Volifve y NcmCili. Celjski nemški list »Deutsche Zeitung«, ki pojmuje svojo nalogo kot glasilo nemške manjšine v dravski banovini tako, da brani hitlerizem v Jugoslaviji, je povodom volitev v Nemčiji objavii članek svojega narodno-socialističnega sodelavca v Nemči.i. V tem članku napoveduje s poudarkom 'dopisnik to-le: »Svetovnopolitični pomen teh volitev in zlasti z njimi združenega ljudskega glasovanja je v tem, da se jasno pokaže, da novi možje v Nemčiji niso ustanovili režima sile, marveč da so v resnici zastopniki celokupnega riemškega naroda.« Narodno-socialistični dopisnik celjs'kega nemškega narodno-socialističnega lista razkriva namen, ki so ga hoteli doseči narodno-socialistični poglavarji z volitvami 12. novembra, in ta namen je: prevara sveta. Volitve naj svetu pokažejo kot resnico to-le laž: Narodnosocialistični režim ni režim sile in nasilja, marveč vlada pravice in Ijudske volje. Izven Nemčije veruje to laž samo kaJk narodno-socialistično navdušen in zanesen hitlerjevec v Avstriji ali pa v ¦okrilju nemških narodnih manjšin po tistih državah, kjer se takšne manjšine naliajajo. S smotrom prevare sveta so nedejjske volitvc bile inscenirane. Ko je Nemčija 14. oktobra izstopila iz Zveze narodov, je nemška vlada razpustila parlament ter razpisala volitve. Volilcem in volilkam je predložila vprašanje: »Nemški mož, nemška žena! Ali odobravaš to (zunanjo) poli.iko nemške vlade ter si pripravljen, da jo proglasiš kot izraz svojega lastnega prepričanja in svoje lastne volje?« Ako bi Hitler s svojimi ikompanjoni hotel dobiti cd ljudstva samo le potrjenje svoje zunanje politike, zlasti ikar se tiče izstopa Nemčije iz lazorožitvene konference in Zveze narodov, bi to vprašanje zadostovalo. Toda narodno-socialistični voditelji so hotel. dobiti od ljudstva tudi potrdilo za svojo notranjo politiko in zato so volilcem še predložili drugo vprašanje: »Ali si zadovoljen z narodco-socialisti_no notranjo politiko, z go- spodarsko, davčno in socialno politiko Hitlerjevo?« Računali so tako: Kdor bo potrdil zunanjo politiko narodnih socialistov (in fcdo bi se pri sedanjem terorju upal ne potrditi?!), bo hočeš-nočeš tudi moral pritrditi notranji politiki. Ves svet ve, da se je preteklo nedeljo vršila v Nemčiji velika volilska komedija. Predložena je bila edinstvena kan didatna lista s Hitlerjem na čelu in s 686 imeni. Agitirala je z vsem svojim strankarskim in vladnim aparatom samo narodno-socialistična stranka, ker drugih strank v Nemčiji sedaj ni. Nemški volilec .sploh ni mogel »voliti«, to je, izbirati med to ali drugo listo, med to ali drugo politiko. Moral je »glasovati« za to, kar mu je bilo predloženo. Hitler je v svoji iknjigi »Moj boj« na strani 412 zapisal o parlamentarnih volitvah to sodbo: »Spričo granitne neumfiosti sedanjoga človeštva se ni treba guditi o uspehu volitev. Pod vodstvom svojih časnikov in omamljena od novega, zapeljivega programa se meš.anska in proletarska glasovalna žival (Stimmvieh) vrne v skupen hlev in voli svoje stare goljufe.« Stimmvieh — to je Hitlerjev izraz za volilca. V nedeljo je nemški volilec bil 'v resnici Stimmvieh, ikakor še nikdar poprej. Da je ta Stimmvieh šel na volišče ter glasoval za zaukazani vprašanji, je skrbela ogromna agitacija, o kateri piše dopisnik celjske »Deutsche Zeitung« tako: »Ves ogromni aparat bojnih čet zoper boljševizem, napadalnih oddelkov je pritegnjen, da pomaga stvari do zmago. Lepakiin letaki v milijonskih iztisih se delijo med ljudstvo, radio in kino morata tndi služiti tej stvari.« Kogar ni prignala agitacija na volišče, pa ga je nagnala sila. Saj so narodno-socialistični poglavarji izdali geslo: »Kdor ne gre glasovat, je veleizdajalec ter bo kot tak dejansko smatran. Kdor glasuje proti vladi, je veleizdajalec ter bo ikot tak kaznovan.« — Kdor pa ima izbirati med volišcem ter kaznilnim taboriščem, gre rajši na volišče.