(jJlžžjoHt f~{/lC6UCQ,.. NO. 165 Ameriška Domovina H OJW1 AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franctaco, Fitdsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 28, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Ailende se bori z nezadovoljnimi Čilenci Predsednik čila Salvador Al-lende Gcssens uvaja socializem tako naglo in nerodno, da je dvignil proti sebi močan odpor. SANTIAGO, Čile. — Republika čile je bila skozi leta znana Poleg Argentine kot najbolj razita in napredna država Južne Amerike. Z izvozom bakra, kodira in umetnih gnojil (gvano), j® skupila dovolj sredstev za Potrebe lastnega uvoza, ki pa je kil v glavnem omejen na indu-strijsko blago. Ko je pred 22 meseci prevzel °klast predsednik Ailende s podporo krščanskih demokratov, ki Piso položaja trezno presodili, je ^javljal, da bo uvedel soeiali-ZetIb pa vendar zatrjeval prav tako trdno, da se bo pri tem ^žal ustave in drugih veljav-zakonov. Ko je Kongres, kjer ima večino opozicija, spo-^Pal, da se Ailende ne drži svo-•Ph obljub, mu je začel nasprotovati in mu tudi omejil pravi-Co socializiranja brez posebnih 2akonov. Dogajaj0 se je, da so levičar-“Po tolpe na lastno roko izva-zasedbo veleposestev in preganjale z njih lastnike, zasede tovarne in podjetja. To je >o privedlo do zmede in ob-aeznega zastoja v gospodarstvu. 1 tem je padla cena bakra, javnega izvoznega blaga Čila. . r je Ailende rudnike zasegel, e Produkcija v njih tudi močno ta. Povsod se je pojavilo po-j kanj e, kapital je naglo be-/2 dežele, če je le mogel. Čile g^. rl v stanju plačati niti obre-1 ha svojih nad 2 bilijona do-^rjev dolgov. Novih kreditov h nihče ne da, stiska je vsak j. rgovci na drobno so se čuti-2 P0sekno prizadeti in so zato Sv teden za en dan zaprli dal'16 Pr°daj^lne. Ailende je iz-Octredbo o izrednem stanju - ail^2^’ '30 Prn^njntne odprl ko °’ se ie končno premislil, b0 |° vmu trgovci odgovorili, da štrajk samo podaljšalo. 6° ^ Cestah Santiaga je prišlo ž*nsr0nstracij rn spopadov. 6 80 vprizorile svojo de-0l5naS ^^jo, da so držale skozi ter stnnovanja lonce in ponve Slivju nKk razbijale, da se je Piki P° vsem rnestu. Voz- hfjj-v avtomobilov so se v ta vmešali in izražali svoje Novi grobovi Mildred Jackshaw Včeraj zgodaj zjutraj je umrla v Euclid Manor negovališču 79 let stara Mildred Jackshaw s 17400 Euclid Avenue, roj. Godler v Brzini v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po Stevu Jackshawu, umrlem 1. 1961, mati Alexandra Smiley, pok. Julie Smolič in Mrs. Joseph (Mildred) Haney, 5-krat stara mati 2-krat prastara mati, sestra pok. Franka Godlerja in drugih (vsi umrli v Sloveniji). Pokojna je bila članica ADZ št. 4 in Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato ! na pokopališče. James A. Izzo V Sunny Acres bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 61 lei, stari James A. Izzo z 2159G South Lakeshore Blvd., rojen v ! Amsterdamu, N.Y., mož Lucy, ’ roj. Beach, oče Josepha in pok. Michaela, očim Larryja Shumk-i wilier in Patricie Modic, brat Gabriela. Pred boleznijo je bil čistilec oblek. Pogreb je danes ob 9.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na All Souls pokopališče. Mary Spendal Po več tednih bolezni je umrla v Shady Acres negovališču 76 let stara Mary Spendal z E. 77 St. roj. Hribar v Benetu pri Novi vasi pri Rakeku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po 1. 1969 umrlem možu Tonyju, mati Sue Pakis, Val Pakis in Tony j a Spendal, stara mati, sestra Frančiške Pa-kic (Jug.). Bila je članica SNPJ št. 147. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue danes ob 9.30 na AH Souls pokopaliče. Družina bo hvaležna za darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd. v njen spomin. in s sij, Kitajska preprečila sprejem Bangladeš v Združene narode L. R. Kitajska je pretekli petek r o ostrem nastopu proti ZSSR in Indiji v ZN ye-firala sprejem Bangladeš v ZN. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Bangladeš, neodvisna republika, ki se je odcepila od Pakistana, je zaprosila za sprejem v ZN. Resolucijo v njen prid so predložile Sovjetska zveza, Britanija, Indija in Jugoslavija. Proti temu je nastopila Kitajska, ki je v posebni resoluciji zahtevala, da se sprejem Bangladeš odloži, dokler ne bo izpustila pakistanskih vojnih ujetnikov in civilnih jetnikov. Kitajska je napovedala, da bo uporabila svoj veto, če ne pojde drugače, da prepreči sprejem Bangladeš v ZN. Večina Varnostnega sveta je na svoji seji v petek odločila za glasovanje o resolucijah in 11 od 15 članov Varnostnega sveta je glasovalo za sprejem Bangladeš. Trije so se glasovanja vzdržali, Kitajska je glasovala proti in ker ima pravico veta, je bila resolucija odklonjena. Zastopnik Kitajske Huang Hua je dejal, da “sovjetski socialistični imperializem igra naj-zabrbtnejšo vlogo v južni Azi- ¥ Argentini štrajkaii mmtii poboja gverilcev KITAJSKI MIN0L0VEC EN TEDEN V HAJF0NGU BUENOS AIRES, Arg. — Smrt 16 gverilcev v mornariški ječi v Trelewu je povzročila silno ne-j Danes je bilo objavljeno, da je kitajski minolovec, ki ima. _ - • V V ’ i Iz Clevelanda i in okolice jevoljo med levičarskimi skupinami in peronovci. Organizirali so demonstracije in izgrede v glavnem mestu in v večini drugih mest dežele. Najhujše je bilo v Coidobi, kjer so oklicali enodnevni splošni protestni štrajk. Oblasti so odredile aretacijo delavskih vodnikov, ki so štrajk objavili. Proglasile' so krajevno linijsko vodstvo ža nezakonito, ker se vmešava v politiko. Lani je mio b Cordobi 13 štrajkov, letos pa doslej 6. Vsi so bili povezani vsaj delno s politiko. Juan Peron, o katerem so napovedovali, da se bo do zakonitega roka, ki je potekel zadnji petek, vrnil domov, da bo lahko kandidiral za predsednika republike, tega ni storil. Ostal je v Madridu, kjer se zadržuje večji del časa, odkar so ga vojaki odstavili leta 1955 kot predsednika Argentine in ga poslali iz dežele. Oblasti trdijo, da je bilo 15 gverilcev ubitih, ko so poskušali pobegniti iz ječe, vladni nasprotniki trdijo, da je to le izgovor za njihov poboj. McGovern debil dve Boeing 727 letali ji” in da je Indija, ko je sklenila WASHINGTON, D.C. U- “napadalno vojaško zvezo” s prava civilnega leMistva je do- svoje oporišče v Šanghaju, že en teden v pristanišču Vpis v volivne imenike— Hajfong. Trdijo, da doslej ni poskušal odstranje-l Jutri, 29. avgusta, bodo odprta vati mine pred vhodom v pristanišče. — Kitajska od-iv vsem okraju Cuyahoga voli-kloniia pojasnilo ZDA. — Letalski napadi se nadaijii-! šča za vpis novih volivnih upra- jejo, tako tudi boji na tleh v Južnem Vietnamu. SAIGON, J. Viet. — Ameri- Letalski napad ško vojaško poveljstvo je danes na vojašnico objavilo, da se že en teden