URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 31__________Ljubljana, četrtek 26. avgusta 1982________________Cena 20 dinarjev_______________Leto XXXIX
1519.
Na podlagi 327., 348. in 579. člena zakona o združenem delu in 58. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), sklenemo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, Sestavljena organizacija združenega dela- Združena cestna podjetja Slovenije ir. Republiška skupnost za ceste Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest in o nalogah za organiziranje drugih organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta družbeni dogovor razčlenjuje v smislu zakona o cestah natančneje merila za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest v delovnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: cestnih podjetij) za vzdrževanje in varstvo magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v SR Sloveniji oziroma za spremembe v njihovem organiziranju.
Ta družbeni dogovor daje tudi nekatere naloge za spremembe v organiziranju cestnih podjetij in za ustanovitev delovne organizacije skupnega pomena, za njihovo združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela ter za oblikovanje delovnih skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) si bomo skladno s svojimi pravicami, obveznostmi in pooblastili prizadevali, da se združeno delo v cestnem gospodarstvu Slovenije samoupravno organizira v skladu z zakonom o združenem delu, z zakonom o cestah in s tem družbenim dogovorom. Pri tem se bomo — upoštevajoč, da je vzdrževanje in varstvo cest posebnega družbenega pomena — zlasti zavzemali:
—	da se zagotovi enotnost sistema dela in povezanost združenega dela pri opravljanju vzdrževanja in varstva razvrščenih cest;
—	da se pri spremembah v organiziranju cestnih podjetij in njihovih temeljnih organizacij za vzdrževanje cest zagotovi uresničevanje načel o racionalnosti in ekonomičnosti;
—	da se pri organiziranju cestnih podjetij in temeljnih organizacij za vzdrževanje in varstvo cest upošteva interese krajevnih skupnosti;
—	da se cestno podjetje organizira za vzdrževanje cest in za opravljanje drugih dejavnosti, ki omogočajo učinkovito in ekonomično vzdrževanje cest;
—	da se temeljna organizacija za vzdrževanje cest organizira v smislu zakona o cestah in v smislu tega družbenega dogovora;
—	da se pri spremembah v organiziranju cestnih podjetij in temeljnih organizacijah za vzdrževanje in varstvo cest upošteva naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
II.	CESTNO PODJETJE KOT DELOVNA
ORGANIZACIJA ZA VZDRŽEVANJE CEST
3.	člen
Udeleženci štejemo, da so delavci, organizirani v temeljnih organizacijah, ki vzdržujejo in varujejo magistralne, regionalne in lokalne ceste, v ^emeljnih organizacijah za rekonstrukcijo cest, v temeljnih organizacijah za izdelovanje kamnitih agregatov in asfaltov za vzdrževanje in rekonstrukcije cest in v temeljnih organizacijah za izdelavo in vzdrževanje prometnih in neprometpih znakov ter druge cestne opreme, tako povezani s skupnimi interesi pri delu oziroma da so te temeljne organizacije tako soodvisno povezane med seboj z delovnim procesom, da je za uspešno opravljanje njihove dejavnosti nujno njihovo medsebojno združevanje v cestna podjetja, ker bo v njih zagotovljeno tudi:-
—	planiranje razvoja;
—	uvajanje sodobne organizacije dela, tehnologije in tehnike na področju vzdrževanja in varstva cest;
—	opravljanje del skupnega pomena s področja vzdrževanja in varstva cest;
—	izpolnjevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	racionalna in ekonomična uporaba delovnih zmogljivosti;
—	delitev dela in specializacija.
4.	člen
Udeleženci menimo, da je v cestnem podjetju treba še posebej zagotoviti tako delitev dela med temeljnimi organizacijami, da je temeljna organizacija za rekonstrukcijo cest sposobna zagotoviti temeljnim organizacijam za vzdrževanje in varstvo cest opravljanje zimske službe in druge nujne ter hitre intervencije ob naravnih in drugih nesrečah na javnih cestah in zagotoviti učinkovito, medsebojno povezavo in usklajeno cestno operativo za naloge splošne ljud-
ske obrambe in družbene samozaščite na področju cestnega gospodarstva. Za uresničitev tega se temeljne organizacije v samoupravnem sporazumu o združitvi v cestno podjetje sporazumejo, da je temeljna organizacija za rekonstrukcijo cest predvsem dolžna nuditi temeljnim organizacijam za vzdrževanje cest storitve, za katere te niso opremljene.
III.	RAZČLENITEV MERIL ZA UPORABO
POGOJEV V ORGANIZIRANJU OZIROMA SPREMEMBAH V ORGANIZACIJI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA VZDRŽEVANJE CEST
5.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da je temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest kot del cestnega podjetja taka delovna celota, v kateri lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost uresničujejo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice pri vzdrževanju in varovanju magistralnih, regionalnih in lokalnih cest na določenem zaokroženem cestnoprometnem območju z obsegom okoli 600 km cest, pri čemer je delež magistralnih in regionalnih cest ena tretjina. Prav tako ugotavljamo, da so delavci v tem delu neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in s tem pri delu medseboj odvisni in da v tem delu dosegajo skupne delovne rezultate.
6.	člen
Udeleženci menimo, da je treba pri organiziranju temeljnih organizacij za vzdrževanje in varstvo cest oziroma pri spremembah v njihovem organiziranju tudi upoštevati, da je treba za uspešno opravljanje njihove dejavnosti v obsegu, določenim s 5. členom tega dogovora, izpolniti še:
1.	da ima temeljna organizacija ustrezno tehnično in tehnološko opremljenost, ki zagotavlja racionalno, ekonomično in učinkovito vzdrževanje in varstvo cest; •
2.	da ima potrebno število delavcev z ustrezno strokovno sestavo oziroma stopnjo strokovne usposobljenosti.'
7.	člen
Udeleženci menimo, da je treba pri organiziranju temeljnih organizacij za vzdrževanje in varstvo cest oziroma pri njihovem organiziranju tudi zagotoviti, da bodo te organizacije usposobljene za uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na območju,' za katero se organizirajo in da bodo mogle sodelovati s krajevnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami pri vzdrževanju javnih poti, zlasti glede tehničnega nadzora, zagotavljanja ustreznih gradbenih materialov, prevozov in podobno.
8.	člen
Udeleženci menimo, da je treba delavce, ki rekonstruirajo ceste in opravljajo druga dela nizkih gradenj, ki proizvajajo kamnite agregate, asfalte, prometne in neprometne znake ter drugo cestno opremo, vzpodbuditi za organiziranje temeljne organizacije v vsakem primeru, ko so za to dani z zakonom določeni pogoji, in da lahko temeljne organizacije za vzdrže-
vanje cest opravljajo te dejavnosti kot svoje stranske dejavnosti samo, če ti pogoji niso dani.
9.	člen
Udeleženci na podlagi dosedanjih izkušenj o vzdr-* ževanju cest ter preizkušenih tehničnih in ekonomskih normativov za cestno-vzdrževalna dela v letnem in zimskem času štejemo, da temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest zmore funkcionalno, ekonomično in učinkovito vzdrževati in varovati ceste / v obsegu iz 5. člena tega družbenega dogovora, če ima. zagotovljeno po sestavi naslednjo tehnično opremljenost:
a)	objekti in zgradbe:
—	ustrezni delovni in bivalni prostori, sanitarije in priročno skladišče,
—	garažni prostor za mehanizacijo in ustrezno delavnico,
—	skladišče opreme, orodja, rezervnih delov, prometnih znakov in pokriti prostor za posipno sol in pesek;
b)	prevozna sredstva:
—	tovorna in poltovorna vozila,
■ ■	— kombi vozila in vozila za prevoz delavcev,
—	pregledniška in druga vozila;
c)	delovni stroji:
—	graderji, buldožerji, kopalniki-nakladalniki,
—	vibracijski in drugi valjarji,
—	finišer,
—	stroj za talne bbeležbe,
—	traktor oziroma unimog s priključki in drugi . stroji;.
d)	strojne naprave:
—	stroj za odstranjevanje snega,
—	posipalniki,
—	cisterne za vodo,
—	električni agregati,
—	radiozveze,
—	semaforji in druga oprema ter orodja.
Število zmogljivosti in druge značilnosti objektov, prevoznih sredstev, strojev in strojnih naprav so od-. visni od dolžine cestne mreže, od razvrščenosti in namembnosti cest, od geografskih in klimatskih pogojev ipd. To se podrobno opredeli ob sklepanju samoupravnega sporazuma o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, ki ga v smislu 54. člena zakona o cestah sklenejo skupnosti za ceste in organizacija za vzdrževanje cest.
10.	člen
Udeleženci štejemo, da je za uspešno gospodarjenje s cestami v smislu in obsegu iz 5. člena tega družbenega dogovora in za uspešno vzdrževanje in varstvo cest nujna naslednja strokovna sestava delavcev v temeljnih organizacijah za vzdrževanje in varstvo cest po tem družbenem dogovoru:
1.	delavci z visoko ali višjo strokovno izobrazbo (VIL in VI. stopnje):
—	poslovodni organ temeljne organizacije združenega dela.
—	strokovni delavec za planske, ekonomske, finančne in materialne zadeve;
2.	delavci z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo (VI. in V. stopnja):
—	strokovni delavec za vzdrževanje cest, organiziranje in koordiniranje dela ter za kontrolo vzdrževanja in varstva cest,
—	strokovni delavec za kataster cest in izdajanje soglasij ter izjemnih dovoljenj,
—	strokovni delavec za prometno signalizacijo;
3.	delavci s srednjo strokovno izobrazbo (V., IV. in III. stopnja):
—	vodja večjih cestno-vzdrževalnih del (investicijsko vzdrževanje),
—	cestni preglednik,
—	strojniki gradbeniH strojev in upravljale! strojev ter prevoznih sredstev,
—	delavci 'za pobiranje cestnine na avtomobilskih cestah;
4.	cestarji, asfalterji in drugi proizvodni delavci (II. in I. stopnja).
Število delavcev posameznih profilov je odvisno od dolžine cestne mreže, razvrščenosti in namembnosti cest in podobno. To se podrobno opredeli s samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela iz 53. člena zakona o cestah.
’	11. člen
Udeleženci, menimo, da je temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest usposobljena za uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če je usposobljena s svojimi zmogljivostmi, ob sodelovanju drugih temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, v katero so združena cestna podjetja, vsak čas in v vseh razmerah izvesti naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s področja vzdrževanja in varstva cest.
12.	člen
Udeleženci štejemo, da temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest lahko uspešno sodeluje s krajevnimi skupnostmi pri vzdrževanju javnih poti, če jim lahko zagotavlja opravljanje strokovnih del, ustrezne gradbene materiale za vzdrževanje in varstvo cest, prevozne in strojne storitve ter, če se s samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela iz 53. člena zakona o cestah obveže, da bo storitve opravljala za krajevne skupnosti po posebnih pogodbah, kolikor bodo za to izrazile željo.
13.	člen
Udeleženci menimo, da bi delavci ob organiziranju temeljnih organizacij za vzdrževanje in varstvo cest oziroma ob spremembah v njihovi organiziranosti morali delovna sredstva, ki so se do uveljavitve tega družbenega dogovora v celoti ali pretežno uporabljala za vzdrževanje cest, s samoupravnim sporazumom o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti razpore-
diti na temeljne organizacije združenega deia za vzdrževanje in varstvo cest.
14.	člen
Določbe 3. do 13. člena tega družbenega.,1 dogovora se primerno uporabljajo tudi za organiziranje delovne organizacije za vzdrževanje avtocest v SR Sloveniji oziroma za spremembe v njeni organiziranosti.^
IV.	NALOGE SESTAVLJENE ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANIZIRANJE DRUGIH OBLIK ZDRUŽEVANJA DELA OZIROMA DELA IN SREDSTEV V CESTNEM GOSPODARSTVU
15.	člen
Udeleženci soglašamo, da se za opravljanje določenih strokovnih del iz 403. člena zakona o združenem delu (raziskovalna dela, izdelava analiz m študij, elektronska obdelava podatkov, investitorski posli za gradnjo cest, inženiring posli in drugo) ustanovi pod pogoji iz zakona o združenem delu in v smislu 403. člena zakona o združenem delu v okviru sestavljene organizacije, v katero so združena cestna podjetja; delovna organizacija ^kupnega pomena, kolikor ustanovitelj z elaboratom o družbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovitve' ugotovi potrebe po taki delovni organizaciji.
16.	člen
Udeleženci menimo, da je treba za /notnost in povezanost združenega dela pri vzdrževanju in varstvu cest v SR Sloveniji in za uspešnejše opravljanje teh dejavnosti, z ustreznimi spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi, opredeliti vlogo ter položaj sestavljene organizacije združenega dela, v katero so združena cestna podjetja.
S- temi spremembami in dopolnitvami bi bilo treba zagotoviti zlasti:
—	usklajeno opravljanje dejavnosti temeljnih organizacij oziroma cestnih podjetij;
—	delitev deia, specializacijo tei tipizacijo;
—	programiranje in planiranje razvoja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij;
—	uvajanje sodobne organizacije dela, ustrezne tehnologije in tehnike;
—	zdmževanje sredstev in dela za naložbe v delovna sredstva skupnega pomena pri vzdrževanju cest;
—	racionalno organiziranje in opravljanje del skupnega pomena, kot so na primer: skupno raziskovanje tržišča, skupna komercialna dejavnost in devizni posli, skupno izobraževanje in skupna informativna dejavnost;
—	enotno in usklajeno izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	enotno evidenco s področja cest;
—	enotno nadzorstvo nad stanjem ter razmerami na cestah in na varovalnem pasu ob njih;
—	enotni postopek pri upravno-pravnih opravilih, kontroli osnih obremenitev, izrednih prevozih in podobna
17.	člen
Udeleženci menimo, da mora bit tudi v delovnih skupnostih za opravljanje del skupnega pomena v cestnih podjetjih in v sestavljeni organizaciji združenega dela zagotovljena ustrezna strokovna sestava in usposobljenost delavcev, da bi tako bilo zagotovljeno uspešno in strokovno opravljanje njihovih nalog.
