G L AS IILO SZDL
Velenje, 17. februarja 1978 Številka 7(417)
Cena 4 din
V razpravi je predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije
raditcionalni pohod po poteh XIV. divizije
i bomo krenili mladi iz naše občine po poteh XIV. divizije - Množičen pohod na 5ko gorco v nedeljo ob 8. uri s Titovega trga v Velenju - Na Graški gori bodo proslavili 34. obletnico prihoda XIV. na Štajersko
omisija zza ljudski odpor, beno samnozaščito in ohra-anje tradidcij narodno osvo-lne borbee pri občinski konici ZSMS 5 Velenje organizi-' sodelovivanju z osnovnimi ni, teritctorialno obrambo, :o združe:enj borcev, Zvezo rvnih vojojaških starešin in beno polblitičnimi organiza-ni občinaie Velenje že 10. icionalni i pohod po poteh . divizije, s.
stos bodolo pohod razdelili v pohodni u enoti, ki se bosta žili na GrGraški gori. Prvo po-10 enotoito bodo sestavljale linke in n mladinci iz osnov-organizaciacij ZSMS, drugo pa dinci prosostovoljci in pa tisti, k> evidenentirani kot možni iidati za a sprejem v enote orialne ol obrambe. Na poho-bodo sododelovali tudi mladi obratenih ih občin, vojaki celj-garnizije,ie, pripadniki zveze rvnih vcrjajjaških starešin, bor-tabornikijti, planinci, člani lih društdtev in vsi delovni je, ki to ži žele. rvi dve pcpohodni enoti bosta i na pot jt jutri, v nedeljo 19.
Ideležbcho zagotovilox že osisem držav
dbor za orj organizacijo II. medna-ega teka že žena po velenjskih u liki ga bo ao atletski klub Velenje aiziral v p< počastitev mednarod-praznika ža žena, 8. marca, se je v ideljek sešefešel na drugo sejo. >dobno kotkot lani se bo tudi letos redno zaniranimiva atletska manife-ja v naši oti občini začela 8. marca 5.30. Najpajprej bodo na sporedu štafet, in an sicer 3 krat 600 me-za pionirkenke, 3 krat 100 mestrov
>ionirje, m mladinke bodo tekle ) m, člani pi pa prav tako kot lani ) m. Gotovtovo bodo teki pionirjev ino zanimivnivi, saj pričakujejo ve-udeležbo, >o, saj so organizatorji ili vabila ka kar 30 osnovnim šo-Seveda bc bo glavna atrakcija te icionalne p; prireditve, katere po-itelj bo tuctudi letos TGO Gorenje nje, tek žei žena, ki bo sledil uvod-tekom. Kc Kot sta na ponedeljko-sestanku ;u povedala predsednik nizacijskegsega odbora Martin Štaj-in sekretar tar atletskega kluba Ve-! Jože Angengelo je doslej udeležbo tovilo že ce osem držav, in sicer: rija, Bolgajlgarija, Italija, Madžar-Poljska, t, Romunija, Švica in Iska. Pričakčakujejo pa tudi prijavo ke Britanijenije, Francije in morda Zvezne reprepubhke Nemčije.
. .	V.
februarja ob 8. uri pa se bo formirala na Titovem trgu v Velenju tretja pohodna enota, ki jo bodo sestavljali mladi, ki se dvodnevnega pohoda ne morejo udeležiti, delovni ljudje, šolska mladina in občani naše občine. Ta pohodna enota bo krenila preko Hrastovca in Škalskih Cirkovc na Graško goro. Na Graški gori se bodo tega dne sešle vse tri pohodne enote in ekipe patruljnega pohoda Gra-ška gora 78. kjer bo ob 12. uri proslava ob 34. letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko.
Za patruljni pohod se je prijavilo 30 ekip. Ta pohod bo za-
jemal, kondicijski pohod po obeleženi tekmovalni progi dolgi okoli 9 km, za učence osnovnih šol pa 5 km, streljanje z zračno puško, vprašanja o pohodu XIV. divizije na Štajersko in Karlu Destovniku Kajuhu, s področja športa v naši občini in najpomembnejših rezultatih naših športnikov v preteklem letu.
Letošnji 10. tradicionalni pohod so mladi organizirali pod geslom „Vsi člani osnovnih organizacij ZSMS na množičen pohod", torej bi bilo prav, da se pohoda udeleži čim več mladih, seveda pa so vabljeni vsi delovni ljudje in občani naše občine.
M. T.
Te dni se je začela javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije. S samoupravnim sporazumom bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj uredili dohodkovne odnose znotraj energetskega kompleksa velenjskega rudarsko elektroenergetskega kombinata.
Skupni proizvod temeljnih organizacij združenega dela na področju proizvodnje premoga in električne energije je električna energija, stranski pa toplotna energija. Torej sta električna in toplotna energija skupni proizvod delavcev temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj. Š skupno proizvodnjo električne energije pa stopajo delavci temeljnih organizacij združenega dela RLV in TES prek sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje skupaj z delavci drugih temeljnih organizacij sestavljene organizacije združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije v svobodno menjavo dela, iz katere pridobivajo dohodek kot delež pri skupnem prihodku, doseženem v prometu z električno energijo.
Samoupravni sporazum med drugim določa, da se ustvarja skupni prihodek v prometu s termoelektrično in toplotno
V drugi igi polovici tedna > suho i) in hladno vre-e. Ob ki koncu tedna bo »pleje.
V sredo, 15. februaija se je sešlo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje na svojo 17. redno sejo. Na seji, vodil jo je Jože Veber, so uvodoma ocenili potek prvih kandidacijskih konferenc v naši občini. Razumljivo je, da celovitejše ocene o tem še ni bilo mogoče izoblikovati, vendar pa ugotavljajo, da so spričo dobrih priprav temeljne kandidacijske konference uspele precej bolj, kot so sicer nekatere konference v večini krajevnih skupnosti. Na skoraj vseh konferencah so se odločili za odprte kandidatne liste, se pravi, da bo na glasovalnih lističih več kandidatov, kot pa bo izvoljenih kandidatov. Zadovoljiva pa je tudi struktura kandidatov. Ob tem nadalje tudi ugotavljajo, da so v glavnem tudi že imenovane volilne komisije in volilni odbori.
Delegacije za zbor krajevnih skupnosti bodo volili občani na 62 voliščih, delegacije za zbor združenega dela pa na 107 voliščih. Po zadnjih podatkih bomo 9. in 12. marca izvolili v krajevnih skupnostih ter v temeljnih oragnizacijah in enovitih delovnih organizacijah 246 posebnih delegacij, 144 združenih delegacij ter 40 splošnih delegacij, skupaj torej 430 delegacij z okrog 4.700 delegati.
V pripravah na bližnje skupščinske volitve so se letos le v nekaterih krajevnih skupnostih oziroma temeljnih organizacijah združenega dela srečevali s pojavom, da evidentirani možni kandidati za delegacije za zbor združenega dela oziroma za
skupščine samoupravnih interesnih skupnosti niso podpisali izjav, da pristajajo na kandidaturo. Velika večina evidentiranih možnih kandidatov pa je z veliko mero odgovornosti prevzemala to dolžnost.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na seji sprejelo sklep o sklicu seje občinske kandi-
energijo kot rezultat skupnega dela delavcev 9 temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje in 3 temeljnih organizacij združenega dela termoelektrarne Šoštanj v sozdu rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Temeljne organizacije združenega dela, ki so udeležene pri ustvarjanju skupnega prihodka, pa bodo — kot predvideva predlog samoupravnega sporazuma — tudi skupno prevzemale poslovne učinke ter skupno gospodarile s potrebnimi sredstvi za ustvarja-
nje skupnega proizvoda. Količino električne in topolotne energije pa bodo ugotavljali s količino predanih Kwh električne energije v omrežje na pragu termoelektrarne Šoštanj ter s količino predanih Gcal v omrežje toplovoda. Sicer pa bodo količino skupnega proizvoda določali delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki so udeležena v proizvodnem procesu, z usklajenimi dolgoročnimi, srednjeročnimi in letnimi plani s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov.
Dražje ogrevanje in topla voda
V ponedeljek so zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine — Delegati so največ razpravljali o predlogu o povišanju cen toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošnje vode v letu 1978 — Povišanja za nazaj ni moč uveljaviti	_
24. II.: občinska kandidacijska konferenca
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na seji 15. februarja ocenilo prve seje temeljnih kandidacijskih konferenc in sprejelo sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konference
dacijske konference, ki bo v petek 24. februarja ob 16. uri v dvorani skupščine občine Velenje ter za sejo imenovalo desetčlansko delegacijo Občinske konference SZDL. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pa je pooblastilo, da pripravi predlog kandidatne liste za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in jo predloži v obravnavo in potrditev občinski kandidacijski konferenci.
O tej točki dnevnega reda so razpravljali le delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Razloge, ki so narekovali podražitev, sta na seji obrazložila predsednik samoupravne interesne komunalne skupnosti, Drago Tratnik in direktorica delovne organizacije Toplovod Velenje, Vali Žohar.
Ko so v Toplovodu pregledovali poslovanje za obdobje januar - oktober 1977 so ugotovili, da pri prenosu in distribuciji toplotne energije poslujejo z izgubo. Takšno stanje seje nato še poslabšalo, saj se je cena toplotne energije na pragu elektrarne s 1. oktobrom lani povečala za 30 odstotkov. V zadnjem letu so izredno narastli tudi stroški vzdrževanja, saj je treba upoštevati, da so bili cevovodi in prve topolotne postaje grajeni že pred 20 leti in jim je tako že zdavnaj potekla amortizacijska doba. Prav zato so morali v preteklem letu vložiti veliko sredstev v obnavljanje toplovodnih postaj, saj so bile nekatere tako slabo vzdrževane, da bi jih morah zapreti. Potrebe po boljšem vzdrževanju in obnavljanju naprav ter dejstvo, da so edina distribucijska organizacija v državi, ki opravlja celotne
usluge - to je od prevzema toplotne energije do raznih popravil, so teijale tudi povečanje števila kvalificiranega kadra. Število zaposlenih so povečali od 42 na 69 delavcev.