za- Ameriško letalstvo je bilo v držuje v pristanišču Hajfonga soboto in včeraj ponovno na kitajski minolovec, katerega Severnim Vietnamom. Napadlo j stalno oporišče je v pristanišču je ladjedelnico pri Hajfongu, Šanghaja. Doslej ni poskušal od- podrlo nekaj mostov na žeiez-straniti min, s katerimi so ame- meoh in cestah, ki vodijo proti riške oborožene sile zaprle do- Kitajski, pa^ prvič napadlo tudi hode in izhode iz pristanišča, velike vojašnice v bližini Ha-Nihče si za sedaj še ne ve prav n°ia- Doslej napadov na vojaš-iazlagati, čemu naj bi bil mino- nice bilo v vsej vojni v Indo-lovec priolul v Hajfong. Očitno krni. Poročilo trdi, da naj bi je dokazal, da za te vrste ladje bila napadena vojašnica zbira-ni nemogoče rodreti skozi min- bšče za čete, ki jih pošiljajo na ska polja pred pristanišči Sever- ^eŠji del zgradb je bil umnega Vietnama. Kitajci so po- ^en' slali svojo vojno ladjo v Sever- Ameriško poveljstvo priznava, ni Vietnam skozi mine kljub a- da je izgubilo v petek dve Phan- meriškim svarilom. tom 3et letali in da dva letalca pogrešajo. Hanoi je poročal med tem, da so obrambne sile Severnega Vietnama sestrelile v .. . ~TT'' ^‘rrV’j leRHskih napadih v soboto in 0 ki je zadnji teden protestiralo . . _ • , , . Lutheran School, E. 176 St. in zaradi ameriškega letalskega ... ... x ... 'Nottingham Rd., Messa Hall, j -Tj. ...... Insko poročilo o tem molči. ' „T ^ . ’ _ , ’ napada na svojo ladjo v bližini, ^ _ j 15812 Waterloo Rd., Library, 760 obale Severnega Vietnama, pri; ®°j* v Que Son dolini 13. 105 st. čemer naj bi bilo 5 kitajskin I Kdeci, ki so se v petek brez ? v ura{ju__ mornarjev s kapitanom ladje posebnega ’°oja umaxnni pred y uracju £e je pretekli vred mrtvih, je včeraj odklonilo: Viadnimi sdand iz mesta ^ue j petek oglasil upravnik Index-ameriško poročilo o tem napadu. ^on’ so se vceraJ vrnili in P° 1 Adria letalske družbe iz Lju-Poveljstvo ZDA je izjavilo, da hudim topniškem obstreljeya-j bljane Franc Pozelnik 2 ženo je “kitajski čoln”, dolg 30 čev-i rj-iu zavzed ael mesta’ Večina jz Velikih lašč pri Lju- Peking- zavrača ameriško poročilo Kitajsko zunanje ministrstvo, vičencev, volivcev, ki so se preselili, in volivk, ki so se poročile. Volišča bodo odprta od 10. zj. do 2. pop. in do 4. pop. do 9. ] zvečer. V 23. vardi bodo odprta vo-v šoli sv. Vida na Glass Avenue, East Madison School, 1130 Addison Rd., St. Francis School, 7119 Superior Ave., Willson Jr. High School, 1625 E. 55 St., Stanard School, 5360 Stanard Ave., Slov. nar. dom, 6417 St. Clair Avenue, Hodge School, 1075 E. 74 St., Immaculate Conception, 4129 Superior Avenue. V 32. vardi bodo odprta volišča v dvorani pri Mariji Pomočnici na Neff Rd., Memorial School, 410 E. 152 St., Oliver Perry School, 184 Schenely Ave, Longfellow School, 650 E. 140 St., Paul Bellamy School, 17625 Grovewood Avenue, St. John Sovjetsko zvezo, končala svojo volila United Air Lines, da po-ijjeV) ^jj napaden in potopljen, nesta ie ae vehno v rokah vta" ;i0jjanj v družbi svojega bratran-politiko nevezanosti in nevtral- sodijo McGovernovemu prevoz- j^ je skugaj skozi obalne vode drdb sb, ki skušajo svoje Poia_; ca Toneta Pozelnika, 6603 Schae- nosti. “Edini smoter sovjteskega nemu odboru dve letali Boeing vozit;i oskrbo iz kitajske ladje zaJe urrcbti, predno se bodo; ^er Avenue, pri katerem je en socialističnega imperializma je 727 za čas volivnega boja od 4. na Q^alo pri otoku Hon Ngu 11 znova |otde Pre6an.iania Su^:a/-'' teden na obisku. Hvala za obisk pospeševati nadzor nad Indijo septembra do 7. novembra. Obe mjjj severovzhodno od Vinha. nika- Dolina Que bon je izie-j^n dobrodošla v naši deželi! in Bangladeš, razširiti vplivno letali bodo primerno preuredili ( Kitajsko zunanje ministretvo j va^a J^nost mesta Da Na gostQvanie y Avstralijo_ področje Sovjetske zveze in de-(za prevoz predsedniškega hi je izjavii0j da ameriško poro- iNc*n§’ ■‘'-1 ±ezi caklh “a 1111 L lati silo Pakistanu,” je pravil' podpredsedniškega kandidata, čilo ne drži. Ameriške letalske Hua Varnostnemu svetu ZN. severno od nje. V1»es£ trob]V°-StVo nad nUm .^aji svojih hup. s tremi Stiska ^iih e>J!rane in drugih vsakda- v Čilu raste, pomanj- ^jše Otreb8,oin je vedno občutja Vsem Ailende zvrača krivdo sprotn i na sv°je politične na-^tivda e’ ko oditno, da je ^hijj niegova. Narod to vidi in Primerno tudi postopa. 'aj, ^ rvi oglaševani kava in čokolada so bili v časopisju od P°Žj °g!aševani 1 ln živil. Vremenski Ht dev0^a^n°’ bIadno, mož-okoZ;a- Naj višja tempera- Dražji kruh WASHINGTON, D.C. — Zveza pekarn je predložila Komisiji | za cene podražitev kruha, ker I da so se cene moke podražile za ! dve tretjini centa za hleb zaradi prodaje velikih količin žita Sovjetski zvezi. I Zveza trdi, da mora povišati cene, ker da sicer grozi pekar-| nam izguba. Človek se čudi, čemu naj bi cena moki porastla zaradi prodaje žita ZSSR, ko ga imamo v ZDA na pretek in povsod polne shrambe. Na eni strani podpiramo davkoplačevalci preko zvezne vlade ceno pšenice in drugih žit, na drugi to ceno višajo špe-kulatnje. Višanje cen žita in moke na domačem trgu prav gotovo nima nobenega pravega vzroka! Tega naj se Komisija za cene zaveda in predlog Zveze pekarn temeljito pretehta! ------------o----- Apollo 17 bo vzletel 6. decembra zvečer WASHINGTON, D.C. - Zadnja ameriška odprava na Luno v okviru programa Apollo bo vzletela proti Luni 6. decemibra 1972 ob 9.53 zvečer, če pojde vse po predvidenih načrtih. To bo prvi vzlet ponoči. Apollo 17.se bo vrnil z Lune in pristal na Pacifiku, 500 milj jugovzhodno od otoka Pago Pago ob 2.24 popoldne 19. decembra. Na poti bo torej skupno 12 dni, 16 ur in 31 minut. Doslej je bil najdalj na poti Apollo 15, 12 dni in 7 ur. njunih pomočnikov in spremlja-^ sjje s0 jjotopile rešilni čoln ki-Kitajski zastopnik je Sovjet- iočib jih časnikarjev. (tajske ladje, edine v zadevnem sko zvezo obdolžil, da ima “v u- Letali, ki staneta po 5 milijo-’področju 22. avgusta. Ladja je stih med, v srcu pa bodalo” ter|nov> imata prostora za 189 pot- i imeja vidno izobešeno kitajsko j MUENCHEN, Nem. da uganja svojo napadalnost tu-;nikov v rednem prometu. Leti- zastavo in čoln ni prevažal no-’ Zadnje vesti V soboto di v Afriki vzhodu. in na Srednjem ZDA proti razpravi o Koreji v ZN WASHINGTON, D.C. - Združene države so nastopile proti razpravljanju o Koreji na letoš- ta s povprečno brzino 600 milj benega tovora. Rešilni čoln je na uro in do blizu 1800 milj z imel razvito kitajsko zastavo in eno zalogo goriva. i letala ZDA so najprej letala nizko nad njim, da bi dognala, kateri državi pripada in so to prav lahko ugotovila. Ameriško pomorsko povelj- j stvo je objavilo že tedaj, ko je Vsi demonstranti v Miami Beach