Te delovne skupnosti lahko opravljajo dela iz 26. člena zakona o cestah tudi za samoupravne interesne skupnosti g področja cestnega gospodarstva.
18.	člen
Udeleženci menimo, da je delovno enoto v temeljni organizaciji za vzdrževanje cest treba organizirati, če se delavci za to odločijo, po funkcionalnem načelu in v skladu z določbami 470. in 471. člena zakona o združenem delu.
.V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Udeleženci menimo, da je treba delavcem komunalnih organizacij združenega dela, ki so do uveljavitve tega družbenega dogovora v celoti ali pretežno delali na lokalnih cestah na tistem območju, za katero se organizira temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest, zagotoviti pod pogoji iz zakona o delovnih razmerjih pravico do sklenitve delovnega razmerja z delavci v temeljni organizaciji za vzdrževanje in varstvo cest.	___■
, Delavci temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest lahko zagotovijo socialno varnost cestnih delavcev v komunalne organizacije tudi s tem, da ji v ustrezni obliki poslovnega sodelovanja zagotovijo dela na lokalnih cestah oziroma drugih objektih v obsegu, ki jih bo občinska skupnost za ceste načrtovala za lokalne ceste.
Temeljna organizacija za vzdrževanje in varstvo cest zagotavlja delo po prejšnjem odstavku v prehodnem obdobju, to je tri leta po uveljavitvi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
20.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v celoti iz-, polnjevali ta družbeni dogovor in se odgovorno zavzemali za njegovo uresničevanje. Vsak udeleženec družbenega dogovora je za njegovo uresničevanje in spoštovanje družbenopolitično odgovoren.
21.	člen
Za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora udeleženci oblikujemo odbor, v katerega imenujemo po enega člana, pri čemer imenujejo po enega člana izvršni sveti občinskih skupšSin za vsako regijo, v katero se sicer občine povezujejo.
Odbor iz prvega odstavka tega člena bo tekoče spremljal in obvestil vse udeležence o predlogu organiziranja združenega dela v cestnem gospodarstvu po tem družbenem dogovoru.
Odbor po tem členu preneha z delom ob izvedbi določil tega družbenega dogovora, najpozneje pa z
31. 12. 1982. Po tem roku uveljavljajo udeleženci svoje pravice in obveznosti iz tega družbenega dogovora sami neposredno.
22.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko sprejmejo sklepe o tem: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Sestavljena organizacija združenega dela Združena cestna podjetja Slovenije ter vsaj dve tretjini drugih udeležencev tega dogovora.
23.	člen
Spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko predlaga katerikoli udeleženec. Spremembe in .dopolnitve se uveljavijo po enakem postopku kot družbeni dogovor.
24.	člen
Ugotovitev, da je dogovor sklenjen, sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi pisnih sklepov pristojnih organov udeležencev družbenega dogovora, ki hrani tudi listine o sklenitvi družbenega dogovora in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu SRS.
25.	člen
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 340-06/82-1/6-1
Ljubljana, dne 29. julija 1982.
1520.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi Oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82 in 27/82)
I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1. Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se:
— v stolpcu 8 stopnja 2,11 nadomesti s stopnjo
2,01;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,01 nadomesti s stopnjo 5,79; ’
—	v stolpcu 15 stopnja 0,81 nadomesti s stopnjo 0,78;
—	v stolpcu 18 stopnja 12,43 nadomesti s stopnjo 12,08;
—	v stolpcu 19 stopnja 27,06 nadomesti s stopnjo 26,71.
2.	Pri zaporedni številki 17 občina Koper se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,50;
•— v stolpcu 18 stopnja 12,57 nadomesti s stopnjo 13,07,
—	v stolpcu 19 stopnja 27,08 nadomesti s stopnjo 27,58.
3.	Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,50;
—t v stolpcu 14 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo
o,i8;
—	v stolpcu 18 stopnja 11,78 nadomesti s stopnjo ■ 12,41;
—	v stolpcu 19 stopnja 26,24 nadomesti s stopnjo 26,37.
4.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo 1,02;
—	v stolpcu 19 stopnja 25,35 nadomesti s stopnjo 25,73.
5.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,50;
—	v stolpcu 18 stopnja 11,38 nadomesti s stopnjo 11,88; . . _
—	v stolpcu 19 stopnja 26,11 nadomesti s stopnjo 26,61.
II.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz odhodka« se:
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija v stolpcu 3 stopnja 11,63 nadomesti s stopnjo 11,93.
III.	V tabeli točke 2 pod B c) »PrispeVki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja .0,02 črta.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 19. avgusta 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1521.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in
njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81 in 34/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti id samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82 in 27/82 se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 12,43 nadomesti s stopnjo '12,08;
—	pri zaporedni številki 17 občina Koper stopnja
12,57 nadomesti s stopnjo 13,07;	'	\
—	pri zaporedni'številki 29 občina Ljutomer stopnja 11,78 nadomesti s stopnjo 12,41;
—	pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica stopnja 11,38 nadomesti s stopnjo 11,88.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 19. avgusta 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1522.
Na podlagi prvega odstavka 26. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki ter delovni ljudje in občani, združeni v telesnokulturnih organizacijah, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v delovnih skupnostih telesnokul turnih organizacij, kot izvajalci, po svojih občinskih telesnokulturnih skupnostih sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Teiesnokulturne skupnosti Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Uporabniki in izvajalci se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Teiesnokulturne skupnosti Slo-
venije združujejo po svojih občinskih telesnokulturnih skupnostih v Telesnokulturno skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: TKS Slovenije), da bi v njej v skladu z zakonom oblikovali in določali skupne osnove telesnokulturne politike v Socialistični republiki Sloveniji, usmerjali načrtovanje razvoja telesne kulture in se sporazumevali o nalogah skupnega pomena.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v TKS Slovenije in po njej z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in z drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom in s tem samoupravnim sporazumom.
3.	člen
TKS Slovenije je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
II.	DELOVNO PODROČJE
4.	člen
V TKS Slovenije uporabniki in izvajalci zlasti usklajujejo planiranje telsnokulturne dejavnosti, sprejemajo plan TKS Slovenije, določajo enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev in sprejemajo ukrepe za pospeševanje skladnejšega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji.
Uporabniki in izvajalci v TKS Slovenije usklajujejo razvoj telesne kulture s potrebami družbenega razvoja.
Ko uporabniki in izvajalci v TKS Slovenije oblikujejo skupne osnove telesnokulturne politike, jih usklajujejo tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o vprašanjih, ki so pomembna za skladen razvoj telesne kulture.
5.	člen
Na podlagi zakona se uporabniki in izvajalci v TKS Slovenije sporazumevajo o nalogah skupnega pomena in sicer:
—	o programu mednarodnega sodelovanja Socialistične republike Slovenije in dogovorjeni del programa mednarodnega sodelovanja na področju telesne kulture,
—	o pospeševanju izobraževanja in usposabljanja telesnokulturnih delavcev,
—	o pospeševanju telesnokulturne dejavnosti delavcev na začasnem delu v tujini in Slovencev v zamejstvu,
—	o zagotavljanju možnosti za priprave vrhunskih športnikov,
—	o sodelovanju s telesnokultumimi skupnostmi drugih socialističnih republik in pokrajin ter usklajevanju politike razvoja telesnokulturne dejavnosti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
—	o podeljevanju priznanj Stanka Bloudka za delo in dosežke na področju telesne kulture,
—	o strokovnem, raziskovalnemu in razvojnemu delu, ki ima skupen pomen za celotno področje telesne kulture,
—	o vzdrževanju športnih objektov in naprav, ki imajo skupen pomen za uporabnike na območju SR Slovenije,
—	o opravljanju dogovorjenih strokovnih nalog republiških strokovnih telesnokulturnih organizacij in zvez,
—	o drugih nalogah skupnega pomena v skladu z družbenim dogovorom in s samoupravnim sporazumom.
Uporabniki in izvajalci se v TKS Slovenije sporazumevajo tudi o drugih nalogah skupnega pomena, kot so:
—	načrtovanje, priprava in izvedba velikih športnih prireditev, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v SR Sloveniji,
—	program naložb posebnega pomena za razširitev zmogljivosti izvajalcev zaradi hitrejšega razvoja telesne kulture in vrhunskega športa.
•
III.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
'	6. člen
Predmet svobodne menjave dela v TKS Slovenije so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog skupnega pomena iz prejšnjega člena, ki jih opravljajo posamezne organizacije izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: program storitev) oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana TKS Slovenije.
. • i
V programu storitev morajo biti vrste, obseg in kakovost telesnokulturnih storitev usklajene:
—	s celotnimi družbenimi potrebami na področju telesne kulture,
—	s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi,
—	z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povračila v Skladu s tem samoupravnim sporazumom.
7. člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela v TKS Slovenije vrednotijo rezultate dela izvajalcev tako, da samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma cene za posamično storitev zagotovi celotni prihodek izvajalcev v tolikšni višini, da lahko le-ti Iz njega:
—	pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje storitev v skladu z dogovorjenimi standardi in normativi in v skladu z nabavnimi cenami materiala, ki veljajo včasu opravljanja storitve,
—	pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sreh-stev, potrebnih za izvajanje programa storitev,
—	ustvarijo dohodek, ki obsega:
a)	sredstva za osebne dohodek in skupno porabo delavcev izvajalca po merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali z zakonom,
b)	sredstva, s katerimi se amaterskim delavcem izvajalca V skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno,
c)	del sredstev za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave v skladu s samoupravnim'sporazumbhb o temeljih plana TKS Slovenije,
, d) druge dogovorjene sestavine.
8. člen
Če izvajalec opravlja storitve po dveh ali voč programih storitev, se povračilo oblikuje za vsak program posebej.
Višina povračila se dokončno ugotavlja, ko je storitev opravljena.
Za storitve po programih katerih izvajanje traja več kot eno leto, se višina povračila ugotavlja po poteku vsakega leta za tisti del. ki ,ig bil v tem lptu opravljen. Izvajalci jmajo med letom pravico do akontacij na .plansko vrednost programa storitev. Razlike med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila se poravnajo po poteku leta.
IV.	PLANIRANJE
9 člen
Nosilci planiranja v TKS Slovenije so uporabniki, in izvajalci v občinskih telesnokulturnih skupnostih.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije po metodologiji, ki jo v skladu z zakonom določijo v TKS Slovenije.
Elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana uporabniki in izvajalci usklajujejo po svojih delegatih v skupščini TKS Slovenije.
11.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije uporabniki in izvajalci ugotavljajo in usklajujejo naloge skupnega pomena, ki jih uresničujejo v TKS Slovenije ter se sporazumevajo o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture.
Ko usklajujejo naloge. skupnega pomena, uporab- . rtiki in izvajalci sodelujejo tudi pri pripravi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
12.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana TKS Slovenije določa programe storitev, ki so jih izvajalci
glede na svoje planirane kadrovske in materialne zmogljivosti zmožni' izvesti m uporabniki, glede na svoj planirani dohodek in druge materialne možnosti, zmožni zagotoviti sredstva zanje.
V	postopku priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije usklajujejo občinske telesnokulturne skupnosti vsebinske in razvojne usmeritve na področju telesne kulture, programe storitev za zagotavljanje nalog, ki se uresničujejo v občinskih telesnokulturnih skupnostih in v TKS Slovenije, celotne družbene potrebe in interese po teh programih, razmestitev izvajanja teh programov ter uvajanje novih programov oziroma ustanavljanje novih telesnokulturnih organizacij.
V	postopku priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije usklajuje TKS Slovenije izvajanje skupnih nalog z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področij izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva.
13.	člen
V	skupščini TKS Slovenije sprejmejo uporabniki in izvajalci plan na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije.
S planom TKS Slovenije nj mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvčdbo, Se ti programi oziroma te obveznosti niso bile opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije.
14.	člen
Skupščina TKS Slovenije stalno spremlja izpolnjevanje obveznosti prevzetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije in uresničevanje plana TKS Slovenije ter pripravlja analize in ocene o uresničevanju tega plana.
Skupščina TKS Slovenije je dolžna s svojimi ukrepi pravočasno zagotavljati pogoje za uresničevanje plana TKS Slovenije.
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
15.	člen
Uporabniki združujejo v TKS Slovenije po svojih občinskih telesnokulturnih skupnostih sredstva za uresničevanje z zakonom določenih nalog skupnega pomena in s samoupravnim sporazumom dogovorjenih skupnih nalog.
Višino in način združevanja sredstev, ki jih uporabniki združujejo v TKS Slovenije, določa samoupravni sporazum o temeljih plana TKS Slovenije.
Sredstev, združenih za določen namen, ni mogoče porabiti za druge namene.
16.	Sten
Zoper občinsko telesnokulturno skupnost, ki ne izpolnjuje obveznosti glede združevanja sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana TKS Slovenije, nastopi TKS Slovenije z ukrepi za izterjavo.
Ce občinska telesnokulturna skupnost ne izpolni obveznosti združevanja sredstev pravočasno, je dolžna plačati zamudne obresti po obrestni meri, določeni s
samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS Slovenije.
VI.. ODLOČANJE V SKUPNOSTI
17.	člen
Uporabniki in izvajalci v svojih temeljnih organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih uresničujejo samoupravljanje v TKS Slovenije po načelih enakopravnosti in vzajemne odgovornosti tako, kot je določeno s tem samoupravnim sporazumom, zakonom, statutom TKS Slovenije in drugim samoupravnim splošnim aktom:
—	z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izjavljanja,
—	z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	z odločanjem po svojih delegatih preko občinskih telesnokultumih skupnosti v organih TKS Slovenije,
—	s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih delavci in drugi delovni ljudje oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in nad delom organov TKS Slovenije.
18.	člen
Uporabniki oziroma izvajalci v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo na svojih zborih, z referendumom ali z drugo obliko osebnega izjavljanja ozirbtna po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	o elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	o sklepanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	o združevanju sredstev za naložbe v obnavljanje in širitev telesnokultumih objektov in za druge skupne interese oziroma naloge,
—	o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom TKS Slovenije.