Vsled tega je samoupravna interesna komunalna skupnost sprejela sklep o soglasju k določitvi akontacijske cene toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošnje vode za prve mesece letos. Predlagana nova cena je v primerjavi z dosedanjo višja za 30 odstotkov in to predvsem zaradi povišanja cen električne energije, ki znaša v strukturi cene približno 50 odstotkov. Ceno tople vode za industrijsko potrošnjo pa so povišali za 43 odstotkov. Glede na to, da je predlagatelj pojasnil, da predlagano povišanje cen toplotne energije na presega dovoljene 8 odstotne stopnje povišanja cen komunalnih storitev v letu 1978, so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih- skupnosti dali soglasje k povišanju, s tem, da podražitev velja šele osmi dan po objavi v „Uradnem vestniku občine Velenje", ne pa s 1. januarjem letos, kot je predlagal predlagatelj, kar sklepanje za nazaj ni mogoče.
Poleg vrste drugih predlogov odlokov in raznih sklepov so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine na seji sprejeli tudi sklep o spremembi statuta občine Velenje. Po tej spremembi bo zbor združenega dela občine Velenje v prihodnje imel 75 delegatskih mest, zbor krajevnih skupnosti 30, družbenopolitični zbor pa 35 delegatskih mest.
V.
Ob letošnjem kulturnem prazniku 8. februarju se je ljubiteljem zborovskega petja v Šaleški dolini prvič s celovečernim koncertom predstavil mešani pevski zbor Gorenje Velenje. Nastop je pokazal, da ima zbor pod vodstvom Cirila Vertačnika vse kvalitete, da se razvije v enega najboljših mešanih zborov na Slovenskem. (Več o koncertu objavljamo na 4. strani) - Foto: Stane Vovk
Dohodkovni odnosi v REK Velenje
Kaj je osebni dohodek delavca
S pomočjo 125. in 126. člena zakona o združenem delu bi rad razložil, kaj je osebni dohodek.
Osebni dohodek je namenjen za zadovoljevanje naših osebnih potreb (čisti osebni dohodek oz. po domače „tisto, kar dobimo v kuverti, na hranilno knjižico ali oboje") ter za zadovoljevanje skupnih splošnih družbenih potreb.
Skupne potrebe (skupna poraba) pomenijo financiranje SIS družbenih dejavnosti (otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo itd.). Prispevki iz OD za skupne potrebe se določajo s samoupravnimi sporazumi za vsako poslovno leto.
Splošne družbene potrebe pomenijo naloge Zveze, republik oz. pokrajin in občin po ustavi, zakonih in sklepih ustrezne skupščine. Splošne družbene potrebe (splošna poraba) se lahko financirajo tudi iz OD. V tem primeru je to davek na OD in se obračunava na osnovi republiškega zakona ali občinskega odloka.
Ravno sedaj poteka družbenopolitična aktivnost za uvedbo republiškega davka na OD v višini 1 %. Občinska skupščina Velenje pa je na decembrskem zasedanju že sprejela 0,5 % davek na OD (točneje rečeno do 0,5 %).
OD se določa: — skladno z rezultati delavca in z njegovim osebnim prispevkom, ki ga je dal s svojim živim delom, - z uporabljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom s čimer prispeva k povečanju dohodka TOZD, - v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v lastni TOZD in v drugih TOZD, s katerimi je združil delo in sredstva ter - celotnega družbenega dela.
To pomeni, da je OD delavca integralna kategorija (po domače: skupni, celotni OD), ki je v neposredni odvisnosti od delavčevih rezultatov.
Vsako zvišanje ali zmanjšanje prispevkov za skupno porabo in davkov za splošno porabo znižuje ah povišuje čisti OD!
Uvedba davka iz OD v letu 1978 (v zadnjih letih Slovenija tega davka ni uvajala, pa tudi večina občin ne. Dočim imajo druge republike in pokrajine ter vse njihove občine dokaj visoke davke na OD) pomeni, da se tudi na ta način zbira del sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz republiškega in občinskih proračunov.
To pomeni tudi, da se za toliko zmanjša čisti OD delavca, seveda ob enakih rezultatih delavčevega dela oz. nespremenjeni produktivnosti dela.
Samo povečanje produktivnosti dela in skladno z njo boljši rezultati dela so lahko osnova za zvišanje OD delavca (celotnega in čistega). Torej, vsaka spremenjena ali novo uvedena stopnja prispevka (za skupno porabo) ah davka (za splošno porabo) deluje v smeri povečanja ali zmanjšanja čistega OD, seveda ob nespremenjenem celotnem OD.
Taka obrazložitev je skladna tudi s 136. členom zakona o združenem delu o vsebini obračuna OD. To določilo zakona izrecno obvezuje izplačevalca, da mora seznaniti delavca pri obračunu OD o naslednjem:
1.	znesek OD, ki je izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za OD,
2.	znesek sredstev, ki so bila iz njegovega OD združena za zadovoljevanje skupnih potreb (izkazan točno po njihovem namenu, torej za vsako SIS),
3.	znesek sredstev, ki so bila iz njegovega OD izločena za splošne družbene potrebe,
4.	znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka TOZD, obračunan na delavca,
5.	znesek čistega OD delavca.
Spodbuda malemu gospodarstvu
Malo gospodarstvo mozirske občine se razvija vse prepočasi — Napotek za nadaljnji razvoj sta analiza stanja in konkretiziran program — Zagotoviti pogoje za hitrejši razvoj
manjkajočih storitev
Z izdelavo analize trenutnega stanja in srednjeročnega razvojnega programa malega gospodarstva obenem, želijo v mozirski občini doseči usklajen razvoj vseh gospodarskih dejavnosti v Gornji Savinjski dolini in prav tako v sklopu gospodarstev sosednjih občin. Nedvomno tudi za to občino velja, da se malo gospodarstvo razvija vse prepočasi. Takšna ugotovitev je še toliko bolj zaskrbljujoča, če upoštevamo dejstvo, da je vse bolj prisoten primanjkljaj nekaterih in zlasti storitvenih dejavnosti. S tem se seveda razkorak med ponudbo in povpraševanjem vse bolj povečuje v škodo zadovoljevanja potreb ostalega gospodarstva in občanov.
Okvirni program razvoja in izhodišča zanj so že zajeta v temeljih plana razvoja občine Mozirje za obdobje do leta 1980, z omenjenim programom in analizo pa želijo sestavljala ta izhodišča dopolniti in konkretizirati. Na območju mozirske občine ni temeljnih ali drugih organizacij združenega dela, ki bi se ukvarjale z uslužnostno dejavnostjo ali bi prevzemale proizvodnjo manjših serij. Vsekakor pa so prisotni primeri opravljanja uslug in proizvodnje manjših serij za potrebe občanov in ostalega združenega dela. Med te sodijo avtomehanična delavnica Slo-venijaavta v Mozirju, delavnice Zgornjesavinjske kmetijske zadruge na Rečici, gradbeniki in kovinarji na Ljubnem, Komunalno podjetje v Mozirju, poslovna enota Iskrinih Feritov na Ljubnem in v Solčavi, temeljna organizacija Energetika in vzdrževanje nazarskega Glin-a, delovne organizacije in poslovne enote s področja gostinstva in turizma, trgovine in podobno.
Razvoj teh enot je zajet v družbenem planu razvoja občine Mozirje, glede na naloge, ki so si jih s tem planom v občini zadali, pa bo potrebno ustanoviti nekaj manjših temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Te bodo s svojimi programi zagotavljale rast proizvodnje v manjšem obsegu in hkrati dopolnjevale veliko proizvodnjo v mozirski
in v sosednjih občinah s proizvodi, polproizvodi, sestavnimi deli ter s storitvami.
Za iskanje in razvijanje takih programov bo nedvomno potrebno študijsko delo skupine strokovnih delavcev. Takšno delovno skupino bo imenoval izvršni svet in ji bo moral dati tudi osnovne smernice za delo. Sem sodijo: aktivno sodelovanje pri oblikovanju politike cen za proizvode in storitve; takšno razporejanje dohodka, ki bo spodbudilo delavce za delo v deficitarnih dejavnostih; organizacija skupnih služb za ekonomska, tehnološka, pravna in samoupravna svetovanja, za pripravo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, razvojnih programov in podobno; zagotavljanje načinov za poenostavljeno vodenje poslovnih knjig manjšim temeljnim in drugim organizacijam; iskanje ustreznih oblik medsebojnega povezovanja enot malega gospodarstva v okviru panoge, interesnih skupnosti in z večjimi organizacijami združenega dela; dograjevanje izvozno-uvoznega režima za boljšo oskrbo z uvoznimi reprodukcijskimi materiali, stroji, orodji in nadomestnimi deli ter podobno.
Glede na primanjkljaj nekaterih strok in glede na dejstvo, da jih nekaj v mozirski občini sploh ni, bodo morali v prihodnje posvetiti posebno pozornost usmerjanju davčne, kreditne in kadrovske politike, jim nuditi najugodnejše pogoje za priče-tek obratovanja in zagotoviti možnosti izobraževanja. Posebnost izobraževanja kadrov za malo gospodarstvo je v tem, da to gospodarstvo rabi delavce zelo širokega profila. Zato bo potrebno tudi v prihodnje dograjevati učne programe strokovnih sol, ki so še vedno preozko usmerjeni. Okrepiti bo treba sistem usmerjenega poklicnega izobraževanja in v ta sistem vključiti tudi tiste mlade, ki nimajo dokončane osemletke. Rešitev za to se ponuja ob vse večjem zanimanju za izobraževanje ob delu. ki pa v usmerjeno izobraževanje še ni v celoti vključe-
Kreditiranje toplifikacije
Komisija za razdeljevanje kreditov odbora za graditev stanovanj samoupravne interesne stanovanjske
skupnosti občine Velenje je na svoji zadnji seji sklenila, da bo del združenih sredstev za usmerjeno, organizirano stanovanjsko graditev v okviru 8. natečaja za posojila za stanovanjsko graditev namenila tudi za kreditiranje toplifikacije stanovanjskih hiš v osebni lasti v krajevnih skupnostih Velenje - Center desni breg in Velenje - Šmartno.
