih Rusije in na Poljskem. Glavni namen tega prisilnega preseljevanja je oslabiti vsako mogočo pomoč, ki bi mogla biti na razpolago zaveznikom v slučaju odprtja druge i fronte. j Bearunske vlade v zamejstvu i pravijo, da znaša Število pre-j gnanih -že tri milijone in preseljevanje se nadaljuje dnevno. Iz Holandske, Francije, Poljske, Belgije. Jugoslavije, Tehoslovakije, Norveške, Dan-| ske in iz Grčije gonijo nemški gestupovci in vojaki ljudstvo kakor živino. _ Preseljevanje zadnjih tednov je bilo povečano zaradi naraščajoče saibotaže in odpora, ter zaradi nacijc^kega -strahu pred invazijo zaveznikom v slučaju druge fronte. Pod vsemi pretvezami pa se v resnici skriva nacijska nakana, da dobe čim več industri-jalnih in agrikulturnih sužnjev, katerim ne ibo treba plačevati nemška letala v (zadnjih 48. u- __ . .. mezde. Pobirajo namreč pre«U rahr-Obe sta članici pomožne stroje pa so odpeljali Rusi. rtnm too mnči-ji Tn-oUi in zračne topniške obrambe ' za * 'Položene so bile časo 1 o no on ski okraj JUGOSLOVANSKI RODOLJBI UBILI 700 LAHOV.— Jugoslovanski 'krogi v Carigradu, pravi United Press, so izjavili v torek, da so četniki v preteklem tednu ubili 700 Italijanov in jih ujeli 170 v 'borbr.'i v Liki na Hrvaškem. Pravijo tudi, da se vrše najtežje borbe v Jugoslaviji v pokrajini zapadne Bosne, medtem ko so drugi bolj vzdolž Donave, kjer četniki z obrežja napa'Jajo nemški in madžarski ladijski promet in mu prizadevajo velike izgube. — Jugoslav Infom-rtlo« Ce -.Ur "Mnogo ibesed je govoril sovražnik o drugi fronti nekje v zapadni Evropi,'mogoče tudi na Holandskem in sovražnik je tudi izrazil upanje, da morel računati na pomoč "prebival-, stva, kar nas sili, da izdamo i na vas najnujnejše svarilo. 4 'Vsakdo mora izp re videti, da se igra s svojim lastnim življenjem, ako lo na kak najmanjši način posredno ali neposredno pomaga sovražniku pri vpadu. "Vsakdo se še spominja dogodkov, ko so prebivalci pomagali nekaterim angleškim bodisi z obrežja ali z notranjosti, se morajo Ilolandci pokoriti tem naredbam: "Ostanite doma, skušajte najti zavetišče proti zračnim napadom in pred dejanskimi boji. 41 Oni, ki hodijo po ulicah, se Izpostavljajo nevarnosti, da •bodo vstreljeni. vsem vse moške prebivalce in to posebno v krajih, kjer obsoja nevarnost invazije ali morebitnega splošnega upora. S tem, da pobirajo in preseljujejo ves moški svet, Nemci menijo, da bodo preprečili vsako Zavezniki bombardirali tri osiščne ladje Iz Kaire poročajo, da so 5. avgusta težki zavezniški bombniki napadli tri osiščne ladje v vzhodnem Sredozemskem morju. Eno ladjo so precej poškodovali, druge pa so komaj ušle bombam. j Šivilja pomagala sestreliti 3 nacijska letala Iz Londona poročajo, da sta bivša šivilja in hišna služkinja pomagali sestreliti iz sraka 3 "Oni, ki 'bodo pomagali sovražniki!, ne bodo odšli posledicam svojega dejanja. ' * Iskuenje so nas učile, da svarilo ni nikdar prezgodaj. "Ako kdaj pride do bojev na' Naciji deportirajo in holandski zemlji, 'bodo prebivalci dobili podrobna navodila V Uruguay ju so razstrelili naciisko radijo postajo Iz Montevidea došlo poroči-, lo naznanja, da je silna eksplo-nadaljno organiziranje upora,; zija v jntru 5. avgusta, razne-ker pač ne bo voditeljev, ki bi; sla po^opjet v katerem se je vodili ljudstvo. j nahajala radijska postaja — ---. I CXA2, ki je bila pro-nacijska Holandska bo zelo prizadeta; in je £rni ]lsti Ameri- Holandska bo zelo občutila j čanov in Angležev. Storiloev Hitlerjev najnovejši način za-, ni£0 zasledili in policija ni tiranja in preganjanja, kajti j našla ndbenega sledu za njimi, načrtno preseljevanje ima RUSI PRED UMIKOM VSE UNIČUO Rdeča armada za seboj ne pušča Nemcem ničesar drugega kot opustošeno zemljo in frazvaline. To poroča nek nemški vojni poročevalec, ki je z nemško armado prišel v razdejani Vorosilovgrad. V svojem poročilu na berlinski list "Boersen Zeitung" pravi, da Nemci, ko so zavzeli veliko industrijsko mesto, niso našli niti ene tovarne in niti enega stroja. Vorošilovgrad, ki je imel več municijskih tovarn ter tovarne za tanke, aeroplane in lokomotive ter veliko Molotovo jeklarno, je do tal porušen. "Ko smo (prodirali po Done-covem baizenu," piše poročevalec, "smo videli na obzorju več sto tovarn ia plavžev, ko smo prišli tja, je v&e izginilo, poslopja so bila. porušena, Položene so bile časovne mine, ki so eksplodirale, ko smo se bližali mee?tu. - Nemško poveljstvo je na poslopja nabila .••varila, da naj nikdo ne stopi v nobeno hišo* ker so nastavljene mine." na vidiku deportacijo treh milijo- ^ Ruski relief nov Nizozemcev in sicer vse moške od 16. do G0. leta. Z Londona poročajo, da Nemci nadaljujejo popisovanje delavcev v okupiranih deželah z namenom, da se jih vpok liče na delo v Rajhu in na Poljskem. V Jugoslaviji sami je bilo baje popisanih okoli 300,000 delavcev za prisilno delo v korist tlačilcem. letalcem z denarjem in obleko na letakih, po brezžičnem brin jim je bilo dano zavetje, vsled. česar, da so bili holand-ski pomagači obsojeni na smrt. "Kadarkoli bi kak Anglež, ali pa kak stopil na zojavu itd." Proti veliki agitaciji za drugo fronto širijo Nemci veli-! ko propagando z zatrjevanjem, njegov ■zaveznikicla so močne obrambne črte v holandsko zemljo,1 zapadni Evropi končane. Rusi se še vedno umikajo na Kavkazu Nemški tančni oddelki so na več krajih pre naenkrat zaduši stotine poza-- * A* v., 0 , . , , , r I ee podražile za približno 9 odst. rov, ki se bodo prav kmalu raz f Tslbolka ki niso maiuuli vplamteča pekla, ako Lnt^ira^ sosev'tej ^ takoj ne gasijo. Vtofvr- išala v za 25 odst. in ho je trdba po štiri P^o^h £ ^ se d . ^ oVj ognjegasilcev na vsakih 1000 50 odst visie1 ttttt^St Tli »arca. Na di^ ki bi jih sovražni bombniki pu-;„A___. __ 6______ ščali za seboj. Ti možje, iz- ^' strani pa so cene kontrolirane vežbani pod nadzorstvom r*i.'