Po svojih delegatih v skupščini TKS Slovenije delavci, delovni ljudje in občani odločajo o zadevah določenih z zakonom oziroma s tem samoupravnim sporazumom.
S
VII.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
a)	Sestava skupščine
. i :	.
19.	člen
Skupščina TKS Slovenije ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zboru uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev pa zbori iz-
vajalcev skupščin občinskih telesnokultumih skupnosti.
Število delegatskih mest v posameznem zboru skupščine TKS Slovenije in način delegiranja delegatov občinskih telesnokultumih skupnosti določa statut TKS Slovenije.
b)	Delovno področje skupščine
20.	člen
Skupščina TKS Slovenije:
—	sprejema statut TKS Slovenije, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela,
—	oblikuje politiko na področju telesne kulture v SR Sloveniji,
—	sprejema plane TKS Slovenije in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	določa predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se sprejema postopek dogovarjanja o obveznostih in sprejemanja velikih športnih prireditev,
—	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje telesne kulture,
—	odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine,
—	daje predloge za sprejem predpisov s področja telesne kulture.
s) Način odločanja v skupščini
21.	člen
Skupščina TKS Slovenije sprejema svoje odločitve pa zasedanjih svojih zborov.
O zadevah iz pristojnosti TKS Slovenije sprejemajo odločitve delegati, v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z odločanjem delegatov v skupščini na skupni seji, z enakopravnim odločanjem obeh zborov in samostojnim odločanjem posameznega zbora.
22.	člen
Delegati v skupščini TKS Slovenije sprejemajo odločitve po predhodnem. izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zadevah materialnih obremenitev delavcev, delovnih ljudi in občanov v skladu z 18. členom tega samoupravnega sporazuma ter v 'drugih zadevah, določenih z zakonom.
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	oblikujeta skupne osnove politike na področju telesne kulture,
—	določata osnove in merila za ugotavljanje povračila za programe storitev oziroma cene posameznih telesnokulturnih in drugih storitev,
—	sprejemata plan TKS Slovenije in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	sprejemata statut in druge samoupravne splošne akte,	,
—	sprejemata letne programe, finančni načrt in zaključni račun,
—	sprejemata druge programe za uresničevanje skupnih interesov za zadovoljevanje skupnih potreb,
—	usklajujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	določata metodologijo za oblikovanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana telesnokulturnih skupnosti,
—	določata enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev,
—	sprejemata normative in standarde za opravljanje nalog skupnega pomena,
—	odločata o drugih vprašnjih določenih s tem samoupravnim sporazumom in statutom TKS Slovenije.
V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine TKS Slovenije enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom TKS Slovenije.
24.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni
seji:
—	sprejemata ukrepe za uresničevanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnavata pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru TKS Slovenije,
—	volita in odpokličeta predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike skupnih samoupravnih organov skupščine,
—	imenujeta in razrešujeta vodjo skupne delovne skupnosti,
—	sprejemata programe sodelovanja in uresničevanja skupnih nalog z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	volita oziroma imenujeta delegate TKS Slovenije v skupne samoupravne organe in delovna telesa skupščine.
Kadar zbora odločata na skupni seji, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
25.	člen
Vsak zbor samostojno:
—	voli m odpokliče predsednika in podpredsednika zbora,
—	oblikuje delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
—	obravnava elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	odloča o drugih vprašanjih, določenln s tem samoupravnim sporazumom in statutom TKS Slovenije.
Vsak zbor veljavno zaseda, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so v zboru sprejete z večino glasov navzočih delegatov.
26.	člen
Delegati v skupščini TKS Slovenije sprejemajo odločitve po medsebojnem usklajevanju stališč do vprašanj z delovnega področja skupščine.
Pri usklajevanju stališč sodelujejo v delu zbora izvajalcev tudi predstavniki republiških strokovnih organizacij in zvez. Način njihovega sodelovanja določa statut TKS Slovenije.
d)	Skupni samoupravni organi in delovna telesa
27.	člen
Za urejanje skupnih zadev, pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine na področju svobodne menjave dela, uresničevanje sistema družbenega planiranja in izvajanja posameznih nalog skupnega pomena, oblikuje skupščina TKS Slovenije skupne samoupravne organe.
Število skupnih samoupravnih organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določa statut TKS Slovenije.
28.	člen
Skupščina TKS Slovenije oziroma njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini TKS Slovenije ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
29.	člen
Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa skupščine TKS Slovenije nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja sprejetih odločitev skupščine.
30.	člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina TKS Slovenije izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Člane delovnih teles imenuje skupščina izmed svojih delegatov, lahko pa tudi delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma posameznih priznanih strokovnjakov. Člane delovnih teles zbora imenuje zbor izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov oziroma priznanih strokovnih delavcev.
Delo skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa vodi predsednik, ki ga voli oziroma
imenuje skupščina oziroma zbori izmed članov organa oziroma delovnega telesa. /
Predsedniki skupnih samoupravnih organov oziroma delovnih teles se volijo oziroma imenujejo za dve leti, člani pa za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo.
• • :	31. člen
V TKS Slovenije se oblikujejo tudi:
—- odbor za samoupravni nadzor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, .
—	odbor 'za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka.
32. člen
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo uporabniki in izvajalci v TKS Slovenije po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih, kot tudi v odboru za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov občinskih telesnokulturnih skupnosti združenih v TKS Slovenije, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov TKS Slovenije in njene skupne delovne skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor ima devet članov. Člane odbora za' samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupščinah občinskih telesnokulturnih skupnostih po postopku, ki ga določa statut TKS Slovenije.
Mandat člana odbora za samoupravni nadzor traja štiri leta. ista oseba je lahko naj več . dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora za 'samoupravni 'nadzor.
Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznosti organov skupščine TKS Slovenije in skupne delovne skupnosti je, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter, da mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje pri delu, določa statut TKS Slovenije.
33; člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima TKS Slovenije odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in devet članov. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina TKS Slovenije izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter izmed družbenopolitičnih delavcev, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti.
34.	člen
Za podeljevanje na j višjih republiških priznanj na področju telesne kulture ima TKS Slovenije odbor za podeljevanje priznanja Stanka Bloudka.
Sestav, volitve in odpoklic članov odbora, pooblastila, obveznosti in odgovornosti odbora ter način njegovega dela določa statut TKS Slovenije.
' II. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
a)	Samoupravno reševanje sporov
35.	člen
Občinske telesnokulturne skupnosti in TKS Slovenije s samoupravnim sporazumom ustanovijo posebno sodišče združenega dela.	. -
Posebno sodišče združenega dela rešuje spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki nastanejo v TKS Slovenije kot tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
Ne glede ha prejšnji odstavek se stranke v sporu lahko sporazumejo, da spor reši ‘ arbitraža, ki so jo ustanovile’ s samoupravnim sporazumom.
b)	Delovna skupnost
36.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupščina TKS Slovenije in skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije ' s samoupravnim sporazumom ustanovita skupno delovno skupnost. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. skupne .delovne, skupnosti se opredelijo pravice in obveznosti TKS Slovenije in. Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije do skupne delovne skupnosti.
Vodjo skupne delovne skupnosti imenujeta in razrešujeta skupščina TKS Slovenije in skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, na podlagi predhodnega mnenja delavcev skupne delovne skupnosti.	•
Vodja skupne delovne skupnosti >e za svojo delo odgovoren skupščini TKS Slovenije in skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije.
37.	člen
K določbam statuta skupne delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se skupna delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine TKS. Slovenije.	*•
c)	Sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi
38 člen
TKS Slovenije sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zk.sti s področij izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva zaradi usklajevanja dela, dogovarjanja o skupnih nalogah in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev.
V ta namen se s samoupravnimi sporazumi ustanavljajo skupni organi.
TKS Slovenije sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi:
—	na. področju izobraževanja, zaradi usklajevanja in uresničevanja skupnih nalog na področju delovanja šolskih športnih društev, sistema tekmovanj, normativov za gradnjo športnih objektov podeljevanja priznanj mentorjem ter sodelovanja pri strokovnem delu in drugih dogovorjenih nalogah,
—	na področju zdravstva, zaradi usklajevanja in uresničevanja zdravstvenega varstva aktivnih udeležencev v telesni kulturi, razvoja mreže zdravstvenih ambulant za medicino športa ter drugih nalog, ki so v skupnem interesu,
—	na področju raziskovalne dejavnosti, zaradi usklajevanja programov raziskav za področje telesne kulture, dogovarjanja o dopolnjevanju' raziskovalne opreme ter sodelovanja raziskovalcev in raziskovalnih institucij,
—	na področju otroškega varstva, zaradi skupnih programov in akcij za vključevanje predšolskih otrok v telesnokulturne aktivnosti, usklajevanja normativov za izgradnjo telesnokulturnih objektov in otroških igrišč ter dogovarjanja o drugih zadevah, ki so v interesu obeh skupnosti.
IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
39.	člen
TKS Slovenije ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi TKS Slovenije,
—	statut TKS Slovenije,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana TKS Slovenije,
—	plan TKS Slovenije,
—	poslovnik skupščine TKS Slovenije,
—	samoupravni sporazum za načrtovanje, pripravo in izvedbo velikih športnih prireditev,
—	druge samoupravne sporazume in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje TKS Slovenije.
40.	člen
Statut TKS Slovenije podrobneje ureja:
—	organizacijo skupnosti,
—	število delegatskih mest v zborih skupščine TKS Slovenije in način delegiranja delegatov občinskih telesnokulturnih skupnosti,
—	način sodelovanja s predstavniki organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini TKS Slovenije,
—	način sodelovanja republiških strokovnih organizacij in zvez v delu zbora izvajalcev skupščine TKS Slovenije,
—	medsebojne pravice in obveznosti delegatov v skupščini TKS Slovenij-
—	usklajevalni postopek v primeru nesoglasja med zboroma, organov in delovnih teles skupščine TKS Slovenije,
—	način dela odbora za samoupravni nadzor,
—	sestav, volitve In odpoklic članov odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter njegovo delovanje,
—	merila za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka in postopek za predlaganje kandidatov ter podeljevanje teh priznanj,
—	postopke za uresničevanje javnosti dela TKS Slovenije ter varovanje poslovne tajnosti,
—	uresničevanje nalog, zaradi katerih se oblikuje skupna delovna skupnost,
—	statusna vprašanja: sedež TKS Slovenije, zastopanje in , predstavljanje skupnosti, odgovornosti skupnosti v pravnem prometu,
—	postopek za spremembe in dopolnitve statuta,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum.
Statut sprejme Skupščina TKS Slovenije in začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS potem, ko je dal k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ta 'samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo občinske telesnokulturne skupnosti na območju, SR Slovenije in ko to ugotovi skupščina TKS Slovenije.
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni in dopolni po postopku, po katerem je sklenjen.
42.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem, ko je dal k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupščine Tone Florjančič 1. r.
1523.
Na podlagi prve alinee 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Slovenije in v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) so delegati uporabnikov in izvajalcev na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. maja 1982 sprejeli
STATUT
Telesnokulturne skupnosti Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Telesnokulturna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: TKS Slovenije) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, ki so ga po .svoj ih občinskih telesno-kulturnih skupnostih v skladu z zakonom sklenili delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki ter delovni ljudje in občani, združeni v telesnokulturnih organizacijah, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo telesnokul turno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij, kot izvajalci.
2.	člen
Dejavnost TKS Slovenije:
—	oblikovanje in določanje skupnih osnov teles-nokulturne politike v SR Sloveniji,
—	usmerjanje načrtovanja razvoja telesne kulture,
—	sporazumevanje o nalogah skupnega pomena, določenih s samoupravnim sporaztpnom o ustanovitvi TKS Slovenije.
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani sprejemajo odločitve z delovnega področja TKS Slovenije:
—	z odločanjem na svojih, zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izjavljanja,
—	z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	z odločanjem po svojih delegatih preko občinskih telesnokulturnih skupnosti v organih TKS Slovenije.
4.	člen
Z neposrednim izjavljanjem v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti odločajo delavci, delovni ljudje in občani:
—	o elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	o sklepanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	o združevanju sredstev za naložbe v obnavljanje in širitev telesnokulturnih objektov in za druge skupne interese oziroma naloge,
—	o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom TKS Slovenije.
Po svojih delegatih v skupščini TKS Slovenije delavci, delovni ljudje in občani odločajo o zadevah določenih z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom o ustanovitvi TKS Slovenije.
5.	člen
TKS Slovenije je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov,
družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
TKS Slovenije deluje pod imenom: »Telesnokulturna skupnost Slovenije«.
Sedež TKS Slovenije je v Ljubljani, Celovška 25.
TKS Slovenije ima žig okrogle oblike z besedilom »Telesnokulturna skupnost Slovenije« v spodnjem delu pa je naveden sedež'TKS Slovenije.
6.	člen
TKS Slovenije upravlja s sredstvi, ki so jih združili delavci, delovni ljudje in občani in, z drugimi sredstvi v skladu z zakonom in v mejah, ki jih določajo samoupravni splošni akti, sprejeti v TKS Slovenije.
7.	člen
Predsednik skupščine TKS Slovenije predstavlja TKS Slovenije, kadar za zastopanje v imenu TKS Slovenije v posamezni zadevi skupščina ne pooblasti drugega delegata.
Predsednik skupščine TKS Slovenije, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine, opravlja kot zastopnik TKS Slovenije pravna dejanja ter zastopa TKS Slovenije pred sodišči in drugimi organi v zvezi z odločitvami skupščine kot tudi samoupravnimi splošnimi akti, sklenjenimi v TKS Slovenije.
Predsednik skupščine TKS Slovenije sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pisno pooblastilo za posamična določena pravna dejanja. Opravljanje posameznih pravnih dejanj se lahko prenese tudi na vodjo ali določenega delavca skupne delovne skupnosti, ki za TKS Slovenije opravlja administrativno-strpkovna, tehnična in tem podobna dela.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST TKS SLOVENIJE
1.	Skupščina TKS Slovenije
a) Sestava skupščine
8.	člen
Skupščina TKS Slovenije ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnike^, delegate v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev skupščin občinskih telesnokulturnih skupnosti.