Skupna razpisna vsota 8. natečaja znaša 8.250.000 din, prošnje za dodelitev posojila pa je treba vložiti do 27. februarja 1978 na Ljubljansko banko -temeljno banko Velenje - oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja.
OKREPLJENA KADROVSKA SESTAVA
Zveza rezervnih vojaških starešin v mozirski pomembna priznanja -
občini je znatno pomladila svoje vrsto — Bogata aktivnost in številna Pestro sodelovanje z zvezo socialistične mladine
Rezervni vojaški starešine mozirske občine so pred kratkim pregledali in ocenili svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju in si zadali smernice in naloge za delo v prihodnje. Dejstvo je, da so s svojo aktivnostjo dali znaten prispevek k utrjevanju koncepta splošnega ljudskega odpora v Gornji Savinjski dolini, ki z njihovim delovanjem dobiva prave razsežnosti. Zaradi tega in zaradi dejstva, da starešine nedvomno sodijo med najpomembnejše dejavnike
utrjevanja obrambne pripravljenosti, so kar največji del svojega delovanja posvetili strokovnemu in idejnopoli-
tičnemu izobraževanju in usposabljanju. Občinski odbor in njegovi organi so v minulem obdobju obravnavali številna pomembna vprašanja. Med nje vsekakor sodijo idejnopoli-tično in marksistično izobraževanje starešin, nenehne analize in razprave o organizacijski strukturi občinske organizacije ZRVS, o tekočem delu in bodočih nalogah in o načinu ocenjevanja starešin, organizacija razstav orožja in vojaške opreme, kadrovanje mladih v vojaške šole in poklice in spremljanje mladih starešin v ZK, taktične vaje in številne druge aktualne naloge.
V obdobju med obema konferencama so bistveno okrepili kadrovsko sestavo. K temu so pripomogli mladi, ki so končali šole za rezervne vojaške starešine. Ob pomlajevanju svojih vrst so v zvezo komunistov vključili 34 starešin, tudi predvsem mladih. Vsem tem vprašanjem bodo tudi v bodoče namenili veliko svojih naporov. Na bolje je krenila tudi organizacijska struktura občinske organizacije. Na novo so ustanovili tri krajevne organizacije in pet akti-
vov ZRVS. kar ju znamo poživilo delo in aktivnost rezervnih vojaških starešin v krajevnih skupnostih. Tako imajo sedaj krajevno organizacijo v vseh krajevnih skupnostih, razen v Novi Štifti.
Vsako leto posebej je v celoti uresničila zadani načrt tudi komisija za splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje. Pretežni del programa zavzemata vedno obvezni in dopolnilni del vojaško-političnega usposabljanja, ne manjka pa še drugih dejavnosti. Sem sodijo obrambni dnevi na šolah, srečanja v smučanju, planiranju, streljanju in drugih športih, udeležba na regijskih in republiških tekmovanjih, sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in podobno.
Plodno je bilo tudi delo komisije za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je svoje aktivnosti uspešno povezovala s sorodno komisijo pri občinski konferenci ZSMS in s koordinacijskim odborom za SLO pri O K SZDL. Na pobudo slednjega je v svoj sestav vključila aktiviste vseh družbenopolitičnih organizacij in obrambnih dejavnikov ter predstavnike osnovnih šol. V začetnem obdobju je komisija največ storila pri pridobivanju mladih za vojaške šole. Pripravila in vodila je tudi nadvse uspešno tribuno, ki so se je poleg ostalih dejavnikov udeležili še predstavniki vojaške gimnazije iz Ljubljane in vojno tehnične šole iz Zagreba, s katero ima tudi sicer tesne stike. Komisija je bila pobudnik vrste koristnih in poučnih izletov z mladimi, na vseh ostalih področjih svojega dela pa je uspešno sodelovala predvsem s krajevnimi organizacijami.
Komisija za kadrovske in splošne zadeve, je poleg kadrovskih in organizacijskih ukrepov, veliko postorila tudi na stimulativnem področju. V tem času je v višji čin napredovalo 94 oficirjev in mlajših oficirjev, zlato plaketo so prejeli 4 člani, srebrno 12 in bronasto 7 starešin, 59 pa jih je bilo deležnih priznanj. V letu 1975 je občinska organizacija prejela Odličje 22. december, ki ga vsako leto podeljujeta republiška konferenca ZSMS in komandant ljubljanskega armadnega področja, leto pozneje pa še občinsko nagrado in zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. Nekoliko manj se je v tem štiriletnem obdobju izkazala komisija za informativno-propagandno dejavnost, ki ji bodo zato v prihodnje
namenili največ pozornosti.
Starešine so na konferenci sprejeli tudi osnovne smernice za svoje nadaljnje delo. Se vnaprej je na prvem mestu krepitev strokovnega in idejnopolitičnega usposabljanja. Na drugem mestu je vsestranska strokovna pomoč pri izobraževanju ostalega prebivalstva. Zlasti mladim in sodelovanju z njimi bodo posvetili obilno mero pozornosti in v sklopu tega še pridobivanju naročnikov za revijo Naša obramba. To so seveda le temeljna izhodišča bodočega dela občinske organizacije ZRVS, zadali pa so si še mnoge druge naloge in se njihovega uresničevanja lotili s polno mero volje in odgovornosti.
J. P.
no. Seveda bo ob tem treba izdelati tudi natančne analize potreb po kadrih in postoriti še marsikaj.
Med drugim bo treba zagotoviti enotne realne osnove za oblikovanje cen malega gospodarstva in dopolniti kreditni sistem, ki je že sicer dokaj ugoden. Dejstvo pa je, da se predvsem družbeni sektor malega gospodarstva, zaradi svoje specifične povezanosti v delovnih organizacijah, obstoječih možnosti doslej ni dovolj posluževal. Iz podatkov, dobljenih pri Ljubljanski banki, je razvidno, da del sredstev še vedno ostaja neizkoriščen. V opravljeni analizi je zato zapisan predlog sprememb pravilnika banke, po katerem bi se obresti za kredite, vložene v dejavnosti malega gospodarstva, ki v mozirski občini še niso zastopane, zmanjšale od 8 na 6 odstotkov, za ostale deficitarne dejavnosti pa od 8 na 7. Podaljšati bi veljalo tudi odplačilno dobo in boljše kreditne pogoje zagotoviti tistim obrtnikom, ki imajo dolgoročne pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju z organizacijami združenega dela.
Razvoj malega gospodarstva v mozirski občini zavira tudi pomanjkanje urbanističnih načrtov in lokacij za potrebne poslovne prostore. Trenutno so na razpolago le tri lokacije v Nazarjah in industrijska cona na Ljubnem ob Savinji, medtem ko v drugih krajevnih skupnostih ti problemi niso rešeni. Izdelava urbanističnih načrtov je zato več kot nujna, ob tem pa bo treba posvetiti posebno pozornost tistim dejavnostim, ki tako ali drugače motijo ali onesnažujejo okolje in za ostale zagotoviti ustrezne prostore pri gradnji stanovanjskih blokov ter drugod.
Še nekaj je smernic, ki jih je navrgla tehtna analiza. Izobraževanje kadrov bodo spodbudili z ustreznejšo štipendijsko politiko in večjo skrb posvetili izobraževanju na področju varstva pri delu in izboljševanja delovnih pogojev. Obenem si bodo v mozirski občini na področju oblikovanja in izvajanja davčne politike prizadevali uveljaviti dosledno b sprotno obdavčenje dejansko doseženega dohodka in skladno s tem organizirali in modernizirali občinsko davčno upravo ter inšpekcijske službe.
J. P.
Protestna resolucija borcev za severno meji
Občinski odbor borcev ■ stovoljcev za severno 1918-1919, ki ima svoj se Šoštanju, nam je poslal res jo s protestom proti zati slovenske in hrvatske naro< ne manjšine v Avstriji Resi jo so sprejeli na letni konfe občinskega odbora, njena i na pa je naslednja:
Protestiramo proti zati slovenskega in hrvatskega! nja v tako imenovani „dem tični" Avstriji, ki uganja procese proti slovenskim i stom in slovenski mladini zato, ker se čutijo Sloveli ker to javno izjavljajo, ter krivičnosti, ki jih dela avst policija in tamkajšnje oblai pobudo Haimatdeinsta, S& in nacistov, za sistematiia črtno germanizacijo Slovi in Hrvatov v Avstriji.
Naj še enkrat navedemo, „demokratična" Avstrija m določil 7. ČL državne pog ki med drugim govori, da s ra prepovedati vsaka dejal organizacijam, ki stremij tem, da odvzamejo slovensl in hrvatskemu prebivalstvi hov narodni značaj in pi kot manjšine.
Po 7. členu je Avstriji dolžna, da iz političnega ii turnega življenja odstrani vi di nacizma, kar še do daj storila.
Dokler se bo Avstrija št pod plaščem demokracije, rajoč izpolnjevanje svojih o nosti, ne moremo pričali napredek našega slovenske hrvatskega prebivalstva v [ nu narodnega jezika, naroi šolstva, krajevnih napisov i venščini in hrvaščini ter up slovenskega in hrvatskega j na sodiščih.
Preživeli prostovoljci -za severno mejo 1918 - IS zato zahtevamo, da se tak p pek Avstrije postavi pred ras rodni forum v rešitev.