izpuščeni MIAMI BEACH, Fla. — Te-1 z minami zaprlo pristanišče Se-nji glavni skupščini ZN. Trdi- kom republikanske konvencije vernega Vietnama, da ne bo do-jo, da bi taka razprava samo so prijeli preko 1200 demon- volilo, da bi kdo to zaporo kršil, škodovala neposrednim razgo- strantov, ki so vršili nasilje in | Doslej so to poskušali in še ve-vorom med obema Korejana, ki uničevali tuje imetje. Ko so vse dno to vrše severnovietnamski so se letos začeli in izgleda, da popisali, so jih izpustili, zadnje čolni, največ ponoči. Pretekli se bedo razširili na vsa pereča v petek, ko so položili bonde, torek je prišlo do prvega zna-vprašanja njunih medsebojnih da se bodo odzvali pozivu pred nega napada na kitajski čoln pri odnosov. i sodišče. j ‘ takem poskusu”. gr".” \ j Cleveland Orchestra je objavil pretekli petek, da bo šel prihodnjo jesen na gostovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo, kamor je bil povabljen za nastop v novi operi v Sydneyju, so se začele tu 20. olimpijske ( ki so j0 gradili 14 let! To bo igre, ki se jih udeležujejo prvo gostovanje kakega ameri-zastopstva držav z vsega škega orkestra v tem delu sveta sveta. Doslej sta. dobili prvi’v ve£ kot enem desetletju, zlati medalji Švedska za stre- shriver bi, navdušeno sprejet-Ijanje s pištolo, Poljska pa za Demokratski podpredsedniški dviganje uteži. V telovadbi kandidat S. Shriver je bil na vodi Japonska tik pred Sov- svojj kampanjski poti v okrajih jetsko zvezo, dobro so se pa Cuyahoga in Lake v petek in so-izkazale tudi telovadkinje boto kar dosti navdušeno spre-ZDA. j jet. Napadal je Nixonovo viet- WASHINGTON, D.C. — Odbor namsko politiko in gospodarske za izvolitev Nixona je včeraj | razmere v ZDA. odločno odklonil kritiko Ge-1 y pokoj g 70 leti_ neralnega računskega urada,! g j januarjem 1973 bodo mo-nadzornega organa Kongresa raji duhovniki clevelandske nad delovanjem vlade. Ta je škofije obvezno v pokoj z dopol-trdil, da naj bi odbor kršil njenim 70. letom. Doslej je bila predpise in zakone o nabira- obvezna starost za pokoj 75 let. nju denarnih sredstev v vo- ‘ _____________ Sen. Edward Brooke Anne Armstrong Mayor Richard Lugar TRIJE Z REPUBLIKANSKE KONVENCIJE V MIAMI BEACH PRETEKLI TEDEN— Med neštetimi udeleženci republikanske konvencije pretekli teden so izstopali trije na gornji sliki. Vsi so namreč imeli “ključni nagovor”, ki pa je bil tokrat razdeljen v tri dele, na tri govornike namesto običajno enega. Od leve proti desni so: sen. E. Brooke iz Massachusetts, župan Richard Lugar iz Indianapolisa in Anne Armstrong, sonačelnica republikanskega glavnega odbora. livne sklade pri vsoti okoli j $350,000. Načelnik finančnega odbora Stans je zahteval, da j Splošni računski urad pregle- j Solženicin kritizira lastno domovino STOCKHOLM, Šved. - Alek- da tudi zbiranje sredstev de- sander I. Solženicin, Nobelov mokratskega predsedniškega nagrajenec za literaturo, je v kandidata McGoverna. j svojem govoru, ki ga je pripra- BELFAST, S. Ir. — Koncem vil za sprejem nagrade leta 1970, tedna je bilo ubitih v Severni1 pa je bil sedaj tu objavljen, Irski 7 oseb. V Belfastu je bil, mečno obtožil Sovjetsko zvezo ustreljen včeraj mlad protes-! nasilja nad duhovno svobodo, tant v svojem domu, verjetno Prav tako je obsodil Združene v maščevanje za ustrelitev narode, ki da so amoralna orga-dveh katoličanov v soboto v, nizacija v amoralnem svetu, bližini katoliškega predela: Ljubosumno čuvajo svobodo e- mesta Old Park. REJKJAVIK, Island.— Včerajšnjo 19. igro za svetovno prvenstvo v šahu sta Spassky in Fischer končala zopet re-mis. Fischer ima zdaj 11 točk, Spassky 8. Fischer potrebuje I le še eno točko in pol za zma-; go. Predvidenih je še 5 iger, CLEVELAND, O. — Za konec 20. je določena za jutri. j zadnjega tedna je bilo na ce- LOS ANGELES, Calif. — Naj-| stah Ohia ubitih 14 oseb. nih narodov, za druge pa se ne brigajo. večji gozdni požar letošnjega leta, ki je doslej pokončal 6 človeških življenj, je veter potisnil proti strmim debrem Los Padres narodnega gozda. Ameriška Domovina 6117 St Clair Avenue « 1/ »C- » -V— 11 « > \ 1 I 43.1-0828 — Cleveland, Ohio 44103 Kational and International Circulation Publishsd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 165 Monday, Aug. 28, 1972 “Slovenska cerkvena pokrajina”? Koncilski odlok “O pastirski službi škofov” iz leta 1965 zelo poudarja, naj se škofje določenih cerkvenih področij tesno povežejo v “škofovske konference”, in naj bodo solidarno odgovorni za skupno blaginjo. Zato pa naj se o-zemlja, ustrezno s krajevnimi zahtevami, porazdelijo v cerkvene province ali tudi pokrajine, škofijski nadpastirji naj se pa vključijo v odgovarjajoče škofovske konference, da morejo ob izmenjavi skupnih spoznanj in izkušenj skrbeti za zares učinkovit način za rast vere in za ohranitev discipline v svojih škofijah. Na temelju tega odloka je jugoslovanska škofovska konferenca septembra 1966 predlagala sv. očetu, naj ustanovi posebno “Slovensko cerkveno pokrajino”. Papež Pavel VI. je 22. novembra 1968 to tudi storil. Na praznik sv. Jožefa 1969 se je izvršila v ljubljanski stolnici slovesna razglasitev slovenske metropolije. Beograjski nadškof G. Bu-katko je predvsem prebral papeževo ustanovitveno listino in nato slovesno umestil na metropolijski sedež nadškofa dr. Jožefa Pogačnika. Za tem je spregovoril novi slovenski metropolit: poudaril pomen slovenske cerkvene pokrajine in se v imenu vseh slovenskih škofov obvezal, da bodo storili vse, kar je potrebno, da se v novo cerkveno telo čimprej vključi tudi Slovensko Primorje. Dobra tri leta so minula od ustanovitve Slov. cerkvene pokrajine. Njen položaj je ostal nespremenjen. Tako važna cerkvena ustanova, ki jo je slovensko ljudstvo pozdravilo z viharnim navdušenjem, je v bistvu ostala “v povojih”, nedograjena in zato skorajda neučinkovita. Malodušje in grenkoba prešinja slovenskega človeka, ko pomisli, da ima slovenska metropolija, ki naj bi bila vrhunska cerkvena uredba na Slovenskem, poleg nadškofijskega sedeža v Ljubljani, eno samcato sufragansko škofijo, mariborsko, medtem ko ni najmanjšega znaka, da bi se ji priključilo še Slov. Primorje. V Slov. Primorju je namreč cerkvenopravni položaj o-stal tak, kot je bil med obema vojnama pod Italijo. Najvišja cerkvena oblast ni do danes ničesar storila, kar bi kazalo, da hoče dokončno urediti cerkveno zgradbo v tem delu Slovenije. Dokler pa ne bo kanonično ustanovljena ali redna škofija ali vsaj resnična apostolska administratura, ne bo cerkvenopravnega telesa, subjekta, ki bi se lahko vključil v višjo cerkveno enoto, v metropolijo. Cerkvenopravni položaj v Slov. Primorju je tako nerešen in dokler se to ne doseže, ostane nerešena, viseča