9.	člen
V	zboru uporabnikov ima vsaka občinska TKS po eno delegatsko mesto.
10.	člen
V	zboru izvajalcev je 31 delegatskih mest.
Po enega skupnega delegata delegirajo zbori izvajalcev občinskih telesnokulturnih skupnosti:
1.	Trbovlje, Hrastnik, Zagorje
2.	Slovenj Gradec, Radlje
3.	Velenje, Mozirje
4.	Ravne, Dravograd
5.	Celje, Žalec
6.	Metlika, Črnomelj
7.	Novo mesto, Trebnje
8.	Krško, Brežice
9.	Ljubljana Šiška,-Ljubljana Center
10.	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljan Vič-Rudnik
11.	Lendava, Murska Sobota
12.	Ljutomer, Gornja Radgona
13.	Ptuj, Ormož
14.	Litija, Domžale
15.	Jesenice, Radovljica
16.	Kranj, Kamnik
17.	Škofja Loka, Tržič
18.	Ajdovščina, Idrija
19.	Izola, Piran
20.	Koper, Sežana
21.	Nova Gorica, Tolmin
22.	Ilirska Bistrica, Postojna
23.	Šmarje, Šentjur
24.	Kočevje, Ribnica
25.	Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice
26.	Vrhnika, Grosuplje
27.	Cerknica. Logatec
28.	Laško, Sevnica
29.	Maribor Pesnica, Lenart
30.	Maribor Ruše, Maribor Rotovž, Maribor Tabor
31.	Maribor Tezno, Maribor Pobrežje
.. 11. člen
Zbori izvajalcev občinskih telesnokulturnih skupnosti, ki delegirajo skupnega delegata v zbor izvajalcev skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije morajo skleniti poseben samoupravni sporazum, s katerim določijo način delegiranja skupnih delegatov ter način usklajevanja stališč in oblikovanja smernic za njihovo delo.
12.	člen
Zbori uporabnikov in zbori izvajalcev občinskih telesnokulturnih skupnosti izvolijo delegacije za ustrezna zbora skupščine TKS Slovenije. Le-ti določajo delegate, ki zastopajo v zborih skupščine TKS Slovenije zbor, ki ga je delegiral.
V	zbor uporabnikov je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom izvoljen v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov občinske telesnokulturne skupnosti.
Kjer funkcijo delegacije v skladu z zakpnom opravljajo vsi delavci oziroma drugi delovni ljudje, je za zbor uporabnikov lahko delegiran vsakdo, ki sme biti po zakonu izvoljen v delegacijo. *
V	zbor izvajalcev je iz telesnokulturnih organizacij lahko delegiran vsak delovni človek oziroma občan, ki je član njenega organa upravljanja ali posebej izvoljene delegacije za zbor izvajalcev, če se takšna delegacija oblikuje na podlagi samoupravnega splošnega akta telesnokulturne' organizacije. V zbor izvajalcev se delegirajo tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo telesnokul-
turno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij, ki so člani njenega organa upravljanja ali posebej izvoljene delegacije za zbor izvajalcev, če se takšna delegacija oblikuje na podlagi samoupravnega splošnega akta teh organizacij oziroma skupnosti.
Ne glede na določbe tega člena ne more biti delegiran v zbor uporabnikov oziroma v zbor izvajalcev delegat, ki je izvoljen v odbor za samoupravni nadzor TKS Slovenije in delavci, ki opravljajo administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela za telesnokulturne skupnost.
b) Medsebojne pravice in dolžnosti delegatov v skupščini TKS Slovenije
13.	člen
Delegati v skupščini TKS Slovenije imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi TKS Slovenije, ta statut in poslovnik skupščine TKS Slovenije,
Delegati v skupščini TKS Slovenije oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni.
Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju v vseh vprašuj ih, ki so na dnevnem redu.
14.	člen
Delegati v skupščini TKS Slovenije imajo pravice in dolžnosti:
—	udeleževati se sej skupnih samoupravnih organov in delovnih teles, v katere so poslani oziroma izvoljeni in sodelovati pri njihovem delu in odločanju,
—	z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine ali seje zbora,
—	voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v skupne samoupravne organe TKS Slovenije ter skupne samoupravne organe in delovna telesa skupščine TKS Slovenije,
—	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, na izvrševanje zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture in drugih splošnih aktov TKS Slovenije ter sklepov skupščine,
—	ob pogojih, določenih s poslovnikom na seji zbora načeti tudi vprašanja, ki niso na dnevnem redu,
—	odločati o drugih zadevah, ki so pomembne za nadaljnji razvoj telesnokulturne dejavnosti.
15.	člen
Delegat, ki je bil delegiran v skupščino TKS Slovenije, je osebno odgovoren svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru.
Delegat, ki je bil delegiran v skupščino TKS Slovenije je svoji delegaciji ter zboru oziroma organu, ki ga je delegiral, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma zboru.
c)	Način odločanja v skupščini
16.	člen
Skupščina TKS Slovenije sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
O zadevah iz pristojnosti TKS Slovenije sprejemajo odločitve delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z odločanjem delegatov v skupščini na skupni seji, z enakopravnim odločanjem obeh zborov in s samostojnim odločanjem posameznega zbora.	r
17.	člen • i
Delegati v skupščini TKS Slovenije sprejemajo odločitve po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zadevah materialnih obremenitev delavcev, delovnih ljudi in občanov v skladu s 4-členom tega statuta ter v drugih zadevah, določenih z zakonom.
18.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	oblikujeta skupne osnove politike na področju telesne kulture,
—	določata osnove in merila za ugotavljanje povračila za programe storitev oziroma cene posameznih telesnokuitumih in drugih storitev,
i
—	sprejemata plan TKS Slovenije in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	sprejemata statut in druge samoupravne splošne akte,
—	sprejemata letne programe, finančni načrt In zaključni račun,
—	sprejemata druge programe za uresničevanje Skupnih interesov za zadovoljevanje skupnih potreb,
—- usklajujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije,
—	določata metodologijo za oblikovanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana telesnokuitumih skupnosti,
—	določata enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje telesnokuitumih storitev,
—	sprejemata normative in standarde za opravljanje nalog skupnega pomena,
—	odločata o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim sporazumom in tem statutom.
V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine TKS Slovenije enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh dele-
gatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
19.	člen
Ce odločitev v zadevi, v kateri odločata zbora skupščine enakopravno, ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo z nalogo, da v določenem roku pripravi predlog usklajenih stališč.
V skupno komisijo imenuje vsak zbor tri delegate.
Ce zbora skupščine soglašata, so k sodelovanju pri delu skupne komisije lahko povabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Skupna komisija se v zvezi s pripravo predloga usklajenih stališč lahko posvetuje z organi skupščine in s posameznimi delegati, lahko pa tudi zahteva mnenje o posameznih vprašanjih od Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije ali druge ustrezne strokovne organizacije.
20.	člen
Ce skupna komisija ne uspe pripraviti predloga v določenem roku, ali če zbora tudi po obravnavi njenega predloga-ne uskladita stališč, se zadeva umakne z dnevnega reda skupščine.
Zadevo, ki je bila umaknjena z dnevnega reda skupščine, je mogoče ponovno uvrstiti v dnevni red šele, ko je v obravnavi predlaganega ali novega gradiva v tej zadevi dosežena primerna stopnja soglasja med zbori uporabnikov in zbori izvajalcev občinskih telesnokuitumih skupnosti ter med skupščinami teh skupnosti.
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni
seji:
—	sprejemata ukrepe za uresničevanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnavata pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru TKS Slovenije,
—	volita in odpokličeta predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike skupnih samoupravnih organov skupščine,
—	imenujeta in razrešujeta vodjo skupne delovne skupnosti,
—	sprejemata programe sodelovanja in uresničevanja skupnih nalog z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	volita oziroma imenujeta delegate TKS Slovenije v skupne samoupravne organe in delovna telesa skupščine.
Kadar zbora odločata na skupni seji, veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
22.	člen
Vsak zbor sambstojno:
—	voli in odpokliče predsednika in podpredsednika zbora,
—	oblikuje delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
—	obravnava elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	odloča o drugih vprašanjih, določenih s tem
statutom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi TKS Slovenije.	. ^
Vsak zbor veljavno zaseda, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so v zboru sprejete z večino glasov navzočih delegatov.
d)	Način sodelovanja s predstavniki organov drugih
organizacij in skupnosti v skupščini
23.	člen ■	' . . -
Delegati v skupščini TKS Slovenije sprejemajo odločitve po medsebojnem usklajevanju stališč do vprašanj z delovnega področja skupščine.
Na seje zborov skupščine TKS Slovenije so vedno vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot. delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve, predstavniki Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in predstavniki republiškega upravnega organa, pristojnega za telesno kulturo.
Na seje zborov skupščine TKS Slovenije so k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljeni tudi predstavniki drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Le-ti po potrebi pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim / točkam dnevnega reda, ki-zadeva njihovo področje.
24.	člen
V delu zbora izvajalcev sodelujejo pri usklajevanju stališč tudi predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, ki v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti predstavlja tudi republiške strokovne organizacije na področju telesne kulture.
Kolikor se na sejah zbora izvajalcev obavnavajo zadeve s posameznih področij, oziroma panog telesne kulture, se vabi na seje zbora izvajalcev tudi predstavnike republiških strokovnih organizacij tistih področij oziroma panog, katerih zadeve so na dnevnem redu seje zbora. Ti delegati oziroma predstavniki, kakor tudi predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije imajo pravico sodelovati pri obravnavi vprašanj, h katerim so bili vabljeni in so v zvezi s temi vprašanji dolžni dati pojasnila in odgovarja" na vprašanja delegatov zbora izvajalcev.
e)	Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna, podpredsednika ter predsedstvo
skupščine
25.	člen
Skupščina TKS Slovenije ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine TKS Slovenije predstavlja skupščino in jo zastopa v pravnem prometu.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo obeh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavo
posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov, skrbi za usklajevanje njihovega dela ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določata ta statut in poslovnik skupščine TKS Slovenije.
26.	člen
Predsednik skupščine TKS Slovenije sklicuje zasedanja skupščina v rokih, predvidenih z njenim programom dela, izjemoma pa tudi izven teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki niso bite določene s programom dela skupščine.
Predsednik skupščine TKS Slovenije je- dolžan sklicati zasedanje na zahtevo enega od zborov skupščine, če to predlaga najmanj tretjina občinskih teles-/ nokulturnih skupnosti, • kot tudi na zahtevo odbora za -samoupravni nadzori
27.	člen
Skupščina TKS Slovenije ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik skupščine. TKS Slovenije pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja in ga v njegovi odsotnosti nadomešča.
28.	člen
Vsak zbor Skupščine TKS Slovenije ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli izmed delegatov zbora.
Predsednik zbora sklicuje inv odi sej ez bora, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine TKS Slovenije.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, če to zahtevajo ustrezni zbori skupščin občinskih telesnokulturnih skupnosti, ki imajo v zboru vsaj tretjino delegatskih mest.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
29.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsednika in podpredsednika zborov se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.	•
30.	člen
V skupščini TKS Slovenije se za opravljanje nalog, ki so povezane z usklajevanjem dela seje skupščine in njunih zborov oblikuje predsedstvo.
Predsedstvo skupščine TKS Slovenije sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna podpredsednika.
Pri delu predsedstva sodelujejo predsedniki skupnih samoupravnih organov in delovnih teles skupščine TKS Slovenije, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah iz pristojnosti teh organov ozartkna delovnih teles/ '
Pri delu predsedstva skupščine TKS Slovenije po potrebi sodeluje tudi vodja skupne delovne skupnosti.
f)	Skupni samoupravni organi in delovna telesa
skupščine
31.	člen
Skupni samoupravni organi skupščine TKS Slovenije so:
—	odbor za planiranje in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravno organiziranost in kadrovske ter statutarne zadeve,
—	odbor za mednarodne odnose,
—	odbor za raziskovalno in založniško dejavnost,
—	odbor za razvoj telesnokulturne dejavnosti,
—	odbor za objekte, opremo in investicije.
32.	člen
Skupni samoupravni organi skupščine TKS Slovenije imajo pet do sedem članov in so sestavljeni iz delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
33.	člen
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge:
-	— pripravlja osnutke in predloge samoupravnega
sporazuma o temeljih plana, planskih aktov ter letnega finančnega načrta,
—	pripravlja osnutke in predloge kriterijev za financiranje telesnokulturne dejavnosti skupnega pomena,
—	skrbi za izvajanje finančnega načrta skupnosti med zasedanji skupščine TKS Slovenije,
—	pripravlja kriterije in predlaga podelitev štipendij za šolanje kandidatov z manj razvitih območij Slovenije na kadrovskih šolah,
—	skladno z veljavnimi kriteriji razpisuje vsakoletne štipendije za šolanje kandidatov na kadrovskih šolah z manj razvitih območij Slovenije.
34.	člen
Odbor za samoupravno organiziranost in kadrovske ter statutarne zadeve opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke in predloge ter spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov skupnosti,
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih skupnost predlaga v sprejem drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za skupno urejanje posameznih mejnih vprašanj,
—	obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnjevanjem in uresničevanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki,
—	pripravlja predloge kriterijev za izbor ter predlaga kandidate za posamezne funkcije v skupnosti in v ta namen sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
35.	člen
Odbor za mednarodne odnose opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predlog programa vsakoletnega sodelovanja na področju telesne kulture s pripadniki slovenske narodnosti v zamejstvu in predlaga dolgoročno usmeritev na tem področju,
—	pripravlja predloge programov sodelovanja na področju telesne kulture z delavci na začasnem delu v tujini,
—	pripravlja predloge programov sodelovanja na področju telesne kulture z izseljenci,
—	pripravlja predloge programov sodelovanja s sosednjimi državami in še zlasti z obmejnimi pokrajinami teh držav,
—	na podlagi sprejetega plana oziroma sprejetih kriterijev razporeja sredstva za realizacijo programa mednarodnega sodelovanja ter spremlja njegovo uresničevanje.