«°vediB*' te,efine' in sviniin* nih ognjegasilcev v dotičnem1^1^*??1* £ so pod stropom cen, 50 ostale Kadar se razpravlja o drugi fronti, se pretežno go- mestu,, so (pripravljeni iti na .'ori o nujnosti zmanjkati priti?& na rusko vojsko. To je delo oni sami trenutek, čim so tudi potrebno in pravilno, kajti vojaška sila Rusije bo' gospodinje na svarilo siren za-1 največje važnosti, za zmago nad hitlerizmom. Vendar pa* temnile svoja stanovanja. Z e treiba priznati, da obstojajo -danes v Evropi tudi še dru-1*^*311* na delu so Požarni Su:! ■i faktorji, ki naglasa jo kritični značaj odločitev, ki bodo1^1-kl potrpežljivo so na padle v poteku letošnjih vojnih operacij. Tudi drugod so - - V opasne situacije, katerim je treba posvetiti kar naj-jtestih Dda mzijo^kam I večje»pozornost. i padajo bombe indaVihitijo^^^ Kritičnemu stanju na Ruskem je najbolj podoben po-!tja, predno nastane prevelika le Mr" V^red- loT:aj Mihajloviceve vojske borečih se Jugoslovanov. Več Jkoda. enake ali so celo padle, j Upravitelj cen Leon Hender son pravi; da vladna kontrola j cen in najerrtnin kjerkoii je v ' veljavi, uspešno drži doli živ-ljenske stroške, da pa nekon-|trolirane cene pokaznjejo odločno snier napram nevarno kot leto dni je od tega, očKkar so nacisti štrli odpor Jugoslavije. A kljub temu vodijo danes Mihajkrvičevi vojaki redne vojaške operacije in bijejo bitke, ki zahtevajo na "hch straneh na tisoče žrtev. Važnost teh operacij za evropsko gvoibodo je ogromna; vediki oddelki čet osišča so zadržani na jugoslovanskem ozemlju in govori se celo, da ,ie prevoz petroleja po Donavi pretrgan. Uporni Jugoslovani so vzgled in vzor narodom drugih podjarmMenih dežel. Nikdo ne dvomi o tem, da bo duh, s katerim hodijo v boj Mihajkmčevi vojaki tudi Še nadalje napolnjeval Jugoslovane, ki imajo tako dolgotrajno tradicijo odpora proti tuji nadvladi. Toda vzdrževanje srbskih čet v stanju stvarne vojne sile, je vrlo težka stvar. Bilo bi nemogoče, oko bi bilo večje število čet osišca oproščeno s porazom ruskega orožja. Tem večje koristi pa bi bil za Jugoslova ne, ki jim je neizmerno težko poslati pomoč od izven Evrope, udarec na osišče na kateremkoli delu kontinenta. Sile, ki se bore proti njim, bi Ibile po številu ali po kakovosti oslabljene. Kar velja za Jugoslovane, velja tudi za ves podtalni pokret v Evropi, ki je bil živo okrepljen z odporom Rusije in vstopom v vojno Zedin-jenih držav. Ako bi se še naprej odlašalo z ustanovitvijo nove fronte v zapadni Evropi, bi nastala v psihološkem oziru nevarnost, da se o-slabi volja za bort>o, kateri preti adaj še neka druga nevarnost, namreč, največje pomanjkanje hrane od početka vojne sem. Vesti iz Londona javlajo, da bo žetev v od Nemcev kontrolirani Evropi zaradi hude zime in pomanjkanja poljskih delavcev najmanj 15 do 20 odstotkov pod povprečno mero. Seveda, to ne bo izlahka vplivalo na vojni napor oaašča, zadela pa bo mnogo bolj občutno podjar-mljene narode. Tudi, ako bi lakota povzročila kakšne iz-greae in nemire, bi taki sporadidni in neorganizirani iz-predi komaj resno motili osišče. Namesto tega pa bi zna-io to zelo oslabiti predpogoje za eventualno proti-naci->tično revolucijo izven Rajha. Vsa ta ugibanja in razmišljevanja seveda ne bedo ustvarila ladij tam, kjer jih ni; niti porušila nemških U-trdb ali odstranila katerokoli tistijh. dejanskih zaprek, ki ščitijo Evropo pred invazijo. Pač pa se da iz njih, posebno sko se jih upošteva obenem z zelo opasno situacijo na ru-,pki fronti, izvajati razumevanje za potrebo, da' se ustanovi že letos druga frontni. ' ' , Sestnajstletnika so potegnili is armade Pomožne policijske straže po štiri možje na vsakih 1000 prebivalcev — so na delu tekom zračnega napada, da uveljavljajo potrebne omejevalne predpise o razsvetlitvi da čuvajo pomole, mostove in tovarne proti sabotaži in da preprečijo oropanje deloma razdeja- sednikov proeram bo ob vel i al in boi^ba proti inflaciji konča ! z aimaiaro. . Nabiranje odpadkov. Vsenarodna kampanja za nabiranje odpadkov daje vsakomur priliko, dar pcroaga k zmagi. President Roosevelt poživlja osebno vse ameriško ljud stvo na sodelovanje, kajti od- V PESMARICI i "Ameriška SLOVENSKA IJHA" ae vključene sledeče slovenske pesmi: 1. Fodoknlca — moSlcl zbor i bari. ton samospevom 2. Pozdrav — moSki zbor S. Lahko noC — mofikf zbor 4. Otcrfiki zvon — mešani »bor 5. Pomlftdnaka — meSanl zbor, a bariton samospevom 8. Lira l. — za solo speve, moSkl In meftan) zbor 7. Lira IT. — za meflani zbor 8. Al tan taki odmevi — za motki In ženski zbor, s bariton samospevom 9 Kan tata lz psalma 12« — rnofikl Zbor 10. Soči — ca samoopeve, mefianl zbor In npremljevanjem glasovi ra * 11. Psalm 2d — za samospeve, me. ianl zbor In spremljevanje gtaoovira ali orgel * cena samo 80 centov komad Te te koncertne pesmi In meSene Aore, ketere Je ucIm* Ml in v lemouOoibl izdel MATEJ L. HOLM AR. orsenl*t in pererodj« pri it. Vide, Cleve-tand, OMe. 193& NaroHte to zbirko pri: KNJIGARNI StOVENIC PCBL COMflNV tit W. Mtfe St New York Morilstvo na debelo Prominenttni Američani in Angleži se zadnje ča«e čezda-lje pogosteje oglašajo z zahtevo, da se nemškim nasilnikom vnle milo za drago, to ?e pravi, za vf«ako po%ano vas, trg ali mesto v zasedenih deželah, naj izgine s povrSja zemlje tudi ena nemiska vas, frg ali me sto, in za vsako skupino talcev, ki jih požaiijejo nerrtske strojnice, ali obesijo in drugače pomorijo nemški vojaki-krvni ki, naj se zopet spravi z bombami & sveta nekaj nemškega prebivalstva. Dorothy Thompson, znana ameriška časnikarka ozir. član karica, ki se vedno zelo poteguje iza zasužnjene narode in v resnici sovraži Hitlerja in njegovo zločinsko pajdašijo, je rekla, da bi morali Američani in Britanci skupaj bombardirati nemške kraje, kakor hitro bi osišSniki požgali naselja ali v | masah poibili talce. Nemškemu ljudstvu pa naj (bi potom radi in izkušenj. V samem vojnem naznanili, da je to bombar-departmentu delajo delavke od hiranje mašeejanje za ?tot»o-geric do inženirk in umetnic..!