Anton de
Že tretjič zapored v obdobju nekaj tednov z bolečino v srcu pišem nekrolog -tokrat v spomin priljubljenemu domačinu, dolgoletnemu vaditelju telovadbe, članu lovske družine Smreko-vec, mentorju tabornikov, rezervnemu častniku JLA in dragemu stanovskemu tova-
Starešine največkrat prednjačijo zlasti na strelskih tekmovanjih
rišu, s katerim sva vrsto let poučevala v osnovni šoli Bi-ba Roeck
Anton de Costa se je rodil 11. junija 1908 v Zabukovici v družini rudarskega nadzornika, ki se je nekaj let kasneje preselit v rudarsko Pesje. Po končanem učiteljišču v Mariboru se je posvetil pedagoškemu poklicu, ki mu je ostal zvest, razen v času okupacije, vse do upokojitve leta 1970. Svojo pot učitelja in vzgojitelja je pričel v Slovenj Gradcu, nato v Skalah pri Velenju, leta 1932 pa se je preselil v Šoštanj, kjer si je kasneje uredil dom in družino. Ker pa je v Šoštanju bila tudi vajeniška šola za vso Šaleško dolino, je poučeval tudi na tem zavodu bodoče mojstre različnih strok. V prostih popoldnevih in večernih urah pa je nadaljeval kot vaditelj mladega rodu v telovadnem društvu Sokol in po vojni pri Partizanu.
V času okupacije koti veden učitelj ni mogel f" poučevati, zato je rrnm sprejeti delo pri cestnem f djetju v Velenju, kasneje f v trgovskem skladišču J Šmartnem ob Paki Po osP boditvi je ponovno pretf mesto učitelja na osnoi* šoli Biba Roeck in obrv nadaljevalni šoli, kali predstojnik je bil vrsto f vse do njene ukinitve, ii velik ljubitelj narave se? vključil v šoštanjsko lom družino Smrekovec, ki mii za njegovo dolgoletno zvei delovanje podelila tudi i slov častnega člana. Ob ui novitvi taborniškega odrt Pustega gradu pa je kot mil tor pomagal sinovoma .4nje nu in Dušanu, ki sta se pl* tako posvetila pedagoškeie< poklicu, pri vodenju taboril ške organizacije.
Žal, zahrbtna bolezen j di njemu ni prizanesla, I mu je zadnja leta zdravje f bolj pešalo. Pred dvema # secema je moral najprej bolnišnico v Topolšico, nr pa v Celje, kjer je nekaj F po hudi operaciji umrL f njegovi zadnji poti na poP pališču v Podkraju soj spremljali mnogi prebm Šoštanja, Pesja in Vek stanovski tovariši, lovci taborniki s prapori, kal tudi nekdanji učenci in m vadcu Trije govorniki sol mu ob odprtem grobu |j hvalili za vso njegovo drip beno delovanje, pevci ŠM škega okteta pa so mu v* slednje slovo zapeli žalost ke. V gozdu nad pokopi ščem so lovci izstrelili i katere zvok je odmeval j okoliških hribih in gozd kot zadnja počastitev zaslh nega lovca in ljubitelja i
v. m
NAŠ ČAS
Št. 7 (417) - 17. februarja
[onterence vsebinsko bogate in kvalitetne
ni medobčinskega sveta ZKS Celje so v sredo, 8. februarja ocenili volilne konference organizacij ZKna celjskem dočju, kii so bile septembra, oktobra in novembra lani - Komunisti so si pridobili zaupanje v sredinah, v katerih
živijo
! ocene izlhaja, da konferen-iso bile zgolj formalno volil-I značajai, torej statutarna sznost, armpak so komunisti ijih temeljjito ocenili dvelet-idejnopoliitično delo posa-nih orgainizacij in članov ;e komuniistov in seveda tu-iamouprawne in družbeno-lomske otdnose v teh sredi-( Razprave na konferencah rile dovoltj kritične, je reče-r oceni, vssebinsko bogate in itetne. Pcokazale so, da sta tika krepiitve idejnopolitič-in akcijskce enomosti Zveze ranistov i in njena razredna lerjenost i močno prisotna v ni osnovmih organizacij ZK. Rezultati {gospodarjenja in niče vanje; zakona o združe-i delu so Ibili v središču raz-r v osnovvnih organizacijah ? posamezznih temeljnih ozi-a organizzacijah združenega I. Posebnco pozornost so nalili tudi (delu delegacij, pri ler so uggotavljali, da je še 100 slaba i in neurejena pove-i med sanmoupravno bazo in Racijo. SSplošna ugotovitev je zlassti med neposred-i proizvaajalci čutiti večjo setost za nnjihovo bolj tvorno ilovanje ppri vseh pomemb-odločitvakh.
0	pa vvolilne konference zorile, daa marsikje kasnimo reobrazbi i družbenoekonom-. in samooupravnih odnosov oma pri r neposrednem ures-■Hiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
godrna ocena prriprav
tedsedstvcvo občinske konfe-ze SZDL L Mozirje je na seji v edeljek, u udeležili so se je tu-:lani voHlrilne komisije, obrav-alo nekaj aj pomembnih vpra-j. Med l drugim so člani avnavali pi program za podalj-je samopnprispevka, imenovali
1	za izvedtdbo referenduma ter >or za ot obveščanje in polilo propapagando in obenem novali tu tudi odbor za prire-e v občiniinL Seznanili so se še >tekom pi priprav na prireditev )rtikulturara 78" in obravna-
ter obliklikovali predlog kan-atov za a družbenopolitični r.
r osrednji lji točki dnevnega reso ocenilnili potek temeljnih didacijskilkih konferenc in v zi s tem n potrdili stališča in ;pe, ki stasta jih na skupni seji ikovala p predsedstvo občin-konferenence SZDL in pred-rtvo občiičinskega sveta zveze likatov. ^ V teh stališčih je 1 drugim m zapisano, da obe [Isedstvi sji sprejemata poročilo joteku p< politične aktivnosti pripravah ah na volitve in oce-jeta, da ja je proces evidentira-možnih ki kandidatov potekal »ro, na kakar med drugim kaže i struktiktura evidentiranih, eg tega m mora postati proces Lentiranja lja stalna naloga vseh eljnih sai samoupravnih skup-ti, te skujkupnosti pa morajo o lltatih evi evidentiranja in pre-svorjih sr sredstev obveščanja laniti vse vse delovne ljudi in :ane. Ta s'a sklep je bil v veliki ri že uresiresničen, obveščanju bodo tudi udi v prihodnje posve-največjo jo možno pozornost.
J. P.
ničevanju zakona o združenem delu tako v tozdih kot v krajevnih skupnostih. Na marsikateri volilni konferenci so izrekli tudi ostro kritiko na račun premajhne akcijske povezanosti med komunisti, ki so organizacijsko povezani v delovnih organizacijah in komunisti s terena, saj marsikje komunistov iz delovnih organizacij ni čutiti na terenu. Nezadovoljivo je tudi delo komunistov v družbenopolitičnih organizacijah.
Še posebej pa so na seji medobčinskega sveta člani poudarili, da se nikakor ne smemo zadovoljiti z občutkom samo-zadovoljstva, kije prisoten v nekaterih osnovnih organizacijah ZK ob ocenah uresničevanja zakona, češ da so komunisti opravili že vse naloge s tem, da je bila — na primer — ustanovljena nova temeljna organizacija združenega dela. Takšno samo-zadovoljstvo je za komuniste
nesprejemljivo, saj jih pri uresničevanju zakona v vsakdanji praksi čakajo še pomembne naloge.
Na drugi strani tudi ni sprejemljiva kritika, češ da v določeni sredini niso prav ničesar naredili v procesu uresničevanja zakona o združenem delu. Nedvomno se je povsod nekaj vendarle naredilo, takšne pavšalne ugotovitve pa ubijajo voljo tistim članom, ki so delali.
Na terenu so bile razprave v organizacijah Zveze komunistov bolj splošne in so v glavnem zadevale krajevno problematiko. Prav tako so na terenu namenili premalo pozornosti idejno-političnemu izobraževanju članstva. Pri obravnavi v zvezi z obnovo članstva pa so marsikje na terenu opozorili na premajhno število članov iz vrst kmetijskih proizvajalcev. Posebno mesto pa so na volilnih konferencah posvetili tudi odgovor-
nosti komunistov pri izvajanju družbene samozaščite in ljudske obrambe.
V delu občinskih volilnih konferenc je bila prisotna tudi nova kvaliteta, saj so se komunisti odločno spopadli s posameznimi pojavi lokalizma. Konference so namreč pokazale, da ta pojav marsikje še obstoja, da pa takšne ambicije nimajo podpore v bazi. Ločevati pa je treba prizadevanja za hitrejši razvoj posamezne občine in pa težnje po zapiranju.
Ob koncu seje je sekretar Janez Zahrastnik poudaril, da so si komunisti pridobili zaupanje v okolju v katerem živijo, in da so bile volilne konference pomemben prispevek v predkongresni dejavnosti. Seveda pa bo sedaj, ko prihajamo v sklepno fazo treba še stopnjevati družbenopolitično odgovornost komunistov.
S. V.

Dokumenti in praksa
Izoblikovanje izhodišča za aktivnost v pripravah na 8. kongres Zveze komunistov Slovenije in 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije
Komite občinske konference zveze komunistov Velenje je na svoji zadnji seji, bila je 9. februarja, obravnaval predlog načrta javne razprave o kongresnih dokumentih zveze komunistov v Šaleški dolini. Razpravo bo vodila zveza komunistov, potekala pa bo prav tako tudi v organizacijah socialistične zveze, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine in zveze združenj borcev.