v zraku in neučinkovita tudi sama Slovenska cerkvena provinca. Kajti le kako more biti govora o “Slov. cerkveni pokrajini”, če se ne razteza nad celotno slovensko ozemlje v Jugoslaviji? Slovenska metropolija pa ima še druga odprta vprašanja. Problem škofijskih mej, in torej ozemeljske celovitosti, ni odprt samo na zapadu, proti Italiji, temveč tudi znotraj državnih mej: zagrebška nadškofija se noče odpovedati Zakrižju, poreško-puljska škofija noče odstopiti du-hovnij Gradina, Pregara in Topolovec, dasi spadajo vsi ti kraji k SR Sloveniji, ker so pač prebivalci večinoma slovenske narodnosti. In vendar so cerkveni predpisi zelo jasni! Koncilski odlok o pastirski službi škofov določa v členu 23, naj se pri določanju škofijskih mej upošteva “sestav božjega ljudstva” ter naj se “ohrani enotnost demografskih skupin tega ljudstva s svetnimi uradi in družbenimi ustanovami, ki ga organsko sestavljajo”. Ozemeljska pripadnost teh krajev Sloveniji, narodnost njihovih prebivalcev, obveznost cerkvenih predpisov, a še zlasti narodna pravičnost in pastoralna učinkovitost, ki je danes prva zahteva v cerkvenem življenju, narekujejo, naj pride že do bratskega sporazuma med hrvaško in slovensko cerkveno oblastjo. Sleherno sklicevanje na dosedanjo pripadnost tej ali oni škofiji, na “nekdaj” in celo na “zgodovinsko pravo” se mora umakniti zahtevam pravice in življenja. Pod oglejski patriarhat so “nekdaj” spadale prostarne dejele med Donavo in hrvaško mejo, celo sama Augsburg in Dunaj; in do prve svetovne vojne “sta spadali” pod goriškega metropolita, poleg ljubljanske, tud; poreško-puljska in krška škofija. “Nekdaj” pač sodi v zgodovino, zdajšnja stvarnost pa nas sili v nove tokove življenja! V sodobnem svetu se vedno -krepkeje uveljavljajo dežele z lastno ustavo in zakonodajo. Regionalna ureditev države še najbolj ustreza zahtevam časa in potrebam ljudskih množic. Odtod prizadevanje za decentralizacijo, za razločuje “znamenja časa”. Zato si je že zdavnaj osvojila načelo deželne ureditve in odredila, naj se osnujejo cerkvene pokrajine in škofovske konference. V tem okviru se bo razpletalo v bodočnosti versko življenje. Cerkev na Slovenskem je že ubrala to pot. Potrebno pa je, da izgradi v celoti svojo cerkveno pokrajino, ozemeljsko in oblastveno, da bo na zares ploden in učinkovit način urejala versko dejavnost. Slovenska metropolija ima še neko izjemno in nadvse ugodno prednost. Njeno območje sovpada z razsežnostjo SR Slovenije. To pa bi moralo biti v prid obojni družbi, politični in cerkveni, saj obe težita k istemu cilju: k blaginji slovenskega ljudstva. Vprašanje je le v tem, če vsi razumejo “znamenja časov”. Makedonska vlada v Skopju, ki ni nič manj komunistična, kot so druge v jugoslovanskih republikah, zvesto podpira podvige arhiepiskopa Dositeja, poglavarja makedonske Cerkve, ker v svoji daljnovidnosti razume, kolikega pomena je delo makedonske Cerkve za razvoj makedonskega naroda. Vprašanje je le v tem, če odločujoči krogi v Sloveniji, ki nosijo pred zgodovino odgovornost za svoje delo, znajo razločevati “znamenja časa”, in če so dovolj možati in značajni, da svoje odločitve sprejemajo po teh spoznanjih in ne pod kakimi drugimi ozkimi trenutnimi vidiki. K. G. - Jurij B. “ BESEDA IZ NARODA I liti < ¥0 ! POVEDAT “sirse” mm * DOGODKOV IN NOVIC je vsak dan dosti. Največ takih, ki niso razveseljive. Moj stari znanec doli v Rockdale, ki sem ga pred kratkim obiskal, mi je pravil, da dpbiva od sorodnikov pisma iz starega kraja, kako tam zanimanje za kmetije pada in da novi rodovi odhajajo v mesta in se selijo-trdruge kraje za delom in zaslužkom. Z ene strani je.to razumljivo, z druge seveda ne. Stari, naši predniki so ljubili svoje domove. Znojili so se na njih stoletja, obdelavah Ija od roda do roda. Trpeli so in žuljev, ki jih je jim dalo to trp- dr. Ivan Tavčar. O slovenskih kmečkih materah je dr. Tavčar veliko povedal, pa še vse premalo. Res je, življenje se spreminja in tega spreminjanja ne moremo ustaviti. Ampak zaboli pa vsakega, ko v sedanjih časih čuje, da med mladimi ni zanimanja za kmetije, kjer so se rodili. Mlajše ne toliko, nas starejše, četudi že dolgo tlačimo travo po tujih tleh, pa zaboli, ko čuje-mo take vesti. Ljubi dom, kjer se človek rodi, je le ljubi dom, ki se ga pozabiti ne da. — Moj znanec v Rockdale je v svojih mlajših letih tudi iskal kruha in zaslužka po mnogih krajih. Omenjal mi je leta, še predno je mene pot po suhem in morju prinesla v ta novi svet. Omenjal mi je veliko katastrofo, ki se je dogodila v premo-gokepu v Cherry Valley, to par milj nad Spring Valley, nekaj milj zapadno od La Salle. V tisti nezgodi je zgubilo več naših rojakov življenje, ki so delali v tistem premogokopu. Zatem je bival nekaj let v La Salle in tamkajšnji okolici. Baš tisti dan, ko se je zgodila tista katastrofa v Cherry Valley, sta on in še Ijenja polno življenje, niso mogli kar tako pozabiti. Toda novi! nek drug rojak šla za priči v Ot-časi pa vse spreminjajo. BoljšiMawo, ko je bil njun prijatelj za-pouk o vsem, kako se da bolj z slišan in izprašan za državljan- modernim strojnim orodjem obdelavah, ali pa delati v vseh raznih poklicih z njim hitreje' in bolj učinkovito ter da po novem pride vsak do hitrejšega napredka, to odpira ljudem oči in spreminja vse. Mnogi starejši to težko razumejo, a to ne bo ustavilo napredka, ki ga potiskajo vsepovsod novi časi pred ljudi po svetu. Najbolj občutljive so pri tem spreminjanju stare kmečke mamice. Razumljivo je to. Vse življenje so garale in trpele na skromnih kmetijah, zdaj pa, kakor so računale, da bodo imele kak kotiček in da jim- bodo hčere in sinovi stali ob strani, odhajajo ti vse križem po svetu in v ski papir. To ga je rešilo smrti tisti dan. Pravil je, da je ravno tiste prostore v rovu, kjer je on kopal črni premog, vse zasulo in okrog 30 premogarjev ubilo. Po drugih prostorih pa še več. Žalostno je bilo več dni tam, ko so iz premogovnika vlačili mrtva trupla premogarjev. Tako se je godilo tiste čase in dni slovenskim delavcem po svetu, ko so iskali kruh in zaslužek zase in svojim v starem kraju pomagali ohranjati domove in strehe nad njimi. Ko sem ga poslušal, sem v duhu gledal na sedanje razmere in na ono, kako so v tistih starih časih delavce malo vpošte-vali. Nihče se ni menil za nji- Stric Sam s svojo sivo brado ve- mi smo rajši hodili sem kot v. Tako sem lansko leto 1971 od liko predober za te, ki jih prina- Boštanj. Nekoč jeseni leta 1908! 