Listek.
643
Spet terte so   rodile, Prijatli,  vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile Serce razjasni in  okd, Ki vtopi Vse skerbi, Veselo upanje budi!
Komu pervo zdravico Napili   bomo   krog   in   krog?
Slovencov porodnico Deželo našo živi Bog Brate vse, Kar nas je Sinov slovenske matere!
V sovražnike  'z oblakov Rodu naj naš'ga treši grom !
Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dom; Naj zdrobe" Njih roke" Verige vse, ki jim teže".
Edinost, sreča,  sprava K nam naj  nazaj se  veruejo,
Otrok, kar ima Slava, Vsi  naj  si v roke sežejo, De oblast Spet in  čast Ko ble ste, boste naša last.
Ob novini  1844.
Bog živi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice ; Ni take je mladenke Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej Za   naprej Slovite drage veko me j.
Ljubezni sladke spone Naj  vežejo  vaš  na naš rod V njim sklepajte zakone De nikdar več  naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov.
Mladenči, zdaj  se pije Zdravljica vaša, vi naš up;
Ljubezni domačije Noben  naj  vam ne vsmerti  strup; Ker po nas Bode vas Jo serčno branit'   klical  čas
Žive" naj  vsi narodi Ki dan dočakat' hrepene*
Ki,  koder sobice  h6di Ne bo pod njim   siižne  glave" Kupca ta Njim velja Naj bog jim dobro   srečo da.
Visoko zdaj,  prijatli, Kozarce zase  vzdignimo
Ki smo se [vsi] pobrat li Saj eno misel mislimo; Bog naj   te .  . .  . Bog naj  me  .  .  .  . Naj nas živi tovarše vse!
Dr. Treserin, V 3.  verzu   zadnje   kitice   je   tiskano:    »Ki   smo   zato   se   zbrat'li,«   in   na   koucu vrstice pisano le  »pobratli« ;   besedico   »vsi«   sem torej jaz vrinil.
R. Krmavnur.
Pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. — »Goriška tiskarna« A. Gabrščeka nam je poslala to-le tiskano okrožnico: »Deset let je že preteklo, kar je legel v prijaznem Kobaridu na Goriškem k večnemu počitku nadepolni mlad pesnik — Krilan, ki je bil postal ljubljenec slovenskega čitajočega občinstva. Njegove ljubke liriške pesmice, pa tudi romance in balade so kazale velik talent, ki je veliko obetal svojemu narodu. Ali: »Slovenec nima sreče, kar da" mu, hitro spet mu vzame čas !«  — zgodilo se je tudi tu,
644
Listek.
Za svojima bratoma šel je tudi on nepričakovano v grob. Vsa Slovenija je plakala na izgubi tega mladega svojega ljubljenca. — Glavni dedič g. Anton Klodič vitez S;ibla-dolski je leta 1887 izdal prvi zvezek Krilanovih poezij, katere je pozdravil slovenski narod z oduševljenjem. Obljubljen je bil še drugi in tretji zvezek, ali nismo ju dočakali Zdaj pa ju venderle dobimo »Goriška tiskarna« A. Gabršček je odkupila od glavnega dediča vse spise, katere izda v znani »Slovanski knjižnici«. Vsi spisi so prora-čunjeni nekako na pet snopičev, štiri pesmij in jeden proze; pesmi izidejo v dveh dvojnatih snopičih, proza pa v jednem, kateri priobči tudi životopis in sliko pokojnega pesnika, ljubljenca goriških Slovencev. Na tak način dobimo vsega Krilana za 75 kr,, dočim je samo prvi zvezek stal 1 gld. Zdaj se lahko razširijo Krilanovi spisi v najrevnejšo  kočo  —¦  in  to  bo najlepša proslava  desetletnice njegove smrti.
Opozarjamo, da tako ceno dobe te spise le naročniki »Slovanske knjižnice«, po knjigarnah pa bodo precej dražji. Zato svetujemo vsem imovitejšim rojakom, naj podpirajo to književno podjetje, ki je zelo ceno, namreč s poštnino le 15 kr. za vsak snopič, obsežen povprečno 6 pol. Doslej je izšlo že 41 snopičev. Izhaja v imenovani tiskarni 15.  dan  vsakega  meseca«
Nove pesmi Gregorčičeve, objavljene v srbsko-hrvaškem listu. V 6. štev. sarajevske »Nade« je objavljen nov proizvod našega dičnega pesnika Simona Gregorčiča, pesem ,Cvetličarkil v slovenskem originalu in poleg njega hrvaški prevod iz peresa J. Milakovica. Čeprav je prevod spreten, bi bili veuder videli rajši ali točen prevod v prozi, ali pa samo manj umljive slovenske besede in oblike raztolmačene. Da je pesem dostojna našega  pesnika,  tega  menda   ni treba  poudarjati.
V   17. številki »Nade« je zopet objavljen Gregorčičev original in Milakovičev prevod pesnice ,Prisilna poroka'. Prevoditelj je prevel ,pust' z besedo ,post'. Ali ljudje se ne ženijo v postu, nego v .pustu' ali ,predpu-;tu', t. j v dobi, predno se ,pusti' meso, in  v kateri  se  ,puste'  šale uganjajo.
Pisma o književnosti u Slovenaca. Napisao prof Andra Gavrilovič. U Beogradu. Stamparija Petra K Tauaskoviča do delijske česme. 1895. Cena dva dinara /= 1  gld. avr. vr.)  —  XXXVI.  izdanje  Cupičeve zadužbine.   180 str. vel. 8°.
Ljubljanski Zvon je že v 7. zvezku objavil, da je izšla ta knjiga. Sedaj smo knjigo dobili in jo lahko ocenimo, kakor smo obetali v 7. zvezku. Mimogrede bodi omenjeno, da  ustanovnih ^Cupičeve zadužbine'  ni  bil  kape/an,  nego  kape^an.
V   predgovoru omenja pisatelj vse spise slovenske, večinoma pripovedne, katere so različni prevodilci priobčili srbskemu občinstvu. Vsega ni mnogo, ali vender smelo trdimo, da je več iz slovenščine na srbščino prevedeno, nego iz srbskega jezika na slovenski, posebno v novejši dobi. Vzrok temu treba pač iskati v te m, da čitajo mnogi izobraženi Slovenci srbske originale, poglavito pa v tem, da se v Slovencih prevodi sploh prezirajo in to po krivici prezirajo. —¦ Pisatelj vestno navaja vse važnejše vire za slovensko književno zgodovino ter jih je tudi dejanski porabil Zal, da so ti viri pretežno suhoparne bijografske date; pravih literarnih študij, iz katerih bi mogel čitatelj spoznavati duha, smer in vrednost pisateljev, je ubogo malo. Rokopis je pregledal g. dr. Val. Oblak, in po njegovih  napotkih  je   pisatelj   popravil svoje  delo.
Vso literarno  zgodovino je pisatelj  popisal  v desetih  pismih.
V   prvem pismu se ozira pisatelj na narod in na staro politično ter književno zgodovino njegovo, na jezik, selišča, broj, vero, upravo, politično usodo. Vse je prikazano jezgrovito,  kratko  in pravilno.