36.	člen
Odbor za raziskovalno in založniško dejavnost opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predloge programa na področju raziskovalne dejavnosti skladno z globalnimi izhodišči skupščine TKS Slovenije, ter analizira in spremlja izvajanje sprejetega programa,
—	daje svoja mnenja in predloge skupščini v zvezi s prijavljenimi projekti za raziskovalne in druge strokovne naloge ter predlaga izbor,
—	v skladu s programom raziskovalne dejavnosti pripravlja razpise raziskovalnih in strokovnih tem,
—	v zvezi s sprejetimi raziskovalnimi projekti določa recenzente projektov in opravljenih nalog,
—	na osnovi programov in mnenj strokovnih svetov pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije in drugih organov ter organizacij predlaga skupščini kandidate za štipendiranje telesnokultumih delavcev v tujini na podlagi meddržavnih programov o sodelovanju na področju znanstveno-tehničnega in kulturnega sodelovanja,
—	pripravlja program založniške dejavnosti in spremlja njegovo uresničevanje.
37.	člen
Odbor za razvoj telesnokulturne dejavnosti opravlja naslednje naloge:
—	proučuje stanje na področju telesne vzgoje, športne rekreacije in vrhunskega športa ter daje pobude za sistemsko urejanje teh zadev,
—	oblikuje in predlaga skupščini skupne osnove politike na področju telesne kulture v SR Sloveniji,
—	spremlja razvoj vseh področij telesnokulturne dejavnosti v občinah ter predlaga skupščini ukrepe za pospeševanje skladnejšega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji,
—	claie mnenja in predloge za razreševanje strokovnih vprašanj republiških strokovnih organizacij in Zveze telesnokultumih organizacij Slovenije zlasti o tekmovalnih sistemih in prednostnih panogah,
—	pripravlja predloge standardov in normativov za telesnokulturne dejavnost.
—	predlaga skupščini v sprejem samoupravne sporazume o pripravi in izvedbi velikih športnih prireditev v SR Sloveniji.
38.	člen
Odbor za objekte, opremo in investicije opravlja naslednje naloge:
—	proučuje in preverja stanje na področju te-iesnokulturnih objektov, opreme in investicij ter vodi popise in analizo objektov,
—	daje pobude in sodeluje pri pripravi predpisov
s področja gradnje in vzdrževanja teiesnokulturnih objektov,	.
—	daje predloge skupščini za izgradnjo telesno-kulturnih objektov republiškega pomena,
—	nudi pomoč občinskim telesnokulturnim skupnostim in organizacijam pri izgradnji in načrtovanju objektov,
—	pripravlja predloge standadov in normativov za gradnjo, in vzdrževanje objektov, ki jih sprejema TKS Slovenije samostojno in z Izobraževalno skupnostjo Slovenije.
39.	člen
Skupščina TKS Slovenije oziroma njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini TKS Slovenije ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
40.	člen
Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa skupščine TKS Slovenije nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja sprejetih odločitev skupščine.
Skupni samoupravni organi kot tudi delovna telesa so se pri. pripravljanju osnutkov oziroma predlogov odločitev, ki jih sprejema skupščina, dolžni ravnati po njenih smernicah in napotkih.
Od organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev lahko zahtevajo poročila oziroma podatkd, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih splošnih aktov in odločitev skupščine TKS Slovenije.
Skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni seznanjati skupščino o tem, kako se izvaja posamezni samoupravni splošni akt ali posamezna odločitev skupščine, v rokih, ki jih določajo ti akti, oziroma na zahtevo skupščine.
41.	člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina TKS Slovenije izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Člane delovnih teles imenuje skupščina izmed svojih delegatov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma posameznih priznanih strokovnjakov. Člane delovnih teles zbora imenuje zbor izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih delegatov oziroma priznanih strokovnih delavcev.
Delo skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa vodi predsednik, ki ga voli ozi-
roma imenuje skupščina oziroma zbori izmed članov organa oziroma delovnega telesa.
Predsedniki skupnih samoupravnih organov oziroma delovnih teles se volijo oziroma imenujejo za dve leti, člani pa za štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo. -
42.	člen
. Predsednik in vsak član skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa so skupščini TKS Siovenije kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini TKS Slovenije.
43.	člen
Podrobnejše določbe o načinu dela skupnega samoupravnega organa oziroma delovnega telesa ter o postopku sprejemanja odločitev v teh organih, določa poslovnik skupščine TKS Slovenije.
2.	Skupni samoupravni organi TKS Slovenije
a)	Samoupravna delavska kontrola in odbor za samoupravni nadzor
44.	člen
Da bi delavci in drugi delovni ljudje lahko uresničevali samoupravno delavsko kontrolo v TKS Slovenije tako, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi TKS Slovenije in z zakonom, so jih njihovi delegati dolžni seznanjati z delom skupščine TKS Slovenije in njenih organov.
Vsak član TKS Slovenije ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine TKS Slovenije oziroma njenih zborov in mu je skupna delovna skupnost, ki za TKS Slovenije opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, dolžna dati na njegovo zahtevo, posamezen zapisnik na vpogled.
Samoupravne splošne akte, planske akte, programe ter letna poročila o njihovem uresničevanju je TKS Slovenije dolžna objavljati.
45.	člen
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov občinskih teiesnokulturnih skupnosti združenih v TKS Slovenije, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov TKS Slovenije in njene skupne delovne skupnosti.
Skupščina TKS Slovenije, njena zbora ter skupni samoupravni organi in delovna telesa so dolžni sproti obveščati odbor za samouprani nadzor o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo dele in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Skupščine teiesnokulturnih skupnosti so dolžne dati odboru za samoupravni nadzor zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom.
Skupna delovna skupnost, ki za TKS Slovenije opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, so dolžni dati odboru za samoupravni nadzor

zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni.
O .posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora za samoupravni nadzor lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali priznanega strokovnjaka.
46.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima devet članov, in sicer pet izmed uporabnikov in štiri izmed izvajalcev.
Člane odbora za samoupravni nadzor TKS Slovenije volijo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupščinah občinskih telesnokulturnih skupnosti na podlagi kandidatne liste, ki jo uskladijo delegati v skupščini TKS Slovenije, po izvedenem kandidacijskem postopku v skupščinah občinskih telesnokulturnih skupnosti.
Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih j® treba izvoliti. Kkndidat je izvoljen, če se je zanj opredelila več kot polovica skupščin občinskih telesnokulturnih skupnosti. Rezultate volitev ugotovi skupščina TKS Slovenije na podlagi sklepov skupščin občinskih telesnokulturnih skupnosti.
Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se primerno uporabljajo tudi za odpoklic člana odbora za samoupravni nadzor. Postopek za odpoklic začne skupščina TKS Slovenije, ko ugotovi, da je podan kateri od razlogov, ki jih za . odpoklic določa zakon.
47.	člen
Mandat člana odbora za samoupravni nadzor traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člane odbora za samoupravni nadzor.
Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora za samoupravni nadzor in njegovega namestnika.
Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino TKS Slovenije in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi.
Odbor dela in odloča kolektivno na sejah. Odločitev je v odboru sprejeta, če se zanjo izreče vsaj pet članov.
Člani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem za izpolnjevanje naloge odbora za samoupravni nadzor kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je skupščinam občinskih telesnokulturnih skupnosti osebno .odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora.
Odpor za samoupravni nadzor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini TKS Slovenije s svojim delom.
b)	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
48.	člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite
ima TKS Slovenije odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina TKS Slovenije, skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov, sprejema obrambni načrt TKS Slovenije in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene Samozaščite v skladu z zakonom, predpisi izdanimi na njegovi podlagi in planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti.
,	49. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in devet članov. Predsednika in člane odbora imenuje skupščina TKS Slovenije izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter izmed družbenopolitičnih delavcev, ki jih predlagajo skladno, z zakonom družbenopolitične organizacije. Po svojem položaju je član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodja skupne delovne skupnosti.
Predsednik in člani odbora so imenovani za štiri leta, vendar jih skupščina lahko že prej razreši in na njihovo mesto imenuje druge. Predsednik in člani odbora so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na isto funkcijo.
Predsednik odbora sklicuje seje, predlaga dnevni red. vodi seje in. predstavlja odbor.
Predsednik in člani odbora so skupščini TKS Slovenije osebno odgovorni za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.	•
• •
c)	Odbor ža podeljevanje priznanj Stanka Bloudka
50.	člen
Za podeljevanje naj višjih republiških priznanj na področju telesne kulture ima. TKS Slovenije odbor za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka.
51.	člen
Odbor za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Ima predsednika in 11 članov in sicer šest izmed zbora uporabnikov in pet izmed zbora izvajalcev.
Mandat članov odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. Predsednik odbora za podeljevanje priztianj Stanka Bloudka je predsednik skupščine TKS Slovenije.
Člane odbora volijo delavci in drugi delovni ljudje in občani po svojih delegatih v skupščinah občinskih telesnokulturnih skupnosti na podlagi kandidatne liste, ki jo uskladijo delegati v skupščini TKS Slovenije po izvedenem kandidacijskem postopku v občinskih telesnokulturnih skupnostih!
Na kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor jih je potrebno izvoliti. Kandidat je izvoljen, če se zanj opredeli več kot polovica občinskih telesnokulturnih skupnosti. Rezultate volitev ugotovi
skupščina TKS Slovenije na podlagi sklepov skupščin občinskih telesnokulturnih skupnosti.
Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se primerno uporabljajo tudi za odpoklic čfcana odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj. Postopek za odpoklic začne skupščina TKS Slovenije, ko ugotovi, da je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon.
52.	člen
Odbor za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka vsako leto na osnovi javnega razpisa sklepa in podeljuje priznanja za delo in dosežke na področju telesne kulture. Odbor sklepa o priznanjih z dvotretjinsko večino vseh članov.
- 53. člen
Priznanja Stanka Bloudka so nagrade in plakete.
Nagrade in plakete Stanka Bloudka se podeljuje posameznikom in organizacijam za:
—	organizacijsko delo pri razvijanju množičnosti, ustvarjanju novih in boljših možnosti za delo in tekmovanja,
—	dosežke pri športni vzgoji in sicer mentorjem, vaditeljem, trenerjem in sodnikom,
—	dosežke na področju propagande v tisku, radiu, televiziji, filmu, glasbi, likovnem ustvarjanju,
—	dosežke v strokovnem in raziskovalnem delu kot je publicistika, prevajanje, metodika športnega treniranja, športna medicina, projektiranje telesno-kulturnih objektov,
—	za tekmovalne dosežke posameznikov, ekip, društev ali drugih organizacij.
Kandidate za nagrade in plakete Stanka Bloudka lahko predlagajo telesnokulturne organizacije, skupnosti, delovne ali družbene organizacije ter posamezniki ter občinske telesnokulturne skupnosti na svojem območju.
Podrobnejše določbe o kriterijih in postopku kandidiranja. ter podeljevanja priznanj Stanka Bloudka so zajete v posebnem pravilniku o delu odbora, ki ga sprejme skupščina.
III.	OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL
54.	člen ‘
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupščina TKS Slovenije in skupščina Zveze telesnokul turnih organizacij Slovenije s samoupravnim sporazumom ustanovita skupno delovno skupnost.
55.	člen
Skupna delovna skupnost opravlja za TKS Slovenije zlasti naslednje naloge:
— opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino TKS Slovenije, za njena zbora ter za njene skupne samoupravne organe in delovna telesa, za organe TKS Slovenije in za posebno sodišče združenega dela,
—	pripravlja analize, poročna, informacije in druga gradiva, potrebna za delo skupščine in njene organe,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, deviznih planov in drugih opravil 19. enote SISEOT,
—	opravlja druge naloge, določene s samoupravnim sporazumom o, ustanovitvi skupne delovne skupnosti.
56,	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih, se oblikuje skupna delovna skupnost, programu njenega dela ter razvidu del in nalog daje soglasje skupščina TKS Slovenije.
IV.	RAZPOLAGANJE IN RAVNANJE S SREDSTVI V TKS SLOVENIJE
57.	člen
Finančna sredstva, 'ki jih v TKS Slovenije združujejo uporabniki po svojih občinskih telesnokultur-nih skupnostih za uresničevanje svobodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo „v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan TKS Slovenije.
Finančna sredstva, ki jih TKS Slovenije pridobi s prihodki od dotacij, subvencij, daril ali volil, je mogoče porabiti samo za namene, za katere so bila, ta sredstva dana.
Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana TKS Slovenije, ne da bi bil označen namen, in izredne prihodke je mogoče ■ porabiti samo za namene, določene z letnim planom TKS Slovenije.
Kot nenamenska poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba za druge z letnim planom TKS Slovenije določene namene, da bi s tem premostili neuravnovešenost prihodkov in odhodkov TKS Slovenije.
58.	člen
Izplačila finančnih sredstev v TKS Slovenije temeljijo na finančnem načrtu TKS Slovenije.
Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, poročil ali obračunov, so dovoljena šele, ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma njen pooblaščeni organ.
Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen.
Predujme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom.
Ce je v letnem planu TKS Slovenije namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina TKS Slovenije, če ni za to pooblastila odbora za planiranje in svobodno menjavo dela.
Z letnim planom TKS Slovenije so skupni samoupravni organi skupščine TKS Slovenije lahko pooblaščeni samostojno odločati o izplačilih, planiranih
za nepredvidene namene, s tem, da izplačilo za posamezen namen ne sme preseči določenega zneska.
59.	Člen
Skupna delovna skupnost, ki za TKS Slovenije opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev TKS Slovenije po nalogu predsednika skupščine oziroma predsednika skupnega samoupravnega organa skupščine, po nalogu vodje ali delavca skupne delovne skupnosti pa samo v mejah pooblastil, ki jih je v skladu s tem statutom nanj prenesel predsednik skupščine TKS Slovenije.
Kdor izda nalog za izplačilo, je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim aktom oziroma posameznim aktom, ki je po tem statutu lahko podlaga "za to izplačilo, kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oziroma podzakonskim predpisom.
V.	JAVNOST DELA
60.	člen
Delo TKS Slovenije je javno.