1. januarja do 31. decembra, ko šajo priseljeniški dotoki med so oznanili, da bo naslednjo ne-! sem dnevno sešteval sekunde in nas iz vseh raznih kotov in otokov južnoameriških kotov in tudi od drugod. Ko sem to tud^ mojemu znancu malo omenil, je| deljo maševal g. Mihael Rua,: minute, prišel do zanimivega re* prvi naslednik Janeza Boška v zultata v urah: Demokratski po-vodstvu Salezijanske družbe. litikarji so imeli na TV brez-Kaj sem jaz vedel, kaj pomeni plačnega časa 80 ur in 32 minut, ta pripomnil: j vrhovni predstojnik kakšne re-! republikanci pa 29 ur in 10 mi- “Veš, Gregor, meni se zdi, dajdovne družbe? Ljudje so pravi- nut. Torej demokratje so imeli to zato, ker nekaterim se zdi, da li, da je to toliko kot general.1; 51 ur in 22 minut več kot repub-je preveč belih, pa si mislijo, od-| Ta beseda mi je pa pomenila ne-j likanci. Letos od 1. januarja do primo vrata drugim, da se bo kaj velikega, a zdela se mi je 30. junija, torej v 6 mesecih, so malo pomešalo. j bolj v zvezi z vojaštvom kot z imeli demokratje 33 ur in 18 nu- Pritrdil sem mu, da morda je duhovništvom. | nut, republikanci pa 13 ur in res tako, in da nekaterim se ta-J Seveda sem šel k njegovi sv.1 29 minut, kar pomeni, da so de-ko dopade. Ampak, ampak! To maši, pa bolj iz firbca kot iz po-1 mokratje bili za 20 ur in 29 mi-pomešavanje prinaša na površje božnosti. Zlat plašč je imel in'nut na boljšem od republikam kakor v jeseni tropine ,ko kisajo; vsi kleriki so bili v koretljih/cev. in vro, mnogo sitnosti in težav kapelica pa nabito polna. Sv.! če bi dodal še minute, ko P°' za vse. Čemu pospešavati in u-stvarjati nove sitnosti in jih večati, ko jih imamo pa že itak vse preveč. To bi jaz Gregor rad vedel. Imaš prav, prav mi je pritrdil znanec. Ampak, če veš za kake dobre “arcnije”, jih svetuj gospodom, ki se sučejo in vrte v in okrog Bele hiše. Morda bodo vpoštevali, poizkusi! Tako sva midva otipavala sitnosti in težave, ki smo jih stari strici preživljali v starih časih, pa tudi one, ki so v zadnjih desetletjih nastale in rastejo naprej in nam vsem nagajajo, e-nim tako, drugim tako. Zgleda, da jih bo pa še več, če bo šlo tako naprej, kakor gre. Zdravi vsi in dobro se imejte vsi, kolikor največ se da! Stric Gregor Svetnika sem vide! -In bil razočaran nitev družbene skupnosti ter za pritegnitev ljudstva k soodgovornemu sodelovanju in soodločanju. Državniki in politiki prej kot nevarnost za državno enotnost ugotavljajo v deželnem ustroju obogatitev in krepitev države same. Katoliška Cerkev budno spremlja dogajanja v svetu in mesta za kruhom in službami, j hovo varnost življenja pri delu, Same pa ostajajo same na krneč-j ki so ga opravljali za druge. Le kih domovih. Tako gre starim molzli so iz njih vse, kar se je slovenskim kmeticam. i dalo. Plačevali so jih slabo. Ka- O slovenskih kmeticah je pred kjh “socialnih pravic” niso po-več desetletji zapisal pokojni dr. znali bogati lastniki rovov in to-Ivan Tavčar sledeče: . varn — seveda zase so jih po- “Slovenska kmetica, še vedno znali — za delavce ne! te premalo spoštujemo! Podob- Zdaj, kaka razlika! To v vseh na si muli, ki zgarana in odrg-, zadevah glede plač, glede pod-njena vozari po adaluškem ska- por v stiskah itd. Ljudje pa zdaj lovju! Pridna si pri delu, vedno^ so marsikje bolj nezadovoljni si v skrbeh, da bi se ne podrl! kakor preje, kak vogal hiše, da bi mož ne Ljudje, ki se priseljujejo med znosil preveč v pivnico, da bi se1 nas iz južnih ameriških dežel, otroci ne spridili. Malo imaš od ki jih imenujejo “latince” (eni življenja, uboga ti mučenica! A bolj temni kakor drugi), ti pa že tvoja je vendar zasluga, da je drugi dan po prihodu zahtevajo tlačena in raztrgana slovenska vse — pouk v njihovih jezikih v dornevina ostala skupaj!' Te do-1 šolah, vse podpore itd. razčle-j movine Prvi Steber si ti, sloven- Za bele pionirje, ki so res v ska kmetica, ki spiš navadno na potu svojih obrazov gradili to slami in pod raztrgano odejo ter našo Ameriko, da je, kar je — ješ, kar možu in otroku ostane.”| za nje ni bilo takih ’’pravic” in — Tako je čutil in gledal na slo-j takega vpoštevanja. Pri mislih venske kmečke matete pokojni nato se vsaj meni zdi, da je naš PATERSON, N.J. — Svetnike si predstavljamo kot bitja nekje daleč od nas tako časovno kot krajevno. Največ so nam časovno sicer bližji, pa so nam daleč zaradi svojega poklica, na oltarjih jih gledamo kot škofe, duhovnike in redovnike ali Vsaj kot kandidate za duhovski stan, kot sv. Alojzija,' sv. Stanislava Kostko itd. Jaz sem prvič začutil, da svet-ništvo le ni tako daleč, ko sem v svetem letu 1950 bil v cerkvi sv. Petra v Rimu, kadar je bil proglašen za blaženega zdaj že sveti Dominik Savio, gojenec sv. Janeza Boška. To je bil prvi blaženi, ki so ga slikali v hlačah in suknjiču ter z lepo kravato. Isto leto mi je prineslo še drugo presenečenje v tej smeri. Marija Goretti, 13-letno dekle iz rimske okolice, ki jo je leta 1902 zaklal pohotnež Alessandro Se-renelli, ker se mu ni hotela vdati, je bila proglašena za svetnico. Ker sem kot ravnatelj Kali-stovih katakomb bil v vatikanski službi, sem imel izkaznico, s katero sem ob takih priložnostih lahko prišel precej blizu sv. očeta. Tako sem lahko iz kratxe razdalje gledal mamo nove svetnice, pa njenega brata in sestro, ki so bili na slovesnosti navzoči. Še večje veselje sem pa doživel naslednji dan, ko so vsi prišli h Kalistovim katakombam in sem jim segel v roko in govoril z njimi. Samemu sebi nisem, mogel verjeti, da stojim pred ma-terjo, bratom in sestro resnične svetnice-mučenice. Prihodnjega 29. oktobra bo pa proglašen za blaženega nekdo, ki sem imel srečo ga osebno videti, ne le njegove sorodnike, prav njega samega. V svojo sramoto pa moram priznati, da tistega srečanja nisem cenil, kot je zaslužilo, marveč sem se iz bodočega svetnika norčeval in delal neslane opazke čez njega. Upam, da mi je to otroško nerodnost že odpustil, saj sem bil komaj mulec devetih let, ki še nima prave pameti, kako naj se na svetnike razume? Pa naj povem, kako je bilo. Doma sem s Konjskega, ki leži uro stran od farne cerkve v Bo-štanju ob Savi. Manj kot pol ure hoda od doma proti Šoštanju, na Radni, je bil salezijanski maša je bila ket vse druge, le' ročevalci na TV kažejo slike raz-pridigal ni on, marveč g. Al. nih političnih osebnosti in govo-Kovačič. ' rij o o njih, bi imeli zopet derno- Popoldne je bila prireditev v kratje veliko več brezplačne dvorani. Tudi tja sem šel v pri- propagande kot republikanci- čakovanju, da ga bom videl v, Taka je tudi slika in rezultat na vsej njegovi generalski časti.1 postajah NBC in CBS. Iz te£a Imel sem komaj devet let in pri razvidimo, da so direktorji in sv. birmi še nisem bil, zato ško-1 poročevalci na teh TV postajah fa še nisem videl. Naj višja o-j veliko bolj naklonjeni demokra- sebnost za mene je do tedaj bil torn kot republikancem. g. dekan iz Leskovca, ki se je ; 4 dvakrat na leto v lepi kočiji pri-i . „ v.. . bo- ^ 