^ nedolžnih žrtev katere na-ienske izdelujejo parašnte in! ciji brezvestno in okrutno mo- oblačila za letalce. Izdelujejo plinove maske, daljnoglede, teleskope in naunicijo. Delo nekaterih žensk je lepo in čisto, dragih pa umaaano in enolično. Vsako delo pa je potrebno, da pridobimo zmago. Iz Seattle poročajo, da je srečno dospel iz Alaske koraj-žen, 16 let stari Theodore Earl, ki je služil tamkaj v armadi Strica Sama, ne da bi povedal komu svojo pravo starost. Oblasti pa so nekako zvedele za njegova prava leta in po-veljujoči Častnik Dutch Har-borja, v Alaski, so smatrali, da je dečko vendarle malo premlad za tako naporno službovanje, kot se zahteva od mor- narjev in vojakov v teh postojankah. Mladi Eart je bil član posadke, ki je zbila iz zraka en japonski aeroplan, ki je hotel bombardirati Dutch Hartx>r. Note i PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Octnl če») deltlb na vrtt ( oj, MAR1ČKA. pkgljaj Pri tem pa je bil revček vržen Zidana marela (polke) 30 čevljev daleč, ko je blixu njega padla bomba, a ob neki drugi priliki je bil pa ob bombnem napadu ranjen. Vkljub temu pravi, da pojde nazaj v armado, kakor hitro bo imel dovolj let. V e s t F komu pomagate ... ako prispevate za U. S. O. "nih prodajaln in hiš. Najvaž-lpadki vseh vrst so nujno- ponesle delo na domači fronti objtrebni za vojni napor. Vsakdo zračnem napadu pa opravlja bi moral brskati v svojem pod-resilno moštvo. Ko bombe pa-j strešiu, v kleti, v vrtu in oko-dajo, kaka izmed njih utegne j li hi£e, da najde potrebne od-z&deti direktno kako po«lopje!padke in obrabljeno rabu in jih in zakopati tudi pod ruševina-i izroči pbbir&te^enl. . mi. Kaloga rešilnega mostva^ Iiberahia posojila M konver je začeti takoj z izkopavanjem tiranje peči in dajati jim prvo pomoč. y ^ kdnvertiranja kur. 'K ljudje — moški in ženske jave na olje ob vzhodni obali, — Citizen's Defense Corps —jker se pričakuje primanjkljaj žrtvujejo svoj čas in svojo ener olja v prihodnji zimi je Federal gijo, da postanejo povsem iz- Reserve Board popustil ome-veŽbani člani organizirane ob- jitve kredita Board ne bo več Tamlbe. Besno se pripravlja- zahteval takojšnja plačila na jo za dan, dasi upajo da ta dan j račun ali povračilo na obroke nikoli ne pride. . |teko momejenega roka me.se- Ako pa pride, ako bomfbe cev, ako kdo potrebuje kredit padejo v New Yorku, v Detroi- za konvertiranje kurjave, ka- e v številnih civilnih industrijah. . Ženske v vojnem delu En milijon žensk dela v nujno potrebnih vojnih industrijah. Njih število se je podvojilo, Čim so Združene države vstopile v vojno proti osiscu, 1n še drugi milijon ee jim pridruži do konca tega leta. (Ženske delajo v vladnih in v privatnih industrijah, ki zalagajo vojsko in mornarico. To iso ženske raznih izobrazb Victory Food. Poljedelski department je označil sir kot Victory food, zlasti za doibo od 17. avgusta do 31. avgusta. V svojem prizadevanju, da razširi rabo jedil, katerih je polno, poljedelski department osredotoča pozornost gospodinj na sir tekom te dvotedenske dobe. SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBODALA •SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA VO JEZERU K O-L O OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ HPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ VESELI BRATCI (mezurka) BARČICA MLADI KAPETANB OREMO NA ŠTAJERSKO STAJERI8 HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad s _ 3za$1. j MOJA DEKLE JE SE MLADA S Pe Z|e k< NaroČite pri KNJIGARNI 8LOVENIC PUBLISHING CO. £16 Wert 18th SU New York OPA pobija zahteve newyor-ških železniških družb Leon Henderson, načelnik administracije cen, je dejal* da so železniške družbe države New York predložile peticijo, v kateri zahtevajo, da se jim dovoli desetodstotno povišanje voznine. Henderson je dejal, da prosilci, ki so predložili peticijo, operirajo svoje železnice tako dobro,* da imajo znatno več profit«, nego -so ga imeli pred Pearl Harborjem, ter da bi povišanje voznine, ki ga zahtevajo, pomenilo navadno inflacijsko vojno profitarstvo, kar je proti, progamu vlade, ki stremi za tem, da se prepreči nepotrebno dviganje cen. Ker Ibo radi pomanjkanja in hranjenja gazolina, kavčuka m avtnih votzil sploh, odpadlo precej prometa na železnice, bodo te že 8 tem pridobile na obratovanju ter jim v sled rijo in mučijo po zasedeni Ev rcrpi. Nemško ljudstvo bi morda potem zahtevalo, da nemško vojaštvo preneha z bestijalno-st jo v pod jarmi jenih deielah, kot je Poljska, itd. Takoimenovani 4' pouč e n i krogi", o katerih danes vedno čitamo v dnevnih vesteh, pa so dejali, da nemški delavci in nemški kmetje sploh nimajo nobenega vpliva pri vladi, ker so smatrani ravno tako za podložne delovne pare, kot drugi, z izjemo, da se jih blufa z neukim arijskim nadčlovestvom, kateregp je oznanjal na Nemškem ze filozof Nietzsche. Nacifi imajo tudi tako močno kontrolo nad radijskih omrežjem in nad