V občini Velenje si bomo prizadevali, kot so poudarili raz-pravljalci na zadnji seji, da omogočimo kar najširšo javno razpravo o gradivu in dokumentih za 8. kongres zveze komunistov Slovenije in 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Tako naj bi dosegli kar največjo možno odzivnost ter prispevali svoja mnenja k dokumentom, kar vse bo znova izpričevalo interes naših delovnih ljudi in občanov za naš nadaljnji družbeno ekonomski in samoupravni razvoj. Razumljivo je zato, da bomo med javno razpravo vsebino kongresnih dokumentov primerjali s prakso v sredinah, kjer komunisti ter delovni ljudje in občani ustvarjamo in živimo. Pri tem bomo skušali zlasti še ugotoviti, do kod smo prišli v Šaleški dolini v razvoju samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter družbenopolitičnega in delegatskega sistema, prav tako pa tudi kakšni uspehi so bili doseženi v dosedanjem gospodarskem raz-
voju in kakšne so smeri nadaljnjih poti. Med javno razpravo bomo, kar je povsem razumljivo, ocenjevali tudi dosežke in načrte na področju izobraževanja, kulture in znanosti itd. Ugotovitve iz razprav o kongresnih dokumentih zveze komunistov ter celotno predkongresno aktivnost pa mora biti osnova za prizadevanja, da zagotovimo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline vse tisto, kar je oziroma mora postati sestavina ustvarjanja in življenja prebivalcev naše občine.
Javna razprava o kongresnih dokumentih Zveze komunistov, posebej pa še Kardeljeva študija „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", pa naj bi spodbudila tudi iskanje novih oblik in metod delovanja zveze komunistov. V ta prizadevanja, zlasti pa še v predkongresne priprave, se bodo aktivno vključile tudi komisije, ki so jih imenovali na zadnji seji komiteja občinske konference zveze komunistov. Te dni se člani komisij že sestajajo na prvih sestankih, sicer pa pripravlja komite občinske konference zveze komunistov tudi seminarje za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter komitejev Z K ter za člane občinske konference ZK, na katerih bodo govorili o predkongresnih nalogah članov zveze komunistov v občini Velenje.
M.
Izvolili komisije
Člani komiteja občinske konference ZKS Velenje so rsa seji pretekli teden izvolili sedem komisij, ki bodo delovale pri komiteju - 27. februarja bo občinska konferenca ZKS Velenje - Na njej bodo obravnavali kongresne dokumente in akcijske naloge občinske organizacije ZK ter izvolili delegate za kongresa
V velenjski občini letos uvajajo dve novi obliki idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. Gre za dopisno šolo marksizma in trimesečni seminar. Prva je začela delo prejšnji teden. Slušatelji bodo vsak zase predelovali teme, razdeljene na več področij. Na skupnih sestankih bodo tako pridobljeno znanje vsak teden sproti preverjali, in to pod nadzorstvom mentorjev. Na sliki slušatelji na prvem sestanku (S. V.)
Člani komiteja občinske konference ZKS Velenje so na seji, 9. februarja sprejeli akcijski program za delo komunistov v naši občini v predkongresnem obdobju. Izvolili so tudi sedem komisij, ki bodo delovale pri komiteju. Le-te so: komisija za organiziranost in razvoj ZK — za njenega predsednika Štefan Dolejši-ja, komisija za kadrovska vprašanja - predsednik Drago Blagus, komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja - predsednik Miha Uranjek, komisija za idejna vpraša-
Vso pozornost evidentiranju kandidatov
Delegacije sestavljene tako, da zajemajo delegate s celotnega območja krajevne skupnosti - Evidentirali so ljudi, ki se
zavedajo sprejete odgovornosti
' v središču I pozornosti
Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje v krajevni skupnosti Velenje - desni breg so se srečevale v preteklem obdobju z mnogimi težavami, med katerimi pa velja omeniti, da niso imeli neposredne strokovne pomoči, kjer bi lahko dobili nasvete in tako lažje izoblikovali stališča. Kot je povedal predsednik krajevne konference SZDL Ivo Andročec je za delo delegacij v krajevni skupnosti skrbela krajevna konferenca SZDL, ki pa svoje vloge prav tako ni najbolje odigrala. V izvršnem odboru so morali menjati nekatere člane, nekatere so zadolžili za spremljanje dela delegacij. Tako so se tesneje povezali z družbeno političnimi organizacijami krajevne skupnosti in svetom krajevne skupnosti.
Ivo Andročec je med drugim povedal tudi, da se v tej krajevni skupnosti zavedajo, da je pomembno, da so delegacije sestavljene tako, da zajemajo delegate iz celotnega področja krajevne skupnosti in temu so posvetili pri evidentiranju kandidatov še posebno pozornost. Imeli bodo šest delegacij za samoupravne interesne skupnosti in delegacijo za zbor krajevnih skupnosti. Delegacije za
samoupravne interesne skupnosti bo sestavljalo od 7 do 9 delegatov, delegacijo za zbor krajevnih skupnosti pa 12 delegatov. Krajevna skupnost Velenje center desni breg je velika krajevna skupnost in da bi evidentiranje možnih kandidatov čim bolje opravili je krajevna konferenca SZDL skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami tega kraja in sveta krajevne skupnosti pričela z delom že junija lansko leto. Zaradi velikega števila prebivalcev in precejšnjega preseljevanja so morali evidentirati prečj več kandidatov kot je bilo potrebno za delegacije. Skupaj so evidentirali 90 občanov, od katerih jih je pripravljenih sprejeti naloge delegata 77. Evidentirali so 61 moških, 16 žena, od tega jih je deset članov ZSMS in 40 ZK. Precej pozornosti so posvetili temu, da so evidentirali gospodinje, upokojence in člane ZB. V tej krajevni skupnosti se zavedajo, da je delo posameznih interesnih skupnosti odvisno od delavnosti delegatov, zato so > si prizadevali, da bi evidentirali ljudi, ki se odgovornosti, ki jo sprejemajo zavedajo in bodo znali svojo nalogo uspešno opravljati. Prvo temeljno kandidacijsko konferenco so imeli 19. januarja letos, drugo pa 14. februarja. Na drugi konferenci
so izdelali volilno listo in imenovali volilno komisijo za volitve ki bodo marca. Pripravili
bodo 8 volišč, tako da se bodo volitev lahko udeležili prav vsi krajani krajevne skupnosti.
'Iz prakse družbenega pravobranilca
KORIŠČENJE LETNEGA DOPUSTA DELAVCEV, KI SE VRAČAJO IZ ODSLU2ENJA VOJAŠKEGA ROKA
Zaradi čestih vprašanj o koriščenju letnega dopusta delavcev po vrnitvi iz JLA v organizacijo združenega dela, iz katere je odšel na odsluženje ali dosluženje vojnega roka, dajmo naslednje stališče:
Novi republiški zakon o delovnih razmerjih v svojem 59. členu določa, da delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka prekine delo v temeljni organizaciji in ima pravico, da se v 30 dneh po odslužitvi vrne v temeljno organizacijo.
V	90. členu tega zakona je določeno, da ima delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mu poteče čaš nepretrganega dela, ki pa ne sme biti daljši kot 6 mesecev.
V	drugem odstavku istega člena je napisano, da delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoje za polni letni dopust ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
V	93. členu tega zakona je določeno, da se v splošnem aktu o delovnih razmerjih določi primere, ko delavec lahko izrabi letni dopust v dveh ali več delih, kar pomeni, da je treba v tem aktu tudi obdelati pogoje za tiste primere pravice do letnega dopusta, ko delavec še nima pogojev za polni letni dopust in koristi letni dopust sorazmerno času prebitem na delu.
Iz tega bi se zaključilo, da delavcu, ki je prekinil delo (tudi zaradi odhoda v JLA) in se vrne na delo in v teku leta še ne dela 6 mesecev, pripada v koledarskem letu letni dopust sorazmerno času prebitem na delu.
Sama sorazmernost časa prebitem na delu pa se tolmači tako, da n.pr. v kolikor pripada delavcu na leto 18 dni dopusta, torej za 12 mesecev 18 dni pomeni, da bi delavcu pripadal na en mesec 1,5 dni dopusta, kar bi se lahko upoštevalo tudi v primeru koriščenja dopusta delavcu po prihodu iz JLA, ki v tekočem letu še ne delajo 6 mesecev.
nja kulture, prosvete, znanosti in za idejnopolitično usposabljanje -predsednik Karel Seme, komisija za informativno dejavnost in politično propagando — predsednik Peter Tratnik. Pri komiteju bosta delovali še komisiji za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, vodil jo bo Andrej Naraločnik in za razvoj samoupravnih odnosov in družbenopolitičnega sistema, za njene® predsednika pa Franca Druksa.
Člani občinskega komiteja so na seji sprejj U sklep, da morajo komisije in občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij pripraviti programe akcijskih nalog, katere bodo obravnavali na občinski konferenci ZKS Velenje, ki bo 27. februarja ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Poleg obravnave kongresnih dokumentov in akcijskih nalog občinske organizacije Zveze komunistov bodo na tej konferenci izvolili tudi delegate za 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ ter člane za medobčinski svet ZKS Celje.
Občinski komite bo predvidoma konec tega meseca organiziral še seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem se bodo pogovorili o konkretni akciji delovanja komunistov v predkongresnih aktivnostih v osnovnih organizacijah ZK.
Na seji so člani komiteja razpravljali tudi o tem, da v naši občini posamezne temeljne oziroma delovne organizacije zelo različno izvajajo določila sindikalne liste in merila za oblikovanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, ki izhajajo iz združevanja dela.
Nekaj kritičnih besed pa so namenili tudi prehajanju kadrov iz ene v drugo organizacijo oziroma njihovemu snubljenju. V zvezi s temi ugotovitvami so sprejeli sklep, da morajo odgovorni komunisti v sindikalnih organizacijah, še zlasti pa v občinskem svetu ZSS Velenje proučiti stanje na tem področju in uskladiti izvajanje načel iz sindikalne liste ter meril za pridobivanje osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov. V to delo se bo vključila tudi komisija za samoupravne odnose pri komiteju.