1 1 Antična Grčija je v svoji od- peljal v Boštanj in nas v spraševal krščanski nauk. šoli i gati zgodovini doživljala tuC^ ... ., . ... . ^a| burna obdobja dolgotrajnih nni glavi je nos.1 p^lclmd«, na to- . Ra». nesoglasJa kavih pa manšete z zlat,nu gum-, mesU, o-bt Ce ze dekan tako, kako se bo h'da perzijeev ter šele postavil ta, k, je nekak go-' daje jee ^ ea0 najveijil, bo-neral salezijancev? Jo, pa oem 2namenita sote- Nobenega^ ^ ^ ^alijn in Lokrido, cilindra ali vsaj polcilindra, z - bil hudo razočaran! ska med Tesali j o in prizorišče spopada med špartan kralj3 ubogim biretom na glavi je prišel, kot so ga takrat nosili vsi duhovniki, pa brez manšet in zlatih gumbov. Na moji lestvici vrednot je padel pod leskovške-ga dekana in še celo pod domačega župnika. Kaj sem devetletni paglavec vedel o redovnem uboštvu in o ponižnosti? Na mene je delal vtis le zunanji blesk. Tega pa na g. Rui ni bilo. Domov grede sem! ^ dal duška svojemu razočaranju! svoji kratki, toda bogati zg° ^ in niš kaj spoštljivo govoril o vini doživljala burna obdobja tem generalu, ki še polcilindra času svojih vojn. Radi Iies0”.kj. ne zmore, pa sem bil hudo kre-1 ja med političnimi in i^eol°S.ka gan. To mi je pomoglo, da sem | mi voditelji je danes Ainer ^ si obisk g. Rue dobro zapomnil.! angažirana v eni največjih Ce Bog da, bom navzoč, ko bo dolgotrajnih vojn med JLlZ skim vojskovodjem Leonido vojaško silo perzijskega Kserksa leta 480 pred Kr. f’er zijci so s pomočjo izdajaiskeg Grka Efialta prišli branilce^ Termopol za hrbet in sam ^ nidas je v junaškem boju Pa , V prispodobi je še danes^vsa izdajalec imenovan “Efialt • * Tudi moderna Amerika je proglašen za blaženega. Skesano ga bom prosil odpuščanja za ta moj mladostni greh. Upam pa, da mi ga je že zdavnaj odpustil, saj je vendar učenec sv. Janeza Boška, ki je mlade paglavce in njih muhe dobro razumel in jim znal oprostiti. Rev. dr. Fr. Blantik, SDB. Voiiive m čas sia T¥ MILWAUKEE, Wis. - Ne samo pred kratkim, temveč že več let slišim na TV ali berem v časopisih, da vodstvo demokratske stranke, katere načelnik je bil Lawrence O’Brien, sedanji glavni svetovalec in propagandist predsedniškega kandidata sena- Ta in Severnim Vietnamom- ^ vojna traja že mnogo let h1 danji predsednik Nixon se z ^ mi svojimi zmožnostmi in 1110 ^ trudi, da bi se končala častn°-rU obeh straneh. Za shlen^teL.r^0p morata ibiti obe stranki. a . v. nrr\6ll ski komunisti s pomočjo _ ških komunistov, takoimen ^ nih liberalnih razumnikov, ^ so David Delinger, ^e^nieaV0-vis, Jane Fonda in bivši sodni tajnik Ramsey Clar ’ ^ ^ tevajo, da se Nixon um ”0jj Vietnama in tega prepus 1 usodi. Tjanoi11 Pred kratkim je bila v kj filmska igralka Jane Jjni' je v družbi hanoiskih ° jj0 na ,ožja G. McGoverna, oč«a ^ m K “JVpuS:! a— kanskim politikarjem veliko več ]C a’ n! .1 , !„ia N#011 ^ brezplačnega propagandnega ča- j J? ’ te™v^c 1 ’ dnevi sC sa na TV NEWS kot demokra-! ,lzdaJailec ^ K hanoh*? torn. Zato sem vzel čas že lansko 'ie v“ 1 talni leto, da redno vsak dan, razen par tednov počitnic, poslušam TV novice na postaji ABC, na kateri iz Washingtona poročata H. Smith in H. veljakov bivši Pravosodn!,arllsey v John so novi vladi ^j-gje | Clark, ki je pregledal vse ^ i bombardiranja, toda vi e^urlisti Reasoner, nato' mo tisto’ kar f.”" tudi v ne' pa lokalni TV 6 News Milwau-i Pokazak; ^^iiške ujetnr kee. Odločil sem se poslušati! kem taboriscu a Vsi s° Dl-tudi nedeljske polurne oddaje1 ke’okrog 15 p° Ste —i. vS‘ na postajah: ABC ‘Tsues and Answers' CBS “Face the Nation” in na NBC “Meet the Press”. Poslušam samo demokratske in republikanske politične osebnosti, ki so bile izvoljene pri zadnjih volitvah, in to od| li “dobro oblečeni, hra-ni^0 so obsodili ameriško P° ^ Vietnamu in vsi želij0 P občinskega zastopnika do župa-i dov”. jlaO0^ Bivši vojni ujetnik v Douglas Hegdahl je naPlS di li' kaški “Tribuni”, da se c . beralnemu na, od zakonodajalcev do guver- I da je £iarkU: razumniku p tako lahko nasedel nerja in od kongresnikov, sena-l^ ProPasancb' torjev do predsednika Amerike j * in še vse državne tajnike, ki jih1 Naj dodam še to. je predsednik imenoval v svoj'meriki je mogoče, da kabinet. Vsak je moral osebno1 munisti in govoriti na TV. Za par stavkov | kretajo v svobodi in sem zapisal 30 sekund, malo več licija ščiti, ko g° zavod, v čigar kapeli je bila vsa-' 1 minuto, včasih tudi do 3 ali 5 lastni domovini, ko nedeljo sv. maša s pridigo in' minut. I I i Sam0 A' se UgUGC, — n liberalni razu jih se nti ,orijo Pr° L- G- fcsgamwii i i 111 i:ms»a:mnm»:m:»»»»n»n»:H»»nn»»»n»n»n:m:t»t»o» F. S. FINŽGAR: PREKVATA OVCA... fcsssaasmKmtssHimmmntmcsmmnmmmmtnnntmnmnnntinnntmnm« Je kazno, da boš tako grd.” , potegnil k Šmonovim, kakor bi če se ponujam, me nočeš, če tam ne vedeli, da gre sneg. In razlagal je Marjanici, kakor bi Se ne, me grdiš.” “O, Nejc, ti si pravi!” ga je Predirno pogledala s sinjimi očmi. “Hi, Fuksa!” ‘'Vaša Fuksa celo našo Muro Poseka, takšno grivo ima! Ko-Illat je tudi čisto nov; kobili se na belo grivo posebno poda, ker Jo z rdečim podložen. Kar na-^ašč zate so ga naredili, da se kolj postaviš.” ‘Ho, če se nimam s čim dru-SVn postaviti, potem naj kar obsedim.’” Spet ga je pogledala, da je ^ojcu kar zagomazelo pri srcu in se je nevede prijel za ročico. “Je-ha! Počakaj, Fuksa,” je Velela Marjanica in skočila z Veza. “Tu je že preveč klanca, ^a bi naju vozila.” Tudi Nejc je skočil z voza. vrijela sta se vsak za svojo ro-Clc° in šla ob vozu. Nejc ni bil ^atlb ki bi mu bil jezik prirasel, i°da ob Marjanici je bil nero-en, da ga je bilo sram. Prišla sta do hlodov — čisto iizu skupaj so bili Šmonovi in ernejevi. Ko sta vrgla konjem 2°banje, sta pripravila voze. Hajva najprej tvoje, Marja-lliCa- Bolj tršati so.” Ho je Nejc videl, kako je dek-e zasadila cepin v hlod, ga Pretegnila, da ji je rdečica pod- a vse lice, je kar obstal. In bil kdo ve kako star, vozar, kako bo šlo na rtičih čez Kopišče, mimo Mrzlega studenca, čez Knežo in od tam kar ob Njivicah v dolino. Nič po poti. Tako v živo se je razbesedil, da mu je čedra sproti ugašala in mu je Marjanica obetala, da mora prinesti naročaj trsak, ko jih je za svojo čedro že toliko posmodil. Tri dni je padalo, nato se je zvedrilo. Vsi, ki so imeli drva in les pod Stolom, so napregli. Seveda Nejc in Marjanica tudi. Prvi dan, ko ni bilo še potirano, so konje menjavali, da ni gazil na celo samo prvi. Drugi dan je bila pot že kar za veselje. Nejc je Marjanico učil. Zakaj po takem res še ni vozila. Vse ji je povedal: kako nabij hlode, kako prikleni še enega zad, kako pripravi zavornike pod krivine, kdaj lahko sede na voz in kje ne sme. Naložila sta in odpeljala. Dekle je cvetelo v soncu in