tiskom v Nemčiji in v zasedenih krajih, ^ da je skoro nemogoče misliti, da bi mogli zavezniki doseči svoj cilj, če bi tudi poiskušali informirati nemški narod o tem. kar se godi v zasedenih deželah in pa o tem zakaj da vršijo napade. Nemška propaganda bi na- pade porabila v svojo korist, ker bi Ifadstvu lahko slikala zversk*? zaveznike, ki pobijajo nedolžne žene in otroke v nemškem zaledju. M"i]'taristiični psihologi pa pravijo, da so Nemci zdaj v stadiju ujete zveri, ki divja v zave-ti, da f-e ji bliža konec, pa se fioče na kakršenkoli način rešiti, če pa že tega ne more, tedaj drvja in mori vse okoli kar le more doseči. Vo, da, Človek čita in prebira vse te in slične modrosti* u-/riibanja in psihološka dognanja Ijadi, ki so sami daleč, da-!eč od vsega klanja in strahot, ki jih deli ponorela nemška Tver. In ob prebiranju se porajajo človeku vsakojake mi-«li, zakaj civilizacija ni od dates ali včeraj in tudi vojne ni-^o novotarija, ravnotako zlo-iinstvo ni človeku novo, bodisi sloČinstvo posameznika ali organizirano zločinstvo skupin ali celo narodov. Danes imamo pred očmi groma dejstva, ki vpijejo po maščevanju, po zaustavljen ju •frahotnih zločinov na debelo, a civilizacija, kot taka, ae ne gane. Morda je bila bolj vznemirjena, ko je -znorel Nietasohe, ki je svojo doktrino o "super-manu" sam po"stM-il rfa glavo s tem, da je znorel—kakor danes norijo njej^bvi nemški rojaki, ki tudi verjamejo v su-jSerijomost nemške rase. Znorele ljudi postavlja civilizacija v varen kraj, kjer ne morejo škodovati o^alim normalnim ljudem. Ali sedaj, ko ,ma opravka z znorelim narodom, se ukvarja s psihologijo in utemeljuje, da je krvoželjnost ^estapa naravna posledica njihovega strahu pred porazom. Hudo je, to že, ali treba je razumeti . . . '"Medtem pa -se čas' vleče in žrtve padajo kar naprej . . . Nihče ne dvigne zir-res resnega, močnega glasu, ki bi pred vsem svetom zaključil: Do tu je šel zločinski rod, naprej ne sme, za nobeno ceno ne! Tak glas bi moral priti ali iz ljudstva, kot celote, ali od onih, katerih beseda bi sprožila korak armad. pri delu in da pregleda pridelek, delo in posevke. Ko dospe na famho, se preobleče v delovno farmsko opravo in hiti k delu. Wickard pravi, da je oibilica dobre hrane in živil najboljša pobornica demokracije, zato tega povišanje voznine ne bo pfopa^ira veliko pridelovanje potrebno. živil, s katerimi bomo poana- Ameriški poljedelski tajnik je sam farmar Claude R. WickarO,;. tajnik za poljedelstvo v Zd¥." državah, je eden od tistih, ki tudi delajo ?ami to kar pridigujejo dragim. V državi Indiaai ima namfeč švojo -formo; kamor se ^ češfio poda, da n^-pomagal^^ ^ ^jo naiSji"njih gali širiti blaginje demokracije, ko bo enkrat premagan Hitler v Evropi. fileparjenje francoskih delavcev v KemŽiii MnOgo francoskih podjetnikov prejema od načijskih delodajalcev 5 odstotkov odbitka od bivšim delavcem, ki so sedaj na delu v Nemčiji. Tako je povedalo več delavcev, ki so pobegnili iz delavskih kompanij ▼ Nemčiji in prrbežali v Anglijo. Francoski podjetniki radi zapirajo svoje majhne tovarne, ko jim Nemci ponudijo stalen dohodek v obliki delavcem od-jedenib odstotkov. KOPRIVŠEK te ejegev orkeeter m ploMek Terezinke Polke Ne planlDcab—tiIIA Str. M STC In DCQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — štw. M 571 Ze to?, cenik ln cene ploft ae obrnite na: JOHN MAltelCH be. 463 W<*t 42nd Street, N em Ymk Hitler ima dovolj obleke New York Times je prinesel 2. avgusta vest, ki pravi, da ima Hitler sto oblek in 60 parov čevljev in škornjev, kar pomeni, da je nacijski diktator najboljše oblečen zgodovinski zločinec ozir. morilec. \ j ^KUHARSKA KNJIGA: " POZOR GOZDARJI Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPT! VSEH NARODOV Stane samo 1 i H -r m L Tukaj potrebujem dva moža z& sekati hlode po H—^ od tiso« čevljev; dober gbsd. ; ^Knjiga je £rdo vezana in ima 821 strani-«SI Dva moža pa potrebujem za konje goniti. Dobra plača po dogovoru; in enega moža za tractor. Recepti so napisali v angleškem jezika; ponekod pa toV \ tudi V jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadiff Zglasite se pri: John Jančič Box 42 . Speculator, N. »jO v za one, ki se sanhnajo njem čimbolj izvežbati Ta knjiga je neka kuhanje in ši h izpopolniti. 4± 21« W««t 18tk 8Met CO. Vlf York, M* 53482323482348538948 •GLAS mieor^MRM FRIDAY, AVGUST 7, 1942 ■i— 1» e= ?ST4JtOtUBN liM Jtigoslov. četniki zasedli še tri mesta UARUA KMETOVA: INTERMEZZO (Lilaeta luč je zam&ljena za-jnii poplačaš" vs£ z oderuškimi se. Slike na stenah govorijo, j obrestmi. In tudi danes, tudi a motnih sencah m besed. Zdaj nocoj mislim . pa zdaj zavzdihne pohištvo! 4'Na plačilo? Beži nof" V modri dremavici gleda mrak j "Ha. prijatelj, povem ti. ves skozi okno. 'nemiren sem Pogini, kar ne "Vesel bodi prijatelj, tvoj'mor^m in ne morem misliti, načrt za spomenik je sprejet in da bi bila tudi ta stvar brez pomagano ti bo in — slaven bo!. Na zdravje!" Vino se zai-skri in na belem prtu so roža ste sence. '"Počakaj, ta stvar še ni gotova. tTtegne mi še spodleteti Tekmece imam, hude in močne.*' "Ne, ne; ti zmasraš, vem to. Veseli se, duša!