S. V.
7 (417) 7) - 17. februarja 1978
IMAŠ CAS
Mozirska občina je vodilna v Sloveniji po številu kmečkih oddajalcev sob — Številni problemi, zlasti rai nedovoljene prodaje pijač — Urediti stanje in ne zmanjšati osnovne kmetijske proizvodnje
V Nami je treba pohiteti, da se pride na vrsto
poldne nam je povedal, da je tudi pri njih dela na pretek. Odprejo ob 12. uri, čez kakšno uro pa se na pultu že pojavi tabla: danes ne sprejemamo več naročil. Povpraševanje je tako veliko, da do večera ne bi zmogli popraviti vsega. Tu je namreč expres popravljalnica in izvajajo le manjša dela. Ce pa bi sprejemali tudi večja popravila, potem bi naval bil seveda še mnogo večji. Ob vsem tem je razumljivo, da se vedno jasneje
oblikuje zahteva po za[ še enega čevljarja, kar menilo, da bi delavnica v bila odprta tudi dopoldne Poglavitno pri vsem ten najbrž to, da se čevlj naši občini vendarle pi mrtve točke. Trenutna ba čevljarskih uslug kot vedno ne more v celoti povpraševanju in če se odločil za čevljarski pok prav gotovo dobrodošel.
J.KRi
Gospodarica na 1273 metrih
Franja Zupanič je že osem let oskrbnica doma na Paškem Kozjaku — Pozimi najmanj obiskovalcev — Kdaj urejena smučišča?
TEŽAVE KMEČKEGA TURIZM
in preusmerjene kmetije, ki imajo sklenjeno dolgoročno kooperacijsko pogodbo s poslovno-tehničnim sodelovanjem za kmetijsko in dopolnilno turistično dejavnost. Vsi ostali oddajalci sob lahko nudijo gostom le prenočišče in zajtrk. Turistične sobe lahko oddajajo le občani, ki gostom nudijo prenočišče in zajtrk.
Takšen odlok je bilo nujno potrebno sprejeti zaradi neurejenih odnosov na področju kmečkega turizma. V mozirski občini je trenutno 59 oddajalcev turističnih sob od katerih je 15 kmetov. Med vsemi temi jih ima le 14 dovoljenje za nu-
denjc celodnevne prehrane in je za nudenje kupljenih pijač, ja teh pijač pa se je pri kmet dajalcih v zadnjem času zas joče razširila. Na posameznih jah sprejemajo večje skupine prirejajo poroke, piknike in no ter tako nudijo gostom hi pijačo, od tega pa ne plačuj
benih družbenih dajatev. M občina mora, kot vodilna v SI po številu kmečkih oddajalci takšno stanje urediti in pri tei ti, da se z razvojem turistične nosti ne bo zmanjšala osnovn tijska proizvodnja.
Maturanti RŠC Velenje prirejajo pod pokroviteljstvom Rde dvorane Velenje in REK Velenje v soboto, 25. februarja 19781 20. uri v Redeči dvorani v Velenju
II. VELIKI MATURANTSKI PLE
Igral bo ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane.
Vstopnice po 200.— din, zraven vstopnine je vračunana še veča ja, prodajajo od srede, 15. februarja naprej v Rdeči dvorani Velenje vsak delavnik od 7. do 14. ter od 16. do 19. ure.
Vabljeni!
V___
žno štirideset ležišč. Prej smo imeli prostora za 52 nočitev, vendar pa smo pred nedavnim dom preuredili in obnovili. Največ ljudi nas obišče v poletnih mesecih, ko je Kozjak resnično primeren in mamljiv za razne izlete. Takrat je pri nas precej živahno, zlasti ob koncu tedna. Pozimi pa nam je večkrat dolgčas. Kljub temu, da imamo vedno dovolj snega in da so zime na teh pobočjih zelo lepe, je oboskoval-cev dokaj malo. Razumljivo, da ljudje raje hodijo tja, kjer imajo vlečnice in podobne naprave, ki naredijo smučanje ugodnejše. Zato bomo morali resneje razmišljati o tem, da bi postavili kakšno vlečnico, ker so tereni za smučanje kar primerni. Planinsko društvo iz Velenja, ki je lastnik doma pa tega samo najbrž ne bi zmoglo. Edino kar imamo je tridesetmetrska skakalnica, ki pa jo na žalost nihče ne vzdržuje. Če bi nam uspelo urediti vsaj del tega, bi mnogi tudi pozimi radi prišli k nam," je pripovedovala Franja Zupanič.
Šolarji so doslej pozimi bolj poredko zahajali na Paski Kozjak, pogosteje pa v pomladnih in poletnih mesecih, ko so opravljali poučne ekskurzije na točke, znane in pomembne iz časov druge svetovne vojne, ki jih na Kozjaku res ni malo. Redni gostje Paškega Kozjaka so tudi udeleženci vsakoletnega pohoda po poteh XIV. divizije. Sicer pa je dom za obiskovalce odprt skozi vse leto vsak dan razen ponedeljka, ko oskrbnica Franja Zupanič odide v dolino po nakupih v domu pa uredijo to in ono. Vse ostale dni v tednu preživi v domu na vrhu 1273 metrov visokega Paškega Kozjaka. Za goste skrbi kar sama, le kadar jih pride več, si priskrbi pomoč, tako kot v teh dneh, ko se je dom spremenil v učilnico. Tako je že osem let in kdo ve, kako dolgo bo še, kajti Franja Zupanič nam je ob slovesu zaupala, da se na tej nadmorski višini dobro počuti in"da o življenju in delu kje v dolini niti ne razmišlja preveč.
J. KRAJNC
Le urejena in preusmerjena kmetija ima pogoje za razvoj kmečkega turizma
Kako zadostiti vsem potrebam
Čevljarstvo v naši občini še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb - V Starem Velenju in v Nami sta odprti dve
čevljarski delavnici, ki imata vedno več dela
-
Prijafli obrodile..
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku ! v Velenju doživeli poseben umetniški večer: celovečerni koncert mešanega pevskega zbora renje Velenje.
Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na svoji zadnji seji koncc januarja med drugim obravnaval tudi predlog odloka o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih tukajšnje občine. Odlok je sprejel in bodo o njem razpravljali zbori skupščine občine na svoji prihodnji skupni seji.
Odlok določa, da smejo občani v
svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih in počitniških hišicah oddajati sobe samo preko organizacij združenega dela iz področja tu-
BljiiiPPBBSfcfcCi^MIMiBPlSp
rizma in drugih državno-pravnih oseb s katerimi imajo sklenjene pogodbe o poslovno-tehničncm sodelovanju. Občani, ki lahko sprejemajo goste na prenočevanje in jim ob tem nudijo hrano in pijačo so razvrščeni v skupini turističnih sob in kmečkega turizma. Kmečki turizem lahko nudi prenočišče, hrano in pijačo penzionskini gostom,
abonentom in organiziranim skupinam, ki jih na kmetijo usmerijo že omenjene organizacije. Te usluge lahko opravljajo le primerno urejene
Pri tabli, ki ob cesti od Velenja proti Slovenj Gradcu usmerja popotnika na Paski Kozjak, smo uperili še zadnji pogled na vrhove tega legendarnega hriba. Zaviti so bili v skrivnostno meglo, ki niti približno ni dajala odgovora na vprašanja, ali se nam bo uspelo prebiti po sneženih strminah do vrha ali ne. Čeprav zaupamo zimsko opremljenemu avtomobilu, smo prve metre vzpona premagovali z dokajšnjo mero pesimizma. Dan poprej je
namreč snežilo in imeli smo občutek, da se bomo morali ustaviti že kje pod vrhom. Toda poklicna dolžnost in radovednost sta se bogato obrestovali, saj je bil vrh „osvojen" brez težav. Testa je bila sicer zasnežena, uda splužena in skoraj do vrha posuta s peskom. Res, da je Kozjak tiste dni gostil peto-šolce v šoli v naravi in da je zaradi tega promet po tej cesti bržkone bil nekoliko močnejši, toda kljub temu nas je urejen dovoz za take vremenske razmere, ugodno presenetil.
Učenci petih razredov osnovne šole Veljka Vlahovi-ča iz Velenja so se ravnokar vrnili z dopoldanskega smučanja in lačni sedli za mize v restavraciji doma na Paškem Kozjaku. Urne roke oskrbnice in njenih pomočnic so jim hitro ustregle, učenci pa so nam medtem hiteli pripovedovati, da so z vsemi uslugami v domu nadvse zadovoljni. Prav zaradi tega smo prosili za razgovor Franjo Zupanič, ki je v domu Planinskega društva Velenje na Kozjaku oskrbnica že osmo leto.
„Dom, ki ga upravljam že osem let, ima danes pribli-
Franja Zupanič
nosti, zlasti tiste, ki kljub še vedno velikim potrebam vedno bolj izumira. Tipičen primer take obrti je čevljarstvo. Povpraševanje po čevljarskih uslugah ni le veliko, ampak iz dneva v dan bolj raste. Domneva, da bomo pokvarjene čevlje zamenjevali z novimi, se kot vse kaže, ne bo uresničila. Gneče v čevljarskih delavnicah so zmeraj večje, čevljarjev pa vedno manj. Kot da so vzeli zares znano ljudsko pesem „šuštar nočem biti, to je mene sram ..." Omenjeni sestavek smo takrat zaključili z upanjem, da se bi vendarle kmalu našel kdo, ki bo čevljarstvo v naši občini ponovno postavil na noge.
To upanje se je počasi začelo uresničevati. Lani novembra se je na Celjski ulici 69 v starem Velenju pojavila tabla z napisom Alojz Jagodic — čevljarstvo in ortopedija. Od prvega dne, ko je odprl vrata svojim
strankam je v njegovem lokalu zmeraj živahno in dela je na pretek. Šc cn dokaz več, kako težko smo pričakovali takšno delavnico. Pred dnevi smo ga obiskali in se pogovarjali z njim o delu, ki ga opravlja ter o tem, kako uspeva ustreči velikemu povpraševanju in zahtevam obiskovalcev.