Skupščina TKS Slovenije 'obvešča javnost o svojem delu, o doseganju rezultatov in izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v njej.
Seje zborov skupščine TKS Slovenije ter njenih skupnih samoupravnih organov in delovnih teles so javne. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine TKS Slovenije lahko organ skupščine sklene, da še ob obravnavi določenih vprašanj javnosti izključi.
61.	člen
Predsednik sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati - seje zborov skupščine TKS Slovenije in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, razen če gre za vprašanja, ki se obravnavajo brez navzočnosti javnosti.
62.	člen
Javnost sej zborov skupščine TKS Slovenije ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč se omeji tudi zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivo vidno označiti.
O omejitvi javnosti na sejah zborov skupščine, njunih odločitev' oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na sej L
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po istem postopku, kot velja za njegov sprejem.
64.	člen
Dokler skupščina TKS Slovenije ne sprejme poslovnika, uporablja dosedanji poslovnik, kolikor ni v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi TKS Slovenije in s tem statutom.
65.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut TKS SR Slovenije, sprejet na skupščini TKS SR Slovenije dne 10. 5. 1978.
65 člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem ko je dal k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupščine
Tone Florjančič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1524.
Z namenom, da bi zagotovili smotrno uporabo sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov sklenemo na podlagi drugega odstavka 26. Člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št 17/79) delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljamo vzgoj-noizobraževalno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona 'opravljamo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje na območju ljubljanskih občin, po svojih delegatih v organih upravljanja svojih temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: udeleženke)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov in njihovi uporabi v obdobju 1981 do 1990
1.	člen
S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov in njihovi uporabi v obdobju od 1981—1990 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) se udeleženke sporazumemo o medsebojnem urejanju pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z:
—	združevanjem sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov,
—	uporabo združenih sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov,
—	upravljanjem z združenimi sredstvi iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov,
—	spremljanjem uresničevanja tega samoupravnega sporazuma in poročanjem udeleženkam,
—	opravljanjem administrativno-strokovnih, pomožnih m tem podobnih del, potrebnih za uresničevanje samoupravnega sporazuma,
—	reševanjem sporov v zvezi s tem samoupravnim sporazumom,
—	drugimi vprašanji, pomembnimi za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Udeleženke združujemo 50 odstotkov sredstev iz amortizacije zgradb m drugih gradbenih objektov, obračunanih po zakonsko predpisanih minimalnih stopnjah, ki jih vsako koledarsko leto pridobimo s samoupravno dogovorjenim povračilom za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: združena sredstva amortizacije).
3.	člen
Udeleženke združujemo sredstva iz prejšnjega člena za dobo 10 let.
Po preteku te dobe se udeleženkam združena sredstva amortizacije vrnejo v enakih letnih zneskih, enakem zaporedju in enakem Času, kot so sredstva združevale, razen če udeleženke ne odločimo drugače, v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
4.	člen
Združena sredstva amortizacije se lahko uporabljajo izključno za dajanje posojil za gradnjo ter razširitev in modernizacijo zgradb in drugih gradbenih objektov udeleženk.
5.	člen
Posojila so brezobrestna.
Odpiačilna doba posojila je največ 10 let.
Višina posojila ne more presegati vrednosti pro-silčevega investicijskega programa za . razširitev oziroma modernizacijo.
6.	člen
Za posojilo lahko zaprosi skupaj več udeleženk, če so se predhodno sporazumele o zagotavljanju sredstev za vračanje posojila.
7.	člen
Če gre za namene iz 4. člena, lahko zaprosi za posojilo za posamezno udeleženko tudi občinska izobraževalna skupnost na območju ljubljanskih občin, katere članica je udeleženka, s sklepom svoje skupščine, če so uporabniki v občinski izobraževalni skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zagotovili sredstva za vračanje posojila in za izpolnjevanje novih obveznosti, ki bodo s tem nastale.
Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko zaprosi za posojilo skupaj več občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, če so se predhodno sporazumele o zagotavljanju sredstev za vračanje posojila.
8.	člen
Skupni samoupravni organ udeleženk je zbor udeleženk (v nadaljnjem besedilu: zbor), v katerega vsaka udeleženka delegira po enega delegata izmed članov svojega organa upravljanja.
Zbor dela na sejah.
Zbor sklepa, veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh delegatov. Zbor odloča z večino glasov vseh delegatov zbora.
Zbor se sestane najmanj enkrat letno, da obravnava poročilo o uresničevanju tega samoupravnega sporazuma v preteklem letu, sprejme plan posojil za tekoče leto in druge odločitve, potrebne za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma.
9.	člen
Delegati v zboru izvolijo izmed članov organov upravljanja udeleženk predsednika zbora in njegovega namestnika. Predsednik je izvoljen za dobo 2 let brez možnosti ponovne izvolitve. Namestnik predsednika je izvoljen za dobo 2 let z možnostjo ponovne izvolitve.
Predsednik in njegov namestnik sta lahko razrešena še pred potekom časa, za katerega sta bila izvoljena.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora.
10.	člen
Delo zbora, način sklicevanja in potek sej podrobno ureja poslovnik o delu zbora.
11.	člen
Zbor izvoli odbor udeleženk (v nadaljnjem besedilu: odbor) za pripravo in izvrševanje svojih sklepov, predvsem pa za upravljanje z združenimi sredstvi amortizacije, v skladu z letnim planom posojil, tem samoupravnim sporazumom in zakonom, spremljanje izvajanja tega samoupravnega sporazuma in pripravo plana posojil ter poročil.
12.	člen
Člane odbora izvolijo delegati zbora izmed članov organov upravljanja udeleženk tako, da imajo udeleženke vsake občine po dva člana v odboru.
Izmed članov odbora delegati zbora izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika.
13.	člen
Predsednik odbora, njegov namestnik, in člani odbora so izvoljeni za štiri leta in so lahko še enkrat izvoljeni na isto funkcijo, razen predsednika odbora, ki je izvoljen brez možnosti ponovne izvolitve.
Predsednik odbora, njegov namestnik in člani bora so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
14.	člen
Predsednik zbora, namestnik predsednika zbora, predsednik odbora in namestnik predsednika odbora morajo biti iz različnih občin.
15.	člen
Kandidacijski postopek za izvolitev predsednika zbora, njegovega namestnika, predsednika odbora, namestnika predsednika odbora in članov odbora in članov odbora vodi SZDL.
16.	Sen
Odbor dela na sejah.
Odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Odbor odloča z večino glasov vseh članov odbora.
Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.
17.	člen
Delo odbora, način sklicevanja in potek sej podrobno ureja poslovnik o delu odbora.
18.	člen
Odbor obravnava prošnje za posojila iz sredstev združene amortizacije in odloča o odobritvi v skladu z letnim planom posojil, tem samoupravnim sporazumom in zakonom.
Odbor mora svojo odločitev z obrazložitvijo pisno sporočiti prosilcu v roku 30 dni od prejema prošnje za posojilo, oziroma v primeru izrednih razmer v najkrajšem možnem času.
19.	člen
Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati podatke o:	.
—	namenu investicije,
—	utemeljenosti razrešitve oziroma modernizacije zmogljivosti z vidika usklajenosti s planom (obseg dejavnosti in velikosti objekta),
—	predračunski vrednosti investicije s specifikacijo po tehnični strukturi,
—	sestavi investicijskih stroškov in cenah po katerih so vrednotena posamezna dela,
—	stroških za nepredvidena dela in podražitvah, ki bodo nastale v času gradnje,
—	virih financiranja,
—	časovni dinamiki izgradnje vključno s terminskim planom stroškov,
—	virih in dinamiki financiranja v času gradnje,
—	višini zaprošenega posojila,
—	sposobnosti vračanja posojila oziroma ustreznem jamstvu drugih družbeno pravnih oseb v skladu zakonom,
—	drugih zadevah v zvezi s posojilom, ki so potrebne za izvedbo investicije.
Obvezne priloge, ki so sestavni del prošnje so:
—	investicijski program izdelan po minimalni metodologiji za izdelavo investicijskih programov objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 9/7.7,
—	investicijsko-tehnična dokumentacija (projekt s predračunom stroškov),
—	lokacijsko dovoljenje oziroma dokumentacija,
—	soglasja inšpekcij skih služb oziroma drugih upravnih organov, če so predpisana,
—	sklep samoupravnega organa o zaprositvi za
posojilo,	■
—	imena oseb, ki so zadolžene za pravočasno in pravilno izvršitev investicije,
—	imena oseb, ki so pooblaščene za podpis posojilne pogodbe,
. — dokazila o vključenosti investicije v planih imeetrtorja, družbenopolitičnih skupnosti, SIS,
—	specifikacija investicije po tehnični strukturi.
Odbor ni dolžan obravnavati nepopolnih prošenj.
20.	člen
Na podlagi sklepa o odobritvi posoj ila sklene odbor s prosilcem — posojilojemalcem posojilno pogodbo.
Posojilna pogodba obvezno vsebuje naslednje:
-r-ime in naslov pogodbenih strank,
—	imena oseb, ki so pooblaščene za podpis pogodbe,
—	namen in višino odobrenega posojila,
—	rok črpanja posojila,
—	višino anuitet,
—	zapadlost anuitet v plačilo,
—	sankcije, če posojilojemalec ne vrača posojila v skladu z določili pogodbe,
—	določila o zavarovanju plačila anuitet,
druge podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe in izvedbo investicije.
21.	člen
Posojilojemalec vrača posojilo iz 50 %> sredstev iz amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov, obračunanih po zakonsko predpisanih minimalnih stopnjah, ki jih pridobi s samoupravno dogovorjenim povračilom za opravljanje vzgojnoizobraževaine dejavnosti oziroma iz drugih sredstev v skladu s tem samoupravnim sporazumom in zakonom.
Za 'črpanje posojila mora posojilojemalec odpreti pri SDK poseben račun.
Posojilojemalec vrača posojilo v 2 polletnih anuitetah; prva anuiteta zapade v plačilo 30. aprila, druga pa 31. oktobra vsakega leta po sklenitvi pogodbe. Za zamujene roke vračil anuitet se zaračunavajo 89/e zamudne obresti
22.	člen
V primeru, da je vsota zaprošenih posojil iz vseh prošenj, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev po tem samoupravnem sporazumu in zakonu, večja od združenih sredstev amortizacije, ki so z letnim planom predvidena za posojila, mora odbor pred odločanjem o odobritvi posojila oblikovati prednostni vrstni red prosilcev v skladu s kriteriji, ki jih je sprejel zbor.
23.	člen
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela, ki omogočajo nemoteno delo zbora in njegovega odbora v skladu s tem samoupravnim sporazumom, opravlja skupna strokovna služba izobraževalnih skupnosti v Ljubljani, ki te naloge uvrsti v svoj letni program dela.
Skupna strokovna služba ne opravlja nalog, ki so jih udeleženke dolžne opraviti .same oziroma so v pristojnosti upravnih ali drugih organov,
24.	člen
Udeleženke soglašamo, da nadzor nad delom organov, strokovne službe in usmerjanjem združenih
sredstev amortizacije v skladu s tem samoupravnim sporazumom in zakonom opravljajo odbori samoupravne delavske kontrole občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
25.	člen
Udeleženke soglašamo, da spore v zvezi s tem samoupravnim sporazumom rešuje sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se stranke v sporu lahko sporazumejo, da spor reši arbitraža, ki jo v ta namen ustanovijo v skladu z zakonom. Sklep te arbitraže je dokončen.
26.	člen
Ta samoupravni sporazum sklenejo organi upravljanja udeleženk in podpišejo pooblaščeni predstavniki
27.	člen
Ta samoupravni sporazum je skenjen, ko ga sprejme večina vseh udeleženk sporazumevanja na območju ljubljanskih občin, ki so navedene v prilogi tega samoupravnega sporazuma.
K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopi vsaka udeleženka sporazumevanja.
28.	člen
Zbor na podlagi sklepov udeleženk o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma na svoji prvi seji sprejme ugotovitveni sklep o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma in ga objavi
. 29. člen
Udeleženke soglašamo, da vse pravice, obveznosti in odgovornosti udeleženk, ki so nastale z združevanjem sredstev amortizacije nepremičnin in najemanjem posojil po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev amortizacije nepremičnin iz leta 1976, postanejo z začetkom veljave tega samoupravnega sporazuma pravice, obveznosti in odgovornosti po tem samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom.
30. člen
Ta samoupravni sporazum lahko udeleženke dopolnimo ali spremenimo po postopku, po katerem je sklenjen.
Predlog za spremembe ali dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko poda vsaka udeleženka oziroma druga družbeno pravna oseba.
CERKNICA
1525.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. julija 1982 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov Skupščine občine Cerknica za leto 1981, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega zaključnega računa.
2.	člen
Zaključni račun izkazuje:
1.	Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov:
din
— predpis vseh davkov in prispevkov	48,130.654,05
—	predpis obresti in stroškov izterjave
—	plačila davkov in prispevkov
—	odpis davkov in prispevkov
—	zaostanek na dan 31. 12. 1981
158,860,00
41,456.120,46
650.884,15
6,182.509,45
2.	Prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
—	predpis prisp. za starostno zavarovanje kmetov
—	predpis obresti in stroškov izterjave
—	plačila prispevka
—	odpis prispevka
—	zaostanek na dan 31. 12. ■ 1981
din
4,488.705,65
38.208,00
3,478.744,95
288.491,95
759.676,75
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1981 vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev.
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju in delitvi sredstev amortizacije nepremičnin, ki je bil sprejet leta 1976.
32.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/66-9
Cerknica, dne 21. julija 1982.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič L r.
"	1526.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na predlog komisije za urejanje prostora, varstvo okolja in 'gradbeništvo na podlagi 11. in 13. čleria zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 27. julija 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe osnutka zazidalnega načrta za naselje Grahovo
1	1. člen
Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta naselja Grahovo, ki ga je izdelala »Komunala« Cerknica pod št. 81/IX-9 v mesecu juliju 1982.
2.	člen
Javna razgrnjtev osnutka spremembe zazidalnega načrta naselja Grahovo bo v prostorih komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti Grahovo vsak dan od 8. ure do 12. ure.