hladu, ki je rezal v lica. Nejc bi jo bil najrajši utrgal in dejal za, klobuk, taka roža se mu je zdela. Vtem ko sta že tretjič šla v planino po les, sta gospodarja Jernejec in Jernejka snovala nekaj posebnega. “Lej, ljuba moja, ali veš, kaj bom naredil?” “No, kaj?” “Nejcu bom izročil.” “Prezgodaj!” se je začudila mati. (Dalje prihodnjič) Plul ko 0 le pripravljala rkelj, da po zavali hlod na voz, je Nejc 2agrabil hlod pri koncu, ga dvig-in treščil na voz, da je vse 2aP°kalo. Postaviti se je hotel njo. Nehaj, saj mi boš voz strl!”' .a je ozmerjala Marjanica. Nejc Pa v njenem smehu in nje- ! °čeh dobro videl, kako ji je Všeč. k No sta naložila, sta napojila 0rije, sedla in še sama zagriz-va- Nejc bi za samo veliko-j,°crio kosilo ne bil dal te ma-^ k° je sedel tik Marjanice. ato sta zasadila vsak svoj Ijal V vrN voza in °dpe- ^ a- Vozila sta prav do doma ug za drugim. Seveda Marja-to 5 Z rdeče obrobljenim koma- j spredaj. Pis*1 S^a vozarHa še in še, dokler bj ° skladi hlodov skopneli. Nejc vis" želel te kope hlodov w 0 e do vrha Stola. Menda Ranica tudi. 2elel Za^n^ vožnji sta si zelo a snega, majčkeno je že vjg avalo, da bi šla s sanmi Pred 11 leti se je iz igre umak-£°r v sredo Stola. j nila, ko se je poročila z igral- reč, to je vožnja, | cem Steuom McQueen. e6ln^a,” je počil Nejc z bi-dPu!” Har pokadi se in smo na A N snega dolgo ni hotelo biti. JCu r« a— je NEILE ADAMS ZOPET PRED OBČINSTVO -Bivša plesalka Neile Adams se je vrnila prod občinstvo in prevzela vlogo gluhoneme žene Burta Reynoldsa v filmu ‘Fuzz\ •> ; > u ** j! j* ji KOLEDAR društvenih prireditev REV. JURIJ TRUNK GRE V STO IN TRETJE LETOoelo za moške & ženske SEPTEMBER 2., 3. in 4. — Konvencija Slovenskih Akademikov v Ameriki — SAVA, v Statler Hotelu, Fosterdale, New York (Rt. 178 in Rt. 52). 8. — Podružnica št. 50 SŽZ priredi “card party” v Euclid Park Club House na E. 222 St. severno od Lake Shore Blvd. Začetek ob 7.30 zvečer. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. , 24. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7. 24. — Društvo SPB Cleveland ima romanje v Frank, Ohio. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER 1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 14. — Direktorij SND na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 14. — Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave. 21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani. 22. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT. 28. —Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 29. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue. NOVEMBER 11. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 1Q-Iet-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester. 11. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop. 18., 19. — Fara sv. Vida priredi “Jesenske dneve”, velik festival in bazar. 19. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAV2EVANJE. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd. MAREC 10. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani kosilo. MAJ — 1973 5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. Pa dolgčas. Zato ga _ vih 9 ^ zanesla mimo Smono-tytaj,-111 ^ar bal se je, da bi katianičinemu bratu se oraiu noga, v ° Se J6 bil usekal, prehitro javila. NJsar]-»eStui nogo, da se ti ne Z kjarl’ učil brata. “Bova že izpo/^ico potegnila tiste repe a Stola. Kajne, Marjani- |e^a jih bova,” se mu je a’ ^a so se ji ob ognjišč-Žajeie°^iu bleščali zobje in ji dobUjS*a Se Snronka in Jernejka ih Vaš'aS^a ^ar povedali: Naš h} 0, si'a venomer skupaj. tak0 • e sta rekli, da je kar prav balag- 5a k0 za obe hiši kakor Ce Se vzameta. ^abor ei?ns^e °či so več videle 0 a mlada skupaj. Tisto i t HI °dlašaj eto sneg odlašal in 1 !ezho ^ k°zič so imeli. Nejc je ^akal s°^edoval v Stol in težko ° kraljih se je ^i^3 zmračilo, zemlja je drobr -Pati • ’ ulODno se je začelo StfbUo 1Z^0ci neba, dokler se ni T^l ro^ §°st metež. Nejc si je °d veselja in jo naglo Č. g. Jurij M. Trunk obhaja 102. obletnico CLEVELAND, O. — Če je božja volja tako, bo 1. septembra 1972 stopil v 103. leto svojega življenja župnik Jurij M. Trunk, starosta slovenskih duhovnikov ne samo v ZDA in drugod po svetu marveč tudi v domovini. Ni ga, ki bi ga v tem prekosil. Res, izredna leta! Zelo, zelo redki jih dožive. Posebno še, če imajo za seboj toliko hudih in burnih doživetij, kot jih ima naš gospod Trunk. Morda pa ga je Bog ravno zaradi tega tako blagoslovil z dolgostjo življenja. Bače na Koroškem so njegov rojstni kraj. Njegova mamica je kot mlado dekle prva pela danes najbolj našo slovensko ljudsko pesem “N’mav čriez izaro, n’mav čriez gmajnico, kjer je dragi dom, z mojo zibeljo ...” Na dan 1. septembra 1870 so dobili pri Zavrniku petega otroka, današnjega našega starosta gospoda Jurija, ki ga s tako veliko ljubeznijo varuje pri sebi slovenski župnik v San Frančišku župnik-pesnik g. Vital Vodušek. Celo ta bi šel že rad v pokoj, toda iz ljubezni do svojega starega sobrata vztraja še naprej na župniji. Trdno smo prepričani, da bo Bog njemu to na poseben način poplačal. Bog Vas, č. g. Trunk, živi in ohrani v zdravju, dokler se ure Vašega zemskega potovanja ne iztečejo. A. D. —---------o----------- Vladne sile so mesto zavzele znova brez vsakega boja, rdeči so se enostavno umaknili, ko so se mestu približale. Predsednik Van Thieu je namesto odstavljenega brig. gen. Phan Hoa Hi-epa imenoval polk. Tran Van Nhut-a, ki se je tako uspešno izkazal pri obrambi mesta An Loc v preteklem aprilu in maju. Novi poveljnik je prevzel svoje mesto preteklo soboto z nalogo, da ustali vojaški položaj južno od Da Nanga, ki je postal negotov zaradi rdečega vdora v dolino Que Son. Rdeči so presekali cesto št. 4, ki veže glavno mesto Saigon in področje Mekongove delte, kakih 50 milj od Saigona. Severno od Saigona so rdeči dobili v zasedo vladni oddelek kakih 300 ranger jev, kije imel nato v dveh dneh bojev hude zgube. Poročilo pravi, da je bilo 30 ranger jev mrtvih, 60 ranjenih, 40 pa pogrešanih. Južni Vietnamci so se vrnili v due Son Poveljnik 2. divizije, ki je branila Que Son, je bil odstavljen, ko so sveže čete to mesto znova zavzele. SAIGON, J. Viet. — Domače in ameriške vojaške oblasti zdaj priznavajo, da bi bilo mogoče mesto Que Son braniti pred rdečimi, ko so se mu približali predzadnjo soboto. Namesto da bi nastopile proti sovražniku, so čete 2. divizije pustile težko o-rožje in pobegnile pred rdečimi brez boja. Predsednik republike Van Thieu je koncem tedna nato poveljnika 2. divizije odstavil in ukazal prijeti poveljnika polka, ki ibi moral braniti mesto Que Son, pa je pobegnil. Moški in žena Iščemo zanesljivega upravnika in točaja za baro v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Vprašajte za tajnika Charlesa Zgonc, tel. 481-5378. Male Help Wanieif DISHWASHER Young man, full time, Monday thru Friday. FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (167) MALI OGLASI FOR SALE Euclid brick bungalow, wood burning fireplace, basement, dining room, close to shopping. See and make offer. New ranch homes in Euclid, Willowick, Eastlake, Mayfield Hts. $27,500 to $45,900. Special this week. Two model ranches, one brick, one alum, sided, priced for quick sale. Call for information. UPSON REALTY CO. 499 East 260th RE 1-1070 (169) V najem Trgovina se odda v najem na 15335 Waterloo Road. Kličite 481-5397 (169) For rent Store for rent at 15335 Waterloo Road. — Call 481-5397. (169) FOR SALE 6 room colonial, completely redecorated, attached garage, breakfast nook, D/a bath, back porch, recreation room. 70 ft. landscape lot, Euclid, Ohio $31,500. Call 731-9385. 