*' '•Rad, pre rad bi ti verjel. Zakaj, glej, težko mi je: denarja nič, družina in zdaj še bolezen." "Bolezen?' Pa kaksnat" "Hčerka edinka mi leži bolna doma." "Pa kaj T" "Prehlad, in zdaj vročino Ima in skrbi me " <"To preide, ne skrbi! Zdaj, ko te čaka sreča, vsaj kos sreče." . . "Zame bi bil precejšen tak kos." "Prav nič se rw»bej. <*!ez pol plačila." "Črnogled! Nikar , nikar! Kako bos živel, če si tak! Tn tudi kaj si že dovolj pretrpel, kaj hočeš še več? Ali ne pride za dežjem solnce?" "Tri za solncem dež" *4Tn ni konca f — Na, pij, vesel bedi! Kaj plačilo, kaj žalostne misli. Ti ne znaš Živeti, povsod vidi« sence." i" Ah, kako vendar ..." "Še malo in vesel boš; moral boš biti vesel. Za vrat te bo prijela sreča in te bo prisilila, da se boš zasmejal i* vsega srca.'' ^j^Ji ne gre nekdo po *top-nic^J" kaj si tako prebledeV?" ^'Slaj res, česa se neki bojim. Na kravje!" I" VadiS, tako je prav. Ali ne bi zapela katero? Daj. zapoj, bratec!" ure, ali še prej. Saj pride slu- f " Ali ne gre nekdo po <=top-ga in prinese poročalo. Pij* nicah?" brnrtee na srečo, na oidpočitek.' "Že snet si bled! Za vraga. "Ah. moj Bog, kakšni težki kje vid iS strahove?" dnevi so za menoj, prijatelj! "Je že prešlo — da, res le-Prej pa, ali še vešf Kako smo po bo l>,mov bom* prišel in staK vsi prešerni in se smejali! ž^nkp in hčerka in vsi bomo ve-Ah, da. lepo je bilo, čeprav ta- .eeli. Tn tebe povabim in dobro ko . . " i nam bo tako časih . "Beraško, kajne?" ■ »"Ko smo bili še mladi in brez S M t i * 'f l ir (JIO.) — Radio postaja ' svo ibodna Jugoslavija' je objavila naslednje poročilo vibbvne ko-;mande Četniške vojske: Četnimi bataljoni In brigade uep^no nadaljujejo s vrt j o ofenzivo in čistijo nova mesta In sela od okupacijskih sil. Srditi boji divjajo v Bosni. Hercegovini, Dalmaciji, Liki in prav j & ozira ima sodnik Kelly vse last noeti, da sfertriiffe potegovati višje sodnijsko mesto. Pod' vodstvdm sAr. Rotmana je odbOr naturallziranih držair- Trstom in a,spešno preprečujejo .popravljanje In ureditev red nega prometa na tej £rogi. Tu-jljanov sodnika Kellyja obVes-di železniško zvezo med Ljnb-l til, da prtdpira njegovo kandi-Ijano In Kočevjem1 so četniki: flaturo. , popolnoma pretrgali. Laške in nemške okupačij-J ske oblasti so dale požgati ve3l N AKO DNI FESTIVAL. "Na zdravje, prijatelj!" PP "In zdaj iz vsega veselega P0*^™ v Sloveniji, snekr rta zdravje! Pa pij! Ne-' ® o venski četnimi oddelki kdo gfe, se mi zdi . . P<^ico ljobljanske- "Da. Čakaj, grem pogledat.',Ia^ib "iPnsti, pojdem jaz.'* »pihali; velike koli- "Od veselja kar trepeČeš'' materiala In or- vsi odrazi aA*.**.- v <»' X«' • * CEzvolite priobčiti še en kra-desetm Vasi v Sloveniji, mislec ___; __ __» . .. tt^ j,., , ,. . poziv na rojake,, kateri so da se jim bo posrečilo s takimi y b£in]- flU 04lici cievelan-metodami uolaJ da kakof ^ nft ^ kMeri terorističnimi metodami upla šiti narod. Toda slovenski rodoljubi odgovarjajo na teror s podvojenim odporom. V mnogih vaseh so se pridružil" , • i- .. varani fctniaki ^ ^ih*^ bi slučajno v teh dneh potovali časom počitnic. V CHevelan-dn. kakor že dalj čas a oglaša- saj' ne moreš ■'Vina še naroči in jaz bornidetkp- ki..?0 ****** nastopili čan, da je uflpežna borba proti pogledal — Ta sreča, sreča. * "No, pravil sem ti. — Pa glej ga! Brzojavka* Oestitke? Kaj ri je? Prijatelj! Moj Bog! Sedi. sedi! Ka5 je?" Hčerka . " gamzirall nove bataljone in od-Jvoiski, ker je ves narod prepri- je kakor iz kamena. Lilasta luč je zamiSjena sama vase. i Slike rta stenaJi govorilo, a v te zavidam! Tn motnii sencab ni besed. Zdaj pa z. Pograbim, kar dobim, m grem. Se ne ozrem se " aaj. da po-erledam še enkrat! Res je. res, kako vesen Tn moja ?ena in hčerka, kako lepo nam bo, kako dobro . i VAŽNO ZA NAROCNUCfe •o apr»«i- Po*et aaakmt J« ratfVMno kdsj Imate pU£aoo aarotelM. iterllkm pomeni mm, draft daa Ia tretja pa tet«. Da prihranite nepotrebaeta dela to atrafikor. Vr« prosimo, da •kuiat* aaroM-ao praTo«uao poravsatl. PdMJIU aaro«aiao nararaoat nam ali je pa plat*** aafc»a sbateoalki: t Tita* kraja ali pa taie« •eatopaikov, kojtb la«M a* tlakaoa a MmM MuI, ker «eal obleka ti tam draga adwlmo. kjer Je u) mm Ijenli) ZaKopOLk ko Vaat taretu potrdilo ta pU«aae CALirOMMiAi Su IfranclBOo. C0£X>KiX>0: Pueblo, Peter Čulk*. Walaeabarc, M. 4. INDIANA: LndienapoUe: Frank ZapaadH ILLINOIS ; , i. Joiiet. Masco ntah, Martin Dol«' ic North OhJea*> la VhM MAHI LAND; KitaatflftW, ft. | MICHIGAN: Detroit, k | MINNESOTA: Chlsholm. 3. Sly. Joe. J. Peekel ■releck, Loaie (M .GUbert, boni« V« Bibbing ran lOffTAifi i' Rooadnp. M WaAoe. C. C lev eland. Anton Bofiek, Oaae. Mm-0Jacob Beaaik. lob- Hlapnih Gtrard, Anton KtgaM Leraia. Loaie Baiaat. John ZmmMm iMUfatowa, OUOON: VeedM J w> rovaa Orefnt City, J. PMNNSTLVANEK: John Jevalkar A Breiarea Coverdale In okolica. Jo*. Peternel Export, farreii, Jerry roreet Olty, ik 'taak Nont Olty. rr raMtUk* Imperial, Ven« PildcB Johnetown, Jeta PetenW Intn, A*. Tkuieu Loeerne. Frank Balloeb Midway, fimd t** m Turtle One*, ft. Mvtoi, J^ae^® Jotia WlKCJONttlW. ' Mnvankee, mrpttiiKa: DtamoadvUle, Joe pol?lnžbene^fa lista, ni objavilo niti Paveličevo ni ti Kedieevo Časopisje, a člahek'la»kega lista razodeva ponovno nasemn narodu, da se vsi Slovani bore za svoje golo življenje. NerrIČija in Italija sta se združili, da bi i>otisnile y.apadhe in južne Slovane v njihove tako-zvane *'prirodne meje". Kaj po počeli Italijani in Nemci do'X^^^. .sedaj? Zasužnjiti del Rusije j Poljske in Če^o^lovaske in urii-,* čili tamošnjr fizični rn ekonom ski živel j. Nemci so anektirali del Slovenije. Odpeljali so večji del prebivalstva in izvršujejo germanizacijo onih Slovencev, katerim so milostno do volili, da oetanejo na dgttjiiSti svojih očetov. Italija je anek-tirala ostali del Slovenije in ravno na isti način. Zasedla je tudi večji xfel ©ahnicije vso jugoslovansko obalo od SušaVa do Albajiije, obrežen d'H Bosne, Hercegovine in vso Črno goro. Posadke so postavljene v bližini Zagreba, v Sarajevo in Mostam. Jasno je zdaj, za-:kaj