,,Čevljarsko delavnico sem ponovno odprl predvsem iz solidarnosti do ljudi, ki skoraj niso imeli več kje popravljati starih
kim sem sprejel tudi prve recepte za ortopedske čevlje, ki jih bomo izdelovali pri nas. Tega doslej v bližini ni bilo, zato jc takšno delo toliko bolj dobrodošlo. Kljub temu nas še vedno pestijo nekatere težave. Dolgo že na primer iščem vajence pa jih ni moč dobiti. Mladi ljudje se neradi odločajo za ta poklic, zato je njegova bodočnost resnično vprašljiva."
Da bi povečal delovne zmogljivosti, je Alojz Jagodič pred
Jože Žorman je spet sedel za čevljarski stroj
čevljev. Potrebe so bile resnično velike in na vztrajno prigovarjanje sem začel čevljariti. Dela se je takoj nabralo zelo veliko. Kljub temu pa sem v prvih mesecih posloval z izgubo, kajti pogonski stroški so bili zelo visoki. Sčasoma bo seveda bolje, kajti dela nam resnično ne manjka. Kot lahko sami vidite, so police polne in nova naročila nenehno prihajajo. Zato najbolj občutim problem premajhnega lokala. Spomladi upam, da bom lahko začel z dozidavo k sedanjemu objektu in da bom povečal delovne prostore. Tudi stroji, s katerimi delam so že stari. Sprva sem imel velike preglavice z njimi, dokler jih končno nisem za silo popravil. Novih si pač ne morem privoščiti, zato bom moral še nekaj časa delati na teh. Svoj poklic moramo opravljati z ljubeznijo, sicer ne bi cele dneve vzdržali v delavnici. Trudimo se, da bi ljudem ponudili kar najbolj kvalitetne usluge, toda zato bi morali biti deležni čimširše podpore. Strankam bi radi ustregli v čim krajšem roku. Za večja popravila je treba počakati nekaj dni, za manjše stvari pa se kar počaka. Sicer pa imamo odprto od 7. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. popoldne. Pred krat-
približno mesecem dni zaposlil prvega pomočnika. Iskal ga je po vseh zavodih za zaposlovanje širom Jugoslavije in ga končno našel v Ljubljani. Tudi to zgovorno priča o tem, kako redki so dandanašnji čevljarji. Toda kdor vzljubi ta poklic, ga zlepa ne bo opustil. Tudi Jože Žorman ga ni mogel. V Ljubljani je nekaj časa delal kot ključavničar, ko pa je v čaopisu prebral oglas, ga je premagala sla po šilu in dreti in prišel je v Velenje. Kot pravi, je zelo zadovoljen. Da bi le uspel dobiti še stanovanje pa bi bilo vse v najlepšem redu.
V čevljarski delavnici Alojza Jagodiča je dovolj dela tudi za dva. In še več jih bo, brž ko jima bo uspelo dobiti še nekaj vajencev. Tudi ti bodo imeli dovolj dela, saj se vrata v ta lokal vedno pogosteje odpirajo.
Slika o velenjskem čevljarstvu pa ne bi bila popolna, če ne bi stopili še v pritličje veleblagovnice Nama, kjer je še druga čevljarska delavnica. Toda namesto čevljarja nas je pozdravil napis „Zaprto zaradi bolezni". Oglasili smo se nekaj dni pozneje in imeli več sreče. Edini čevljar, ki je tu zaposlen in ki že tri leta dela samo po-
Zbor je bil ustanovljen konec novembra 1976 na pobudo občinske kulturne skupnosti in sindikata delavcev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje z željo, da i bi gojil predvsem delavsko, revolucionarno pesem in seveda domačo in tujo ljudsko pesem. Z delom je zbor pričel januarja lani, letos ob 8. februarju pa se je predstavil s prvim samostojnim koncertom.
Dirigent Ciril Vartačnik si je s svojimi pevci (zbor ima trenutno 87 članov) izbral za prvi koncert tehten in precej težak program sedemnajstih pesmi.
Že uvodna Prešernova Zdravi ca je jasno nakazovala, da se je zbor za svoj koncert dobro pripravil in hkrati napovedovala še večje pevske dosežke. Tako so med devetimi pesmimi, kolikor jih je zbor zapel v prvem delu koncerta, izstopale zlasti: Hrasti Radovana Gobca, Domovina je vse Pavla Šivica in Mitraljeza Natka Devčiča.
Posebej doživeto sta bil peti Pesem dreves Radi monitija in Belokrai deklica Bogdana Habeta zadnji je bila zelo dobra stka Anica Kramer.
V drugem delu konc je zapel zbor osem naro< pesmi, med katerimi naj sebej omenim naslednje: so prihajali in pa pe Pob'č s'm star šele ose ajst let. V tej se je odlik solist Jože Oštir. Za kom zbor po spontanem apla poslušalcev v dvorani pc vil Zdravico, za katero slim, da bi bilo primerna zborov avizo, saj bi z njo najlepše izražali cilje, kis jih pevci zadali ob usta vitvi zbora.
Vsekakor zelo uspel k cert, ki napoveduje še m go večje umetniške dosei Zboru in dirigentu pa če tke z željo in prepričanji da se bodo po strmi pol vrhu slovenskega zboi skega petja znali in usp povzpeti kar najhitreje.
IVAN MAR
Nič več s popravljenimi čevlji? Pod tem naslovom smo lani, v eni izmed novembrskih številk Našega časa pisali o tem, da bodo zaprli čevljarstvo na
Alojz Jagodič bo kmalu razširil svojo delavnico
Kersnikovi cesti v Velenju in se zaskrbljeno spraševali, kje bomo potem popravljali čevlje. Znano je, da v naši občini težimo k razvoju storitvene dejav-
4
NAŠ ČAS
Št. 7 (417) - 17. februarja
Želijo se izenačiti z rugimi krajevnimi skupnostmi
crajevnii skupnosti Dolič, ki leži v slovenjgraški občini, bodo v nedeljo slavili tretji Bjevni piraznik — O delu, življenju in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Jožetom Kotnikom ter tajnikom Francem Vovkom
1V spomiin na preboj legen-e 14. dlivizije v noči med in 18. februarjem leta 1944 iškega KCozjaka na Pohorju ijo krajami Doliča 16. febru-svoj krajevni praznik. Leto-— tretji Ikrajevni praznik bo-slovesno proslavili v nedeljo, februarj?a. Proslava v Zadru-sm domu se bo začela ob de-i uri.
„Naša krajevna skupnsot je ed naj mlaij širni v občini Slo-nj Gradec;, saj smo jo ustano-*" šele precd tremi leti," sta za-pogovoir predsednik krajev-skupnostti Jože KOTNIK in Framc VOVK prejšnjo to, ko sem ju obiskal na unem dormu.
V krajevmi skupnosti je 850 Rilcev, vselh krajanov pa je pri-[.ižno 125C0. Ljudje se ukvar-jo v glavneem s kmetijstvom in i predvsemn z živinorejo in goz-Srstvom, ssaj gre za hribovito bmočje, ki i leži med Kozjakom f Pohorjenm, meji pa na tri bčine: vehlenjsko, celjsko in onjiško. 0)krog 350 krajanov zaposlenilih, od tega približno ) odstotkoDV v velenjski občini, med njih i največ v Tovarni jspodinjskee opreme Gorenje. [ samem ] kraju pa možnosti kposlitve niiimajo. ! Sedež kraajevne skupnosti Do-5 je v Št. FFlorjanu, večji zasel-pa so že 1 Kozjak, Paka, Tolsti
Jolože Kotnik
h in Lošp^perg. Krajevna skup-)st je bila a do leta 1975 sestav-, del krajajevne skupnosti Mi-inja, ve: dadar so krajani menili, i bi lahko o več naredili za kraj, ; bi imeli si svojo krajevno skup-)st in takcko so tudi storili. Na jmočju krscrajevne skupnosti sta idi dve šolioli: šola Rada Iršiča v oliču in šc šola na Paškem Koz-ku.
( CESTA
V Doliču ;u se je v zadnjih le-li, odkar in imajo svojo krajevno :upnost ve veliko spremenilo na )lje. Pa tu tudi občinski organi ižejo več rz razumevanj za razvoj aj. „S skujcupnimi močmi kraja->v in občirtinskih predstavnikov 10 prišli d do življenjsko po-embne asfasfaltne ceste od Zgor-ega Doliča ča do Srednjega Doli-t v dolžini ni približno 2 km. To edini prinrimer menda pri nas, t smo cestesto regionalnega po-ena finantancirali tudi krajani mi. Iz našeašega prvega samopri-evka smo jo zanjo namenili 500 toč dinarjarjev, sta s ponosom >vedala tajtajnik in predsednik. : z večjo jo pomembnostjo pa i dejala, d, da so lani spomladi isovali za za drugi samoprispe-k v občinčini in da so krajani aliča pokaokazali izredno veliko vest, saj jilj jih je med vsemi pri-) največ rč na volišča pa tudi jveč jih ja je glasovalo za novi moprispeveevek. Predvidevajo, bodo v št i štirih letih zbrali pri-ižno 3 milijiilijone dinarjev.
DOM M DRUŽBENO POIOLITIČNIH ORG1GANIZACIJ
Ena izmedied težav, ki žuli kra-le Doliča, :a, so prostori, kjer bi
se lahko sestajali pa tudi imeli razne prireditve. Sedaj imajo sestanke pri zasebniku. Imajo sicer tudi zadružni dom, ki pa je zelo odmaknjen pa tudi v zelo slabem stanju. Zato so se krajani Doliča odločili, da bodo 2 milijona dinarjev zbranih z drugim samoprispevkom namenili za izgradnjo novega doma družbenopolitičnih organizacij.