3; člen
V času razgrnitve lahko poda k spremembi osnutka zazidalnega načrta svoje .pripombe in predloge vsak občan, delovne in druge organizacije, ustanove ter skupnosti.
Pripombe se sprejemajo v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS na kraju javne razgrnitve dokumenta.
St. 350-2/81
Cerknica, dne 15. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Tone Kebe 1. r.
ILIRSKA BISTRICA
1527.
Na podlagi 579. Člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sklenejo
— Območna vodna skupnost Primorske — Koper,
— Zveza vodnih skupnosti Slovenije,
— LKI »Lesonit« Ilirska Bistrica,
— Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica,
— Hmezad — Kmetijstvo Ilirska Bistrica,
— Transport Ilirska Bistrica,
— Vodno gospodarsko podjetje. »Hidro — Koper«, — Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica,	.
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— SKIS Ilirska Bistrica,
— Medobčinska gospodEirska zbornica Postojna,
— Obrtno združenje Ilirska Bistrica,
— Gospodarska zbornica SRS,
— Skupščina ; občine Ilirska Bistrica,
•	— Skupščina občipe Sežana
(v nadaljnjem besdilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR
o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo voda reke —
Reke
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se določajo načela in osnove skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za izvajanje ukrepov sanacije reke — Reke.
Vsi ukrepi bodo usmerjeni v takšno tehnologijo proizvodnje in pbratovanja proizvodnih in drugih naprav, ki bodo prispevali k zmanjšani porabi tehnološke vode in s tem dosegli sanacijo vode reke — Reke do stopnje II. kakovostnega razreda.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljamo:
1.	da visoka stopnja onesnaženosti voda reke Reke škodljivo vpliva na vodni režim širšega območja in na človekovo okolje;
2.	da obstajajo mednarodne obvezpošti po sporazumu med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo glede varovanja pred onesnaženjem voda reke — Reke;
3.	da se kvaliteta voda reke Reke kljub temu, da so posamezne delovne organizacije v ta namen vložile precejšnja sredstva ni izboljšala;
4.	da vse dosedanje rešitve niso dovolj učinkovite in tehnološko ne zagotavljajo kompleksne in trajne rešitve.
3.	člen
Udeleženci tega dogovora se bodo skladno s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi -prizadevali za sprejem in izvajanje enovitega, tehnološko utemeljenega sanacijskega programa, ki bo temeljil na zagotavljanju zadostnega količinskega pretoka vode, predčiščenjih pri posameznih uporabnikih, skupni čistilni napravi in drugih ukrepih. Ta program bo v celoti izveden do konca leta 1985.
4.	člen
Posamezni udeleženci tega družbenega dogovora bodo izvajali naslednje naloge:
1.	LKI »Lesonit« Ilirska Bistrica bo do izgradnje skupne čistilne naprave zagotovila takšno delovanje interne čistilne naprave, da bodo doseženi optimalni rezultati predčiščenja,
—	izvršila modernizacijo proizvodnje oplemenitenih plošč in povečanje proizvodnje vlaknenih plošč po suhem postopku ter ukinila proizvodnjo vlaknenih, plošč po mokrem postopku.
2.	Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica
—	bo uvedla takšen tehnološki postopek v pro^ izvodnji in na obratovalnih napravah v proizvodnji, vključno s predčiščenjem, da bo zmanjšana poraba
kisika od 2000 kg/dan na naj ved 500 kg/dan. Predelava vinskih droži se bo ukinila do konca leta 1982.
3.	Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica
—	bo zagotovil odvoz krvi iz klavnice v kafilerijo,
—	bo uredil v svojem strojnem parku ustrezno napravo za zadrževanje maščob in odpadnih olj.
4.	Transport Ilirska Bistrica
—	bo izvajal pranje in čiščpnje zunanjosti vozil v la‘sthi pralnici, opremljeni s potrebnim peskolovom in lovilcem maščgb in olj,
—	»pravil pranje notranjosti cistern v lastni pralnici.
5.	Vodnogospodarsko podjetje Hidro Koper
—	bo pripravilo projektno dokumentacijo za nadaljevanje izgradnje akumulacij na pritoku Dula in Klivnik,
—	bo zagotovil izvajanje vodnogospodarskih nalog v zvezi s sanacijo voda reke — Reke,
—	zagotovil do konca leta 1982 delovanje akumulacije Mola.
6.	Komunalno gradbeno podjetje
—	bo v skladu z urbanističnimi dokumenti nadaljevalo z izgradnjo mestne kanalizacije in kolektorjev za odvoz vseh odpadnih vod na skupno čistilno napravo; te naloge sp obravnavajo kot prioritetne,
—	bo nosilec investiranja za skupno komunalno čistilno napravo,
—	bo izdelalo investicijski program in ostalo
projektno — tehnično dokumentacijo na osnovi študije »KIBK«, s katero bodo opredeljeni količinski in kakovostni parametri odpadnih vod, študija bo upoštevala tudi parametre, potrebne za razvoj mesta Ilirska Bistrica.	'
7.	Območna vodna skupnost Primorske Koper
—	bo v svojem srednjeročnem programu dela prednost sanaciji voda reke — Reke,
—	bo zagotavljala finančna sredstva za izgradnjo akumulacij in za realizacijo drugih skupno dogovorjenih vodnogospodarskih obveznosti,
—	bo skupaj z Izvršnim svetom Skupščine občine Ilirska Bistrica pobudnik in usklajevalec med udeleženci tega dogovora in drugimi člani skupnosti pri uresničevanju določb dogovora.
8.	Zveza, vodnih skupnosti
—	bo v svojih planskih dokumentih upoštevala obseg in zahtevnost vodnogospodarskih nalog iz tega družbenega dogovora ter zagotovila finančna sredstva,
—	bo strokovna služba sodelovala pri pripravi in izvajanju tehnološko tehničnih rešitev investicij, v zvezi s sanacijo reke — Reke,
—	bo usmerjala območno vodno skupnost v njenih prizadevanjih za realizacijo nalog iz tega družbenega dogovora.
9.	Samoupravna komunalna interesna skupnost Ilirska Bistrica
—	bo v srednjeročnem planu 1981—1985 in letnih planih zagotovila potrebna sredstva za izgradnjo čistilne naprave , in kanalizacijske zbiralnike.
10.	Obrtno združenje
—	bo vzpodbujalo, da bodo njegovi člani, ki opravljajo dejavnosti, ki onesnažujejo vodo, spoštovali in izvajali potrebna predčiščenja odpadnih vod.
5.	člen
Udeleženci iz prejšnjega člena se zavezujejo da bodo
1.	sprejeli poseben samoupravni sporazum o načinu zbiranja sredstev in izvajanju del v srednjeročnem obdobju 1981—1985 v zvezi z uresničevanjem dogovorjenih nalog iz .tega družbenega dogovora. Ta samoupravni sporazum bo posebna priloga srednjeročnega načrta Območne vodne skupnosti Primorske;
2.	omejili ali ustavili tisti del svoje dejavnosti, ki onesnažuje vode reke — Reke, če ,ne bodo izpolnjene naloge in obveznosti iz tega družbenega dogovora;
3.	dosledno spoštovali predpise o varstvu voda v vseh delovnih organizacijah, ki kakorkoli obremenjujejo odpadne vode in zadostili pogojem za pridobitev vodnogospodarskega dovoljenja;
4.	Imenovali petčlanski koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora, ki ga sestavljajo predstavniki: LKI »Lesonit«, tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica, Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Ilirska Bistrica, Območna vodna skupnost Koper. Odbor bo vodil član Izvršnega sveta Skupščine občine Ilirska. Bistrica, zadolžen za področje varstva okolja.
6.	člen
Skupščina občine Ilirska Bistrica bo skrbela za izvršitev nalog ^o tem družbenem dogovoru. V ta namen bo v okviru svojih pristojnosti in v okviru predpisov o varstvu voda in o varstvu človekovega okolja sprejemala ustrezne predpise in druge ukrepe ter v okviru svojih pristojnosti ukrepala proti kršiteljem.	■
7.	člen
Skupščina občine Sežana kot neposredno zainteresirana za sanacijo vode reke Reke bo v okviru svojih pristojnosti podpirala prizadevanja udeležencev tega dogovora.
8.	člen
Gospodarska zbornica SR Slovenije bo podpirala izvedbo sprejetih programov in nalog pri republiških dejavnikih, ki lahko vplivajo na izvajanje družbenega dogovora.
x	9. člen	.
Medobčinska gospodarska zbornica Postojna bo sodelovala preko svoje komisije za varstvo okolja pri realizaciji zastavljenih nalog in angažirala gospodarske dejavnike v regiji.
10. člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s svojimi pristojnostmi spremljal, usmerjal in povezoval dejavnosti republiških upravnih organov pri sanaciji in podpiral združevanje sredstev v okviru Zveze vodnih skupnosti Slovenije, bank, zavarovalnic
in drugih institucij za realizacijo investicijskih programov, ki so usklajeni z družbenim dogovorom, upoštevajoč načela o varstvu okolja in mednarodne obveznosti:
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica in Območna vodna skupnost Primorske vsako leto pripravita poročilo o izvajanju določb tega družbenega dogovora, katerega obravnava zbor podpisnikov tega dogovora.
12.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi drugi zainteresirani organi in organizacije.
13.	člen
Šteje se, da je družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo voda reke Reke sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev, za tem pa se ga objavi v Uradnem listu SRS.
S sklenitvijo tega družbenega dogovora preneha družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo voda Reke, ki je bil sklenjen 29. januarja 1976.
Št. 016-2/82-3
Ilirska Bistrica, dne 16. julija 1982.
Udeleženci: Območna vodna skupnost Primorske Koper, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ,LKI »Lesonit« Ilirska Bistrica, Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica, Hmezad — Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Transport Ilirska Bistrica, Vodno gospodarsko podjetje »Hidro« Koper, Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica, Izvršni svet SR Slovenije, Samoupravna komunalna interesna skupnost Ilirska Bistrica, Medobčinska gospodarska zbornica Postojna, Obrtno združenje Ilirska Bistrica, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Skupščina občine Sežana.
KOČEVJE z	1528.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na skupni seji obeh zborov dne 15. junija 1982 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L januarja 1982 dalje
1.	Sen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen	6
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 °/o,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.100 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani
kot kmetje po prvem odstavku tega člena,. plačujejo za člana družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino oziroma preživnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega Siena.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpis.h o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno pravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek cd osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki. opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši - neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci. kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni ..nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) ih osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo, pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavee, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po snovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v prifneru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo
organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
7.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in piačuje po naslednjih prispevnih stopnjah:
•/.
—	iz dohodka po osnovi bruto osebnega
dohodka po stopnji	8,75
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,22
8.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81).
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov7 za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojriinskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 400 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81.
11.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavgrovanjg SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14°/o.
/	12. člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo7 Zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6°/e od bruto prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopi) neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa.	,
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10/81).
15 člen
Ta sklep Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
St. 113/1-1/82
Kočevje, dne 15. junija 1982.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje
Bruno Ciglič 1. r.
LENART
1529.
Po 80. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78) v zvezi s 46. členom samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 13-760/81) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupini seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem usklajevanju v Občinski skupnosti socialnega varstva Lenart
glede na 11. alineo drugega odstavka 11. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8-545/80) sprejela
SKLEP
o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart
L
Prispevki uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, veljavni od 1. 2. 1980 dalje se valorizirajo za uradno valorizacijo programov samoupravnih interesnih skupnosti od planskih na tekoče cene od leta 1979 na 1981 brez upoštevanja vsakoletnih uskladitev teh programov s tekočim porastom cen, oziroma valorizirajo za skupno 41,24%.
2
Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke znašajo:
Zap.
Št.
Vrsta prispevka
Znesek v din
Zap.
št.
5.	za vsak rtg. posnetek, tudi zob (največ 6 po-
snetkov pri snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	5
6.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili in poseb-
nih v zveai s posameznim primerom zdravnik v zvezis posameznim primerom zdravljenja	125
7.	za zdravila, pomožni in sanitetni material
ob prevzemu	v	lekarni	na	recept	30
8.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo
uporabnikom	v	ambulantah	in	dispanzerjih 205
9.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za
ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 310
10.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske ro-
kavice za protezo in navleke za krn po amputaciji	310
11.	za ortopedske	čevlje	620
12.	za kilni pas	310
13.	za bergle	65
14.	za aparat za omogočanje glasnega govora	415
Vrsta prispevka
Znesek v din
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obrat-
nih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim	primerom zdravljenja	»40
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je op-
ravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	125
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu	40
—	za	vsako zalivko	40
—	za	polno kovinsko prevleko	310
—	za	vse druge prevleke	375
—	za	inlay nazidek	205
—	za	vsako krono (z zatičkom)	450
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	205
—	za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 70
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	90
—	za gred, opornico ali jahač	275
—	za vsako totalno protezo	665
—	za vsako parcialno protezo	825
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno
parcialni protezi	720
—	za vsako začasnd protezo	620
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo	105
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	105
15. za nemedicinski del oskrbe v ooinišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za naj-
več 30 dni v koledarskem letu — dnevno	65
16.	za	očala	85
17.	za	kontaktna	stekla	185
18.	za	očesno protezo	205
19.	za	ojačevalni	slušni aparat	310
3
Ta lista se uporablja od 1. avgusta 1982 dalje; z njeno uveljavitvijo preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v letu 1980 v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 10-689/80).
St. 191-1/82
Lenart, dne 28. julija 1982.
.	Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Ivan Cemčec 1. r.
1530.
Po 45. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78), je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem usklajevanju v Občinski skupnosti socialnega varstva Lenart glede na 10. alineo drugega odstavka
)
11. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8-545/80) sprejela
UGOTOVITEV
o povečanju nadomestila osebnega dohodka v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart
I
Po uradnih statističnih podatkih so se življenjski stroški v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečali za 36%, torej za več kot 5 %, zaradi česar je izpolnjen pogoj za povečanje nadomestila osebnega dohodka na temelju usklajevanja višine nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov.