je ibil Pavels postavljen za vodjo takozvane "nedt>sto-ječe, neKavrsne/' Zato da K s svojim izdajafekhn orožjeor\ pomagat Italiji pri zastržnjeva-nju hrvatskega naroda in da rbi sam služil laškemu imperializmu. ki namerava pofisiSiti Slovane v njegove takofevane "naravne meje", to je, daleč fod morja, zato da bi za vedno ostali odfisni od Italije. Senator Sa-lata je to izrecno izjavil pred senatom, ko je povedal^ po kakšnih načelih je treba skih četnikoV. A številke las-1 kfh isjgtrb naraščajo z dneva v dan. (TtLdi -v Bosanski krajini so Četniki i-zvoievali znatne uspehe. Po osvojen ju Prljedora so L^ŠZ viti 118 novo fronto. ni-:rik Baraga, ki je že pred 100 saitski Petrova*, in Bosanca, kdo ne ^ ^^ ^ ^-----^---- Krtrpa, ter zaplenili prečke; m na^di„ ki jočejo vS^STf ^t^nim jarmom m več sWadi-ftf hrane m municije. . T _ a • v.' T / JGu h°v m notranje vojsko- vanje imenujemo tretjo fronto in ta fronta je zelo aktivna. Ko so Nemci prodrli v Jugoslavijo, je zbegalo okoli 100,000 ju-goslovanskSi vojakov v gore, 7. namenom, da nadaljujejo boj pod vodstvom svojega legendarnega voditelja, generala Mihajloviča. Ti četniki, katerim o primanjkuje vojnega materiala, so ws-peli v preteklem tedrra, da so si ga preskrbeli. precejšnje množine. V *vojrR napadih so prodrli prav do obale Jadranskega morja >n ft i-i'^o. . ^ , ... . zasedli od Lahov okupirano me ftttSU .O^ba^dabuje kjer s0 ^^^ ko. hčrn«? oroija. Lahi M se maS*- Vali nad prebivalstvom Zagreb]' Ske okoliš, kjer «kv pomorili 104 oseb. Telile ~trah jip zavladal med vFfaii m narodniini izdajalci-' l kaft? tam narod nikdar ne od-pdttča. Številni vsta.%1 uradnik! zapti^čajo ?voje urade in beje ij, bo>an?kih krajev v smeri Sarajeva in Zagreba. V poslednjih" desetih dn^h je metff: Konjice, Kresevo, Ion buSki Prijedor, Vakuf, Prozor, "Glaimoc, Hosan^ki Petrovac in V neki dragi emisiji radio 4 'Svobodna Jugoslavija" pri- občajt«: i'zvleoc'k: "Ako bi bilo mogoče' posta- zmagi. Potem pa Sfeof Fride-etri r»» -7 0fr.Q,ri f^Mxtn i rik Baraga, ki je že pred 100 leti prinesel kulturo revnemu indijanskemu rodu in ga duSno ter telesno osrečil.. ^e več kot vse to bo ta večer piteskifoljeno za Čast jiigoslo-vanskega naroda. KSdor le more, naj se vdek^i. Dia bo pa mogel dobiti prostor in sedež mn svetujemo, da si nabavi vstopnico za 30 centov; iz tega se bodo krili tudi stroški, ki bodo nastali. Tframa je v rokah profesionalnih osib in bo nekaj izvanrednega. Vsak rojak nstj bi po^etll tako prireditev. tZa orlbor Kulturnega vrta,. Ant. Ordina, preds. DRŽAVLJANSKI PH23fcO0lFtK bila je nova knjižica Id daje poljudna naredila, kake ameriški državljan. Pole« Tprafi&Dj, U Jib BkTddno sodniki stavijo pri iepitn xa dr- žarljaasfr«. v.vboje knjižica Ke r II. dela nekaj važnlb letnic ti zgodi >vlo<* Zed i njen U> om Garriokom se je po\^[>el nekoč do izjave: "Možu. ki ne nastopa pred ženska-mi kot gentleman bi morali zažgati hišo pred nosom." Vse je bilo presenečeno nad takimi hinavstvom, samo Gar-rick je menil: "Gotovo ste zelo visoko zavarovani zoper ognja. \ SEOAi LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2, so Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za Maje ime ——- St, ulica ali Box št Mesto in drža vsa — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI aGlas Naroda* 216 WESt 18tli STREET r TOftft Tir-- "GLIB NARODA" — New M FRIDAY, AVOUST 7, 1942 VSTANOVLJEN IBM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: 63 F.XGEIiBEBT GANGL ZADNJA POT MERVARJEVIH V torek 28. julija je bila na nja do življenja, vzelo je tri Kalvariji končana dolga in ža- j četrt dneva, ua je mogel pod-lostna pot spoštovane in sirom pisati pooblastilo Antonu Gr-Amerike priljubljene družine dina, ml. da sme to, kar je tam Mervarjeve; očeta, mater in si-j ostalega, vzeti s seboj in pri- "Ali ,t maieri -labo!1' je vprašal, a ni čakal odgovora. Planil je na vežo. Vrata v materino sobo so bila odprta. "Mati"! je zakheal .lože in stopil k postelji. "Kako je to lepo, da si prišel k meni!'* je rekla starka, "počakaj tu, da pridejo z Bogom, potem ?e bova kaj pomenila — za slovo." "Xe za slovo, mati. Za slovo še ne!" je vzkliknil Jože in prijel mater za roko. Bila je vela in mifcla. "Tako bo, m-oj dragi! Življenje se izteka, to čutim. Sam go>pod Bog naj še pride, da nie ojači za zadnjo pot, in potem zgodi božja volja,"' je govorila mati. Obraz ji je bil miren, (m'i so se obračale du vrat. Ob zglavju sta goreli dve debeli voščenki. . ".PrJŠel si ravno prav." je začela bolnica. "Videl boš, kako je Človek srečen, kadar pride k njemn Jezais stvarnik nebes in zemlje." ' Zaslišal se je glas zvončka. Bliže iu bliže je prihajal. Sta ka je oklenila roke, Jo?e je pokleknil k postelji. Na vratih .-e je prikazal duhovnik in je napravil s ciborjem znamenje •-vetega križa. Jože je stopil iz sobe in'zaprl vrata za Seboj. Duhovnik je izpovedal bolnico. Izpoved je bila kratka. Oi--ta je bila starkina duša,, tprale so jo molitve; napravibi jo \ redno, da s prejme Sina božjega. . Po izpovedi jo je duhovnik obhajal in opravil moliLve, potem je odšel, in .T.>že je ostal z materjo sam. "Življenje je težko, moj Jože" ,ie povzela starka "Člo-\ ek bojuje in poteza in poteza za posvetno blago, nazadnje m a ostane tolažba — upanje v usmiljenje božje. Takrat vidi, kako majhen je in neznaten, kakor kaplja v morju. Upanje v usmiljenje božje dvigne njegovo dušo, da želi pretrpeti spone, ki jo vežejo na svet. da hrepeni po združenju z Njim. ki je nje začetek in konec." z •'Pa saj ne boste še umrli, mati," je dejal Jože, *'tako ad vas imam. Življenje me je odtrgalo od vas, življenje me .je zopet privedlo do vas Zdaj mi je tako dobro, ko vas gledam" ''•Vedno sem bila s teboj., čeprav me nisi videl. Sprem Ijala sem vsa tvoja pota, trpela sem s teboj in se veselila. Mo* .