28 avg, 1,5,8,11 sep) fW' VSAK IMA SVOJE VESELJE! — Otroci radi gazijo po blatu, včasih je to tudi odraslim po godu, kot kaže slika na desni, posneta na igrišču golfa pri Birminghamu v Michiganu. Indijanci Okoli 60% vsega prebivalstva v Gvatemali je čiste indijanske krvi. HELP WANTED, Grill Work Male or female, 2 mornings, 7 a.m. til 3 p.m. and one afternoon from 3 til 9 p.m. FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (167) Help Wanted Reliable man or woman to manage and work behind bar at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. For information call Charles Zgonc — Tel. No. 481-5397. (169) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) Naprodaj v Euclidu Chardon Rd. okolica, 4 spalnice, iVz kopalnica, dvojna električna garaža, klimatska naprava, klet, rek. soba, šole, v nizkih 40h. Lastnik IV 6-2767. -(166) PLESKANJE! Hiše zunaj in znotraj Kličite za proračun 391-6582 -(167) V najem šest sob zgoraj na E. 45 St. blizu Superior Ave. na novo dekori-rano. Odrasli. Kličite 391-9758. -(166) NAPRODAJ Dvo družinska hiša, 5-5, na novo dekorirana, preproge spodaj. V EuclidGreen okolici. Cena v nizkih 20,000. Kličite 486-1547 (169) V najem Oddamo štiri prostorne sobe, kuhinja ter kopalnica, zgoraj, blizu sv. Vida. Kličite 431-3373 Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair At«. & K. fi8 St. 361-421* TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! \ IVAN PREGELJ: \ JU >. Magister Anton 7 ZGODOVINSKI ROMAN mmm ’se pač nekaj spakoval po tem, preden. je umrla, da se piše zabrnel je eno svoje razvedrilo, kakor je verjel tisti moj gos-’ pod. Spadel pa nisem nikoli in j umiram z Bogom v miru. Doma sem bil na Cerkljanskem. Ali imam še kaj svojih, ne vem. Če so in me kateri kolne, sporoči mu, naj mi da mir. Jam diu vixi — dovolj sem živel! Zdravstvu!” EMI Novi mašnik je bil po tiho mu je bilo, ko je umrla. Že so prebral evangeljsko besedo in bili zlikovci v okrožju raztrosili sedaj poslušal, kako je pel dija-■ vesti, da jo je zbog sovraštva kon njegov Jože na glas prav | prijel in da jo muči, ki je vpila takisto. j v svoji besnosti, zadnjem svo- “Po teh besedah je Jezus oči jem na tem svetu, vsem in edi- povzdignil proti nebu in rekel: nem, kar je bila prejela za ža- 2e nisem več na svetu; oni so lostno svoje lovaštvo, kamor jo na svetu, a jaz odhajam k tebi. je bil zvel njen prvi ljubej... Sveti Oče, ohrani jih v svojem ( Za Polono je mogel magister imenu, ki si mi jih dal, da bodo vendar laže moliti, kakor za Ju- eno kakor midva ...” ' rija ... “Da bi imeli moje veselje v j Po leta pozneje je prejel pis- sebi dopolnjeno...” ; mo, ki ga je iskalo v Štanjelu. Novemu duhovnemu sta pre- Pisal mu je Jernej Žolna-Picus. šla vid in sluh. Iz. neznanega, se ' Pri «če tudi pro-obrnil v breg proti hiši. Deček j metnih pravil. pa je isačel presunljivo vpiti in :--------------------------- se je magistru iztrgal. Duhovni je šel sam dalje. Kmalu je opazil, da so vrata v kočo odprta. Spomini o davnem so oživeli v njem: predikant Jurij, deklica Polona, kako se je vrgla na pol gola med predikanta in medenj. Stal je pred hišo. Iz hiše je zau-darilc- strahotno in vrglo duhovnega skoraj vznak. Premagal se je, pogledal v hišo, a ga je zopet vrgM nazaj. Za strašnim vonjem še strašno videnje. Notri je namreč visel človek, a že dolgo, zakaj golazen ga je bila že strahotno najedla. “Človek nesrečni,” je zastokal duhovni, si zakril oči in omahnil z brega. “In nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sinu pogubljenja... Bog mu ne sodi!” je mrmral zmedeno, hotel prositi usmiljenja, ne da bi verjel, da ga bo Bog uslišal... Spoznal je bil v obešenem Jurija Stradiota... * * * Dobil je vikarsko službo v Komnu. Patron mu je bil sam gospod Konrad Glušič. Tam je nekaj let kasneje spoznal v neki znoreli lovači nesrečno Polono. Ko je spoznal, kako je z njo, je skušal poskrbeti zanjo, jo zaprl, ko je besnela, in jo dal pitati, kakor žival. Bila mu je nekaj tednov v Strašno preizkušnjo. Verjel je, ida je obsedena. Kar v tolažbo ># “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekai dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. 1 rgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” ’’V I KO JE AGNES DIVJALA — Tropski vihar Agnes je v juniju napravil izredno škodo po vzhodnem delu ZDA, zlasti v Pennsylvaniji. Na slikah vidimo uničenje in vojaške rezerviste, ki pomagajo prebivalstvu, ko se je lotilo obnavljanja. dno zopet imel svojo posebno srečo, ko je povzdigoval Telo in Kri svojega Učenika in Izveli-čarja, mu ni bilo nikoli nič več tegobno, da je zemlja, po kateri hodi, drugačna, kakor pa tista, ki jo je imel Gospod, in da je celo luč drugačna, kakor pa dan, ki je svetil Sinu človekovemu na pot: v sveti sproščenosti zdaj ni vedel, kako bi se Bogu še za to svojo naj večjo srečo zahvaliti mogel, in je trpel, da ni pevski, da bi Ga v psalmih slavil, da ni učen, da bi Ga v pismu slikal, da ni govorniški, da bi Ga križem svoje domovine prepove- doval. V tesnobi takega spoznanja, kakor mu je prišlo na um, zapisal je in potem bral sv°l^ otrokom, svojim ovčicam v š° 11 togo in tegobno pesem sebe te gobnega in nerodnega: “V smehu tega sveta ni ve selja!” “V smehu teh časov ni čistosti!” “V smehu teh ljudi ni Boga-“Zato se modri in mirni ne smej!” (Konec.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE NOV NAČIN POGONA? — Ne, Mason Lange vozi dvojni pihalnik domov v Lorain v Ohiu, da ga bo ha kadar bo pritisnila vročina. jih last' ZA PRESKUŠANJE DIHANJA — NASA je ob ^ ^ nih raziskavah izdelala tole napravo za analizo dihanj > • ’n je ugodna za tiste, ki imajo bolne dihalne organe m m ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 431-0628 6117 St. Clair Avenue