II
Delavcem in drugim upravičencem, katerih začasna zadržanost od dela traja neprekinjeno dalj kot šest mesecev, gre od izpolnitve pogoja za uskladitev nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov, upoštevajoč načela iz 34. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 13-750/81), v leto 1982 povečano nadomestilo osebnega dohodka za 30,1 %, za kolikor se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1981 povečal nasproti letu 1980.
III
Ta ugotovitev začne veljati z dnem objave v Uradnem lista SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1982 dalje.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Ivan Cernčec 1. r.
1531.
Po 53. in 55. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78), v zvezi s 2. in 3. točko sklepa o uskladitvi obsega nekaterih pravic do socialne varnosti in v zdravstvenem varstvu z dohodkovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 10-891/80) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 28. julija 1982 po predhodno izvedenem usklajevanju v Občinski skupnost) socialnega varstva Lenart glede na 9. alineo drugega odstavka 11. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8-545/80) sprejela
UGOTOVITEV
o povečanju oziroma višini posmrtnine in pogrebnine v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart
I
Ob upoštevanju načel iz 42. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje so-
cialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 13-750/81) se zneski posmrtnine in pogrebnine za leto 1982 določijo tako, da se višina posmrtnine oziroma pogrebnjne, veljavne za leto 1980, poveča za 30,1 odstotek, za kolikor se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1981 povečal nasproti letu 1980.
II
Skladno z ugotovitvijo pod I. znaša v letu 1982
din
a)	posmrtnina	7.127
b)	pogrebnina
—	če je umrla oseba starejša od 14 let	7.127
—	če je umrla oseba starejša od enega in
mlajša od 14 let	5.048
—	če je umrla oseba mlajša od enega
leta	3.563
III
Ta ugotovitev začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
Lenart, dne 31" maja 1982.
Predsednik skup&ine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Ivan Cernčec 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1532.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/72, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščini občine Ljubljana Bežigrad na svoji redni 13. seji dne 10. avgusta 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega, otoka BP 10 — Brod
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 -r- Brod, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem.— LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad št. 23, pod št. 2345 v juniju 1982.
2
Območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod je omenjeno z južno servisno cesto na jugu in jugovzhodu, s predvidenim železniškim industrijskim tirom na severovzhodu in severu ter s severno obvoznico na zahodu.
3
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo'javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13 in v prostorih
krajevne skupnosti Nadgorica Ježa, Črnuče, Nadgo-rica lOa, v času od 1. septembra 1982 do 1. oktobra 1982 ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure in ob petkih od 7. do 12. ure.
Št. 351-31/76-8/1
Ljubljana, dne 13. avgusta 1982.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Kosta Bizjak 1. r.
1533.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/72, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji .13. redni seji dne 10. avgusta 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka BM 5 — Žale
1
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta ža južni del zazidalnega otoka BM 5 — Žale, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2985/82 v marcu 1982.
2
Območje južnega dela zazidalnega otoka BM 5 — Žale je omejeno na zahodu z novo Tomačevsko cesto, na jugozahodu z Linhartovo cesto, na jugovzhodu z Žalsko ulico, na severovzhodu in severu pa z južnim pokopališkim zidom ob ulici na Žalah.
3	.
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega
centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prqstorih krajevnes kupnosti Savsko naselje I, Ljubljana, Belokranjska 6, v času od 1. septembra 1982 do 1. oktobra 1982 pb ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure in ob petkih od 7. do 12. ure.
Št. 351-13/80-8/1
Ljubljana, dne 13. avgusta 1982.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Kosta Bizjak L r.
MOZIRJE
1534.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona n temeljih gistema cen in o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 7. tačke odloka o pravicah ip dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju, nalog Skupnosti za cene občine Mozirje (Uradni silt SRS, št. 1/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Mozirje
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debele In na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po dploč-bah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov:
Proizvodi, ki spadajo		v dejavnost	' v . \ «.	' :	: 1	Stopnja za kritje strolitev največ v višini	
panoga	skupina	podskupina		na debelo v •/«	na drobno v V,
1	2	3	4	5	1
0111	01111	011113	Kremenčev pesek, kremen	3	5
0120	01200	— ,	Kamen, marmor, gramoz, pesek	5	12
0130	01302	013021	Oenonrne vrste pšeničnega in rže-		
nega kruha	posebni predpisi
— speciabii kruh in vse vrste pekovskega peciva	—	8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske dejavnosti.
2.	Pri oblikovanju cen iz te odredbe se uporabljajo 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82).
3.	Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-12/82-3
Mozirje, dne 5. avgusta 1982.
Predsednik Izvršnega . sveta Skupščine občine Mozirje
Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r.
1535.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in' družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 1/81) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 33/82) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvede in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve i? pristojnosti občine:
0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov s 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha
0501	Visoka gradnja: stanovanjska gradnja
0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
0901 Obrt in obrtne storitve 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
090124 Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom
690129 Druge storitve kovinsko predelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132 Popravila jn vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 080171 Izdelava kruha
0502	Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil
1002	Stanovanjska dejavnost
Stanarine in najemnine za poslovne prostore
1003	Komunalna dejavnost: Vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitve drugih komualnih dejavnosti (10039)
1302 Družbeno varstvo otrok, mladine in socialno varstvo
(100351) in storitve drugih komunalnih dejavnosti (10039)
1302 Družbeno varstvo otrok, mladine in socialno varstvo
2.	V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bedo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
3.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve, razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode in storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
4.	Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve, za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
5.	Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi.
6.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
7.	Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Mozirje v potrditev (Uradni list SRS, št. 21/81).
St. 38-11/82-3
Mozirje, dne 5. avgusta 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Franc Miklavc, inž. les. ind. L r.
1536.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) m odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve, ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 33/82) sprejme Svet skupnosti za cene občine Mozirje
SKLEP
o proizvodih in storitvah za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma ob vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom.
2.	Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve:
011113 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 0603 Rečni in jezerski promet
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga .opravljajo zasebniki
0801	Gostinstvo
0802	Turistično posredovanje
090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov 090133 Izdelava raznovrstnih električnih izdelkov
090139 Popravila in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprJv
090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov
090182 Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov
090209 Druge osebne storitve in storitve z gospodinjstvom
120190 Drugo izobraževanje — pridobitev posebnega znanja tujih jezikov in vožnje z motornimi vozili
120331 Dejavnost delavske univerze 120364 Predvajanje filmov
3.	V postopku oblikovanja cen iz druge točke tega. sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
4.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti
izdelujejo ali popravljajo po posebnih tekočih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti, ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
5.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, kolikor se na te proizvode in storitve na nanaša nek drugi predpis o neposredni kontroli efen ali o posebnem oblikovanju cen razen cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in o družbeni kontroli cen.
6.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. člčnu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestila o teh cenah.
7.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND-21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je mogoče razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša),
b)	mersko enoto
c)	raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. 12. predhodnega.
leta,
d)	dotedanjo ceno za proizvod ozirorna storitev, oblikovano po predpisih'veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajal-ska, v prometu na debelo, v prdmetu na drobno),
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v obvestilo, z navedbo vrste cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno),
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novo oblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki 50 veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta,
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave, način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne. Višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
8.	Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom,
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev,
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z merili za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen.
9.	Samoupravpe organizacije in skupnosti pošiljajo obvestila o cenah skupnosti za cene v treh izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz druge točke), dokumentacijo iz osme točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila.
10.	'če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacijo in obrazložitev iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki he more biti krajši od osem dni.
Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz prvega odstavka te točke se šteje, da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt.
11.	Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona oziroma v skladu s sprejeto politiko cen, bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila.
Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona.	3
12.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati navodilo o pošiljanju obvestil o cenah skupnosti za ceng občine Mozirje zaradi spremljanja.
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-13/82-3
Mozirje, dne 10. avgusta 1982.
Predsednik
Sveta občinske skupnosti za cene Mozirje
Ivan Copar 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1537.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, .št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede
1. člen
S to odredbo se določijo pristojbine za potrditev in dovoljenje ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 142 din.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
din
1.	za kamionske in vagonske pošiljke	350
2.	za kosovne pošiljke, vsako začeto uro
pregleda	350
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mešto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 350 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalcu.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih hvali in mesa:
din
— za odraslo govedo in kopitarje, od
komada	70
—	za	teleta od	komada	47
—	za	prašiča,	od	komada	56
—	za pujske do 50 kg, od komada	36
—	za	drobnico,	od	komada	47
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma i!a isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne, stroške in zamudnica.
din
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede mle-
ka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka	0,026
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc
in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0073
4.	Za veterinarsko-sanitarni pregled:
— v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnicah in skladiščih živil živalskega izvora

—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa
se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda	350
5.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 odstotkov od sporazumna določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov.
7.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-051-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50770-655-250 pri SDK.
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega- izvora se lahko skontira pristojbina za en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šentjur pri Celju in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov.
8.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 15/82.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 332-68/82-2
Šentjur pri Celju, dne 12. avgusta 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Jager L r. •
POPRAVEK
V	odloku o vplačilu razlik o cenah moke, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1442/82 z dne 6. VIII. 1982 se sedma vrsta drugega odstavka 1. člena pravilno glasi: »ki opravljajo promet z moko na debelo pa vplačajo«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	poslovniku za delo Skupščine mesta Ljubljane objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26-1680/82 z dne 16. VII. 1982 je zadnji odstavek 230. člena nov podnaslov z oznako i). Dosedanji podnaslov z oznako i) pred 235. členom postane podnaslov označen s črko n
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
"»V odloku o ustanovitvi Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 25-1268/82 z dne 9. julija 1982, se 7. člen pravilno glasi:
»Statut zavoda sprejme svet zavoda, potrdi pa ga Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center.«
Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta »Podvrh« Mozirje in zazidalnega načrta obrtne soseske VI. v Mozirju (Uradni.list SRS, št. 6/80) se v 3. členu pri vlož. št, 196 k. o. Mozirje pri pare. št. 594/1, sadovnjak mere 623 m^ popravi v pare. št. 596/1 sadovnjak mere 352 m2 in doda pare. št. 596/5, njiva mere 375 m* bivša lastnica navedenih parcel je Klančnik Ana, Mozirje 224.
St. 010-39/79-3
Mozirje, dne 10. avgusta 1982.
Predsednik Skupščine občin Mozirje
' Alojz Plaznik, dipl. inž agr. L r.
POPRAVEK
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Sevnica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1102/82 z dne 21. VI. 1982 se v 1. členu doda še ena ali-nea, ki se glasi:
»— 35 din za kmetijska obdelovalna zemljišča V. in VI. katastrskega razreda in kmetijska neobdelovalna in gozdna zemljišča III. in IV. katastrskega razreda.«
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Jože Zveglie 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1519. Družbeni dogovor o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest in o nalogah za organizacije drugih organizacij združenega dela v cestnem gospodarstvu	1925
fc520. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka In Stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	1928
1521.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1929
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1522.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokul-
turne skupnosti Slovenije	1929
1523.	Statut Telesnokulturne skupnosti Slovenije	1933
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1524.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev iz
amortizacije zgradb in drugih gradbenih objektov ^ in njihovi uporabi v obdobju 1981 do 1990 (Ljubljana)	.1944
Stran
1525.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov za leto 1981 (Cerknica)	1947
1526.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe osnutka zazidalnega načrta za naselje Grahovo (Cerknica) 1948
1527.	Družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za sanacijo voda reke — Rebe (Ilirska Bistrica) 1948
1528.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Kočevje)	1950
1519. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart	1951
1530.	Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega dohodka v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1952
1531.	Ugotovitev o povečanju oziroma višini posmrtnine
in pogrebnine v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart	1953
1532.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na-
črta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Ljubljana Bežigrad)	1953
1533.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazi-
dalnega načrta za južni del zazidalnega otoka BM 5 2ale (Ljubljana Bežigrad)	1954
1534.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu
blaga na debelo in na drobno	(Mozirje)	1954
1535.	Odredba o pofiljanju cenikov za posamezne pro-
izvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Mozirje)	1955
1536.	Sklep o proizvodih in storitvah za katere se občin-
ski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi Spremljanja (Mozirje)	1956
1537.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja
ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Šentjur pri Celju)	1957
—	Popravek odloka o vplačilu	razlik	v	cepah moke 1958
—	Popravek poslovnika za delo Skupščine mesta
Ljubljane	1958
—	Popravek odloka o ustanovitvi Ljubljanskega re-
gionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (Ljubljana)	1958
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice
in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta »Podv^h« Mozirje In zazidalnega načrta obrtne soseske VI.	1958
—	Popravek odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Sevnica	1958
Predpisi o Izumih, tehničnih Izboljšavah in znahih razlirtanja
s komentarjem
Sredi leta 1981 je Skupščina SFRJ sprejela dolgo pričakovani zaKon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki bo imel nedvomno velik pomen za nadaljnji razvoj tehnologije.
Avtorji dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in mag. Marija Krisper-Kram-berger so skušali v komentarju k temu zakonu strniti dosedanje teoretične poglede in praktične izkušnje o problemih ustvarjalnosti, ki razvijajo sodobno tehnologijo. Komentar vsebuje stališča o nekaterih teoretičnih vprašanjih, nekatere pomembne primerjalnopravne podatke in deloma tudi dosedanjo sodno prakso Poleg besedila samega zakona's komentarjem k posameznim členom vsebuje priročnik še izbor drugih zakonov in drugih pravnih virov, ki prihajajo v poštev pri obravnavanju posameznih vprašanj, ter besedila ustreznih mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih je ratificirala naša država.
Celotna zbirka bo nedvomno zelo uporabljiv in koristen pripomoček pri urejanju razmerij v zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem raziskovalnega dela pri ustvarjanju izumov, zlasti pa še pri urejanju razmerij v zvezi z varstvom in izkoriščanjem izumov,, fci so rezultat tega dela.
Komentar bo tudi pripomoček pri strokovnem obravnavanju posameznih vprašanj o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, za vodenje postopkov, ki se nanašajo na varstvo materialnih in moralnih pravic izumiteljev in drugih avtorjev-
Cena: 430 din
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14,
p. p. 379/VII.
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi - v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40325 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72