■a ljubezen je bilar ki je potovala s teboj Moja ljubezen bo, ki bo iz višav nebeških ro-ila nate svoj blagoslov." Blagoslovite me, mati" je prosil Jože, in pokleknil k postelji. Začutil je, kako mu je padla na teme mrala vela materina roka. Dvignil je glavo in videl, kako so zalile solze na, ko so bila položena njih trupla v hladni in prerani grob na Kalvariji pokopalh3ču ob ogromni udeležbi naroda, ki je zrl na krste ob zadnjih molit-van msgr. Ponikvarja, in drugih dnhovnikov. ko so se utrin jale solze navzočemu ljudstvu J K) licih, ko je edini otrok družine, hčerka Justina, zadnjič polagala cvetlice na njihove krste - trepetajočim srcem, vdana v voljo božjo, tistim, katere ie tako ljubila in kateri so ljubili njo s tako ljubeznijo. Nikogar ni bilo, da bi se mu ne porosilo ( ko ob tem priizoru, na karterega je tudi solnee sijalo žalostno. S tem žalostnim tre not kom je bila zaključena dolga /prvo vesela pot potovanja, končana pa z veliko žalostjo. Naj bo na kratko še nekaj omenjenega o njih in nesreči. Ni potreba te tragedije in teih prizorov pozabiti. Didbro je, da se jih bomo večkrat spomnili, saj so nam ti rajni družinski udje pridkrovali celtti o.=em dni. Njiči in mirno cubležala. Jože je segel po njeni roki in jo pritisnil na ustnice.. "Kadar je duša či-ta in Bogu vdana, takrat jo oblago-<:aii materin blagoslov s srečo in blaginjo Greh odvrača Magoslov in uničuje njegovo moč," je šepetala mati. "Blagoslavljam in tvojo ženo in tvojega otroka! To je bilo, : akar sem te klicala k sefc\"! Potem je umolknila in -e onesvestila, in ni se več zbudila. iFrice je dobil oficirsko sabljo in je ostal .Zagrebu.. Bil je ^lok, lepo rasel ^liladenič, pravi oficir. Ve-i- *le nravi si je pridobil mnogo prijateljev. Zlasti še zato, ker so vedeli, 5na, je pozafbila na bolezen. Pozabila je na vse druge, gledala je samo njega. Ko sta hodila po mestnih ulicaih, je lahke videla mati „okilko je sinovo znanci vo. Na vsakih deset korakov ga je srečal znanec, ali ga je srečala znanka. Zvečer je jemal Frice mater s seboj na veselice ali v gledali£č«\ Seveda je morala nositi mati obleke, prikrojene po zagrebškem okusu Tako se je seznanila z mnogimi rodovinami ki je 7 njimi občeval njen sin. Videla je njegovo veselo mladost, nič ji ni bilo žal denatrja, s katerim .V pokrivala njeigove izdatke. Naj Uživa mladost, resno življenje pride pozneje. In če ima človek mladost, ima vsaj nekaj, kamor se lahko ozre, kadar p ridejo težki, skrbi polni časi. Prieetove veselje je b'lo kipeče in neutešljivo. V noc ~e morala ostajati mati poleg njega. A ce jo je končno le premagala slabost, jo je spremdl sin na stanovanje in se vrnil k radovanju. Nikoli mu ni rekla: Nehaj poetoj! Privoščila .mu je veselo pomlad življenja, ker je sama ni imela in ker je vedela, kako je bridko, ako je človek brez nje. (Nadaljevanje prihodnjič.) državami. Ivakor vselej poprej, nič hudega ne sluteč, so -e odpeljali veseli. Nekaj pa je vendar bilo pred odhodom tega potovanja, kar nam sega globoko v srce, da premišljujemo. 'Eavno pred edihodom na potovanje, že ko je bil avtomobil pripravljen, sta rajna Mr. in Mrs. Mervar naredila oporoko. Njih spremljevalka Mrs. v garniziji v MarU" Speliek je to tudi lastnoročno kot priča podpisala. Bodi to le slučaj, ali karkoli, toda, to nam da misliti veliko, kar fie potem na tem potovanju dogodilo, 1.024 milj da leč od doma. S potoma tja so se ustavili v Lemontu z najboljšim namenom. da prisostvujejo »Javnosti posvetitvi spomenika škofu Ba ragi. Družina je bila verna in kot taka vršila versk-"» dolžnosti V Lemontu smo se srečali in pozdravili. Da je bilo vse potovanje do usodnega dneva veselo povsod, kjer si- oglasili, fe bilo že poročano. Oglasimo se še na mestu »iijer se ne to dogol!lo. (Ravno sem prejel razvito filmsko sliko od mesta in ceste, kjer se je to dogodilo. Moj sin Anthony je vzel s seboj kamero, iin je slikal ta Vraj, cesto, razdalje in vedo ali jarek,, v katerem se jc 1/' avto prevr nil.. Slika je vseskozi jasna vidimo, kakor da §e nahajamo tam, vidimo sled koles, kako je avto zdrsnil in zavil na drugo stran ter zavozil naravnost v jamo. . (Ko vse to vidimo in premišljujemo. pridemo do zaključka, da je bila usoda namenje na in da je zan;? prišel ča? rav ;.o tukaj, dn. fcta dokončala svoj zemeljski tek in potovanje. Od tu naorej se vozila inrtva trupla r!«vh v naselbini trgovsko poznanih. V času tri eet ri ure *<» j:1i odpeljali z •vaškim vo" "ti v pogrebni '.•rot!. . Brzojav je bil odposlan na njihov dom. Sin Anthony je prejel brzojav in je omedlel, od tedaj ni bilo v njem več upa- na občudovanje vredno vse tako vdano in tako ljubeznivo prenašala, da se ne more to dopovedati, le kdor jo je opazoval. je moral priznati veliko ljubezen do njenih starišev in brata. Njeno vedenje je ganilo vsako še tako trdo srce, vsak ji je mogel priznati, da se je vedla tako, kakor se spodobi ubogljivemu in udanemu o-troku do "tarišev. Vse to stori verno in izobraženo srce. (Ko so bila trupla položena v krste, je ona z največjo mi-lobo vsakemlu posebej, potem, ko je zanje opravila molitev, cvila rožni venec okrog njih rok. Po trikrat na dan je ponovila to vsaki dan. Predno co bila trupla pokrita, je ona vsakerra pokrila z odejo in se milobno poslovila brez glasnega joka, čutilo je le sive in duša, vedela jp, kot katoliško ver no dekle, da je ta ločitev samo začasna in kratka, ter da se je to moralo tako zgoditi in da bo 2 njimi zopet združena po smrti V istem duhu je tudi na Kalvariji vmivši se od grobov udana odšla v družbi njenih prijateljic in sorodni« tete in drtfgih. ki s~o"se vsi potrtih src vračali s pogreba v torek opoldan 28. julija. To je bil osmi dan. odkar se ie .tragična igra življenja in «mrti začela in skončala. Blag naj ostane spomin nanje! tZa nas vse je bil to velik ■misijon. Oni so prestali in odšli ,po poti. kakrša jim je bila usojena, mi drus^ vsi pridemo še na vrsto, prej ali slej. Dobro je. če si to veliko pridi-ero ohranimo v spominu, kajti; vemo. da se smrti ognili ne bo mo. Bog jim daj večni mir! A. Grdina. de=eti uri čez noč cmatraio zvečer, ga odpeljejo v mestni zapor in ga za talca. . Pred dvemi tedni sta dva nemška vojaka, ki sta iskala lyna. Njegovo truplo leži na njegovem domu 1-15-1 o 95th St.. Ozone Park. Pogreb bo- v pondeljek s sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi ob 10 dopoldne na St. John pokopališče. Bodi mu lahka ameriška zemlja. — Žalujočim ostalim pa naše sožatje! JUGOSLOVANSKE RADIO ODDAJE. Columbia Broadcasting Oor- uživanje, odšla v neko hišo in poration v New Yorku oddaja iskala žensko Hišna .crospodin-l dvakrat dnevno za Jugoslavijo ia iim ie rekla, nai nrideta ob naslednjih urah: 112:30 P.M. na valu 19.6 ali ja iim ie rekla, naj prideta prihodnji dan. Ko sta se vrnila. «ta iiih čakala dva Hrvata in ju ubila. Za kazen so nacisti prihodnje jutro obkolili glavni zagrebški trg in zajeli vse. ki so se tam nahaiali. Trde.. da so pri tej nriliki nacisti ubili 450 nedolžnih talcev. 15.270 kilociklov. — na valu 25.3 ali 11.S30 kilociklov. 3.00 P. M. na valu 19.6. ali 15.27(1 kilociklov. — na valu 31.3 ali 9.590 kilociklov. Klovornik je ameriški Jugoslovan Vaša TrivanoviČ. Dva- vencije od katerekoli vlade. KLTIUTK UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS' krat tedensko v torek in četrtek ob 2.30 P. M. se oddaja vrši v slovenščini. Cenjene slušatelje prosimo, da javijo svoje vtise in želje Mr. Trivanoviču care of Colum bi a Broadcasting Corp. Pripominjamo, da so te oddaje dobrovoljni prispevek o-menjene družbe CBC vojnemu naporu Amerike in združenih narodov, in da družba za te odtdaje ne prejema nikake sub- Slovenske Knjige Zaposljenost v jeklarski industriji znatno poskočila V jeklarskih tovarnah in plavžih je bilo v mesecu juniju za posije nih 659,000 delavcev, ali 3000 več nego v maju in 21,000 več, kot v istem času pred enim letom. Tako poroča American Iron & Steel Institute. Plače delavcev so znašale v skupni vsoti $118,067,000 za mesec junij letos, dočim so lani v maju znašale komaj $110,-504,000. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) pouCni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO < F. J. Kern) — Z?eiann Orna St.— Bodoči driavljanJ naj naročijo Itnjiileo — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila Id sakoni za naseljence. Cena 35 centov domaČi živinozdravnik VESTI IZ CLEVELAND, OHIO. ČDine 2. avjgusta je naglo preminila zadeta od snčne kapi Mrs. Gertrude Kapler roj, Mo-žina .s,.tara 53 let. Stanovala je v Euclid ,0., kjer sta s soprogom vodila grocerijsko trgo vino zadnjih 18 let. Zapuišlča žalujočega moža in tri otroke: Mrs. Josephino in Josepha ml. ter sestro Rose Piškur, polsestro Prances Repar, teto Jose-phino Bolničar v No. Randall in več sorodnikov. Doma je bila iz vasi Zalog, fara Šmarje-Sap na Dolenjskem ,kjer za-pmšča tri brate. V Aimeriki je bivala 30 let. . Iz Daniel Fields Augusta, Ga., je p rispel telegram ,da je tamkaj umrl slovenski vojak John Speih, star 36 let. Bil je sin družine John in Johanne Speh iz Člevelanda, ter je bil vpoklican v armado pred tremi meseci. Poleg starišev zapušča tri brate ter tri sestre. Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda rez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena $1.5« GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. slikami. 14.1 strnnl r Cena $1.— Rojake prodmo, k o pošljejo sa naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam 1« prirotno KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Ceua 50 rent or MLEKARSTVO Spl-sal Auton Pere. S slikami. l(iS strani. — Knjiga za mlekarje In farmerje v splofinem. Cena 50 rent or OBRTNO KNJIGOVODSTVO 238 strani, ezann. — Knjijra Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, nmetno In strojno ključavničarstvo ter Seiezolivarstvo. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELIŠCA 62 strani. Cena 25 centov LISTKI Spisal Ksavar Me&ko. (144 strani.) Cena 70c marko senjanin — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c malenkosti Spisal Iran Albreht (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Be.e noti mali junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Aloji Jirasek) Na različnih potih (Franc Friseh) Verne du&e v vleah (Prosper Mirime) ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do dana&njega dne. Knjiga Je verno zrcalo našega Uvljenja lu trpljenja, in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve£ kot mu more nuditi katerokoU naSe zgodovinsko delo. 13 POGLAVIJ — 4IS STRANI V PLATNO VEZANO Cena $2. PoAtnlna plačana •ra:. ^iiiKEiiMSiiiiiiiii;! JE!Si3iiL'iifflioi*rai Po 75c zvezek Belfegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Damir Felgel) Po $t zvezek Veridieus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvin ski otok (Ana to le France) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevaklj) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City