Franc Vovk
Na prvi seji sveta krajevne skupnosti v tem letu so imenovali tudi že 11-članski gradbeni odbor, ki naj bi še letos pripravil vso potrebno dokumentacijo, v prihodnjem letu pa naj bi že tudi začeli gradnjo. „Če bo vse po sreči, bo novi objekt stal leta 1980," sta dejala naša sogovornika.
400 tisoč dinarjev sredstev samoprispevka bodo namenili za izgradnjo ceste iz Doliča do šole na Paškem Kozjaku, saj z njihove strani (to velja tudi za velenjsko stran) dovoz do šole ni možen in je šola zlasti v zimskem času praktično odrezana od sveta. Načrtujejo tudi obnovo oziroma modernizacijo ceste v Št. Florjanu. Je že tako, da denarja ni nikoli dovolj, zato so še toliko bolj nezadovoljni, ker nekatere delovne organizacije, med njimi tudi TGO Gorenje, kjer je zaposlenih največ njihovih krajanov, niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, druge manjše pa so to storile. „Naša krajevna skupnost je zelo odmaknjena," spet pravi predsednik Jože Kotnik. Morda je tudi to vzrok, da je na našem območju še osem kmetij, in to na Kozjaku kjer še nimajo električne razsvetljave. Ob razumevanju predstavnikov skupščine občine in Des Slovenj Gradec ter ob samoprispevku krajanov pa bo tudi ta pereč problem rešen. Imenovali smo že gradbeni odbor in spomladi bomo z elektrifikacijo tudi že začeli."
MOSTOVI, VRTEC, OTROŠKO IGRIŠČE
V Doliču gre veliko krajevnega denaija tudi za gradnjo mostov. To krajevno skupnost namreč razpolavlja Paka, prek katere vodijo številni leseni mostovi, katere pa je že zdavnaj načel zob časa. Lani so čez Pa-ko zgradili dva nova betonska mosta letos pa nameravajo zgraditi še dva. Pesti jih tudi vprašanje otroškega varstva. Veliko mater je zaposlenih, njihove otroke pa morajo medtem čuvati stare mame ali kdo drug od sorodnikov. „Želimo, da bi tudi to vprašanje rešili v bližnji prihodnosti," sta dejala naša sogovornika." Tudi naši šolarji so za veliko prikrajšani, saj nimajo niti telovadnice niti otroškega igrišča pri šoli. Razmišljamo, da bi to vprašanje rešili skupaj z domom družbenopolitičnih organizacij."
V zadnjih treh letih, ko imajo svojo krajevno skupnost, kažejo krajani Doliča vse večje zanimanje za reševanje krajevne
problematike. „Kar prek 150 jih je vključenih v delo sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij." je povedal tajnik Franc Vovk. ,.Zadovoljni smo tudi z udeležbo na raznih sestankih in zborih. Sicer pa najbolje kaže, kako živijo naši krajani s krajem, zavest ob glasovanju za samoprispevek. Svet krajevne skupnosti se sestane približno 40-krat na leto in sproti rešuje • vse probleme. Tudi priprav za spomladanske volitve smo se lotili zelo resno. Evidentirali smo 90 ljudi, od tega približno 40 odstotkov žensk in 30 odstotkov mladih."
PRIDNI KRVODAJALCI
Jože Kotnik in Franc Vovk sta še posebej naglasila, da so zelo marljivi tudi mladinci, ki so se še zlasti izkazali pri izvedbi referenduma, postavitvi javne razsvetljave v kraju, sodelujejo pa tudi pri vseh prireditvah v kraju. V krajevni odbor Rdečega križa je včlanjenih 60 krvodajalcev. Kot sta omenila predsednik in tajnik so njihovi krvodajalci med najbolj zavednimi v občini. Lani so darovali kar za dvajset odstotkov več krvi kot so načrtovali. V njihovo dejavnost sodi tudi zbiranje papirja in skrb za ostarele občane. Vsako leto ob 8. marcu
obdarijo tudi najstarejše krajane.
Krajevna organizacija ZZB NOV je lani razvila svoj prapor, ob letošnjem prazniku pa bodo svojo zastavo dobili upokojenci. V kraju imajo tudi svoje gasilsko društvo, ki ima 35 članov, zelo delovno pa je še kulturno društvo Dolič, v katerem deluje tudi pevski zbor 14. divizije.
ŽELJE IN NAČRTI
V srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti do leta 1980 so poleg nalog, ki jih bodo uresničili s sredstvi samoprispevka. še zapisali: ..Zgraditi moramo novo cesto od Št. Florjana do Mutnika in Češovnika v dolžini dveh kilometrov." je začel naštevati Jože Kotnik.
Središče krajevne skupnosti
..Čimprej moramo narediti tudi nov most pri Šibancu v Paki. Sedaj imamo telefon v šoli in na sedežu krajevne skupnosti, želeli pa bi dobiti še kakšno številko.
Učenci in učiteljice v šoli na Paškem Kozjaku so brez dobre pitne vode. Sedaj so odvisni le od strešnice, zato moramo v šolo napeljati vodovod. Obljubili so nam tudi, da bo republiška skupnost za ceste regionalno cesto Zgornji Dolič-Srednji Dolič asfaltirala še do Lošpreka približno v dolžini 2,5 kilometrov, po kateri je zelo gost tranzitni promet. Na našem območju imamo tudi možnosti razvoja kmečkega turizma, prav pa bi bilo, da bi se v doglednem času storilo nekaj tudi v zvezi s Hudo luknjo, ki bi
nedvomno lahko postala privlačna turistična točka.
Skratka, prizadevali si bomo, da bi se tudi naša krajevna skupnost v razvoju izenačila z drugimi.
Takšno je delo in življenje v krajevni skupnosti Dolič. Marsikateri problem so krajani v svojem triletnem obstoju že rešili. In ponosni so na to, pa tudi zadovoljni, ker občinski predstavniki kažejo vse več zanimanja za njihov razvoj. Seveda so pred njimi še mnoge naloge. Nekaj smo jih navedli, gotovo nekatere tudi izpustili. Prepričani so, da bodo tudi te rešili, če ne danes pa jutri, saj je aktivnost, odkar imajo svojo krajevno skupnost veliko večja kot pred leti.To pa je veliko.
STANE VOVK
Temeljna organizacija tovarne Gorenje Elektronika doživlja vse večji razcvet - Letos bodo izdelali 40.000 črnobelih
in 75.000 barvnih televizorjev — Širjenje proizvodnega programa
Nenehno načrtno širjenje in pestritev proizvodnega programa je bržkone ena poglavitnih značilnosti razvojne poti. ki jo je tovarna Gorenje iz Velenja prehodila od prvih zametkov pa do danes. Sledeč koraku časa, so pred leti začeli razvijati panogo, ki je ena najmlajših v tem velenjskem industrijskem gigantu in ki v zadnjem času zaradi svoje sodobnosti doživlja vse večji razcvet: elektronika. Dokaz, ki podkrepljuje to misel je delovni jubilej, ki so ga delavci temeljne organizacije Gorenja Elektronika proslavili pretekli petek, 10. februarja. Izdelali so 150.000. barvni sprejemnik in ob tej priložnosti pripravili kratko slovesnost, na kateri je v. d. vodje te temeljne organizacije Drago Črešnar čestital delavcem za pomemben delovni dosežek.
Pred dnevi smo se pomudili na krajšem obisku v temeljni organizaciji Elektronika in Drago Črešnar nam je postregel z nekaterimi podatki o njihovem delu.
„Prvi televizijski sprejemnik smo v Gorenju izdelali že leta
1970, tri leta pozneje pa je bila ustanovljena temeljna organizacija združenega dela Elektronika. v kateri je zaposlenih 529 delavcev. Ti so do danes proizvedli približno 250.000 črnobelih televizorjev in 150.000 barvnih sprejemnikov. Kot je znano smo stope tdesettisočega izdelali prejšnji petek približno ob 9. uri in 30 minut. Naš letošnji načr proizvodnje kaže, da bomo letos izdelali 40.000 črnobelih sprejemnikov in 75.000 barvnih. Od tega be 25.000 izdelkov starih tipov, ostalo pa bo naš najnovejši televizor Akvamarin. Ta color sprejemnik se bo pojavil na tržišču predvidoma koncem meseca februarja in je eden najsodobnejših na svetu. Trenutno izdelujemo dva tipa črnobelih televizorjev in tri modele kolor sprejemnikov. Za primerjavo naj navedem še podatek, da smo lani poslali na trg 50.000 barvnih in 40.000 črnobelih televizorjev.^
V temeljni organizaciji Elektronika, ki seje lani preselila v nove, sodobno urejene in opremljene proizvodne prostore
pa televizijski sprejemniki niso edini izdelek, ki prihaja izpod njihovih rok. Tako bodo na oddelku za industrijsko elektroniko prav kmalu začeli proizvajati tako imenovane glasbene centre, ki jih bodo letos po predvidevanjih proizvedli približno
Televizijski sprejemnik bo kmalu v rokah kupca
Drago Črešnar, v. d. vodje tozd Elektronika
15.000. Poleg tega pa skupina zaposlenih že dela na področju medicinske in industrijske elektronike, ki ju bodo prav tako začeli razvijati. Prvi proizvodi s področja medicinske elektronike bodo Vagikon in Redkon sti-mulatorji, za potrebe različnih vrst industrije pa bodo izdelovali vso avtomatizacijo. Sicer pa ima temeljna organizacija Elektronika še oddelek za končno montažo in uifierjenje televizijskih sprejemnikov.
MARIJA SUŠEČ je v Gorenju zaposlena že petnajst let, doma pa je iz Vinske gore. O svojem delu nam je povedala:
„V Elektroniki delam že četrto leto. Najprej sem bila pri kanalnikih, nato dve leti v temnici, sedaj pa delam na delovnem mestu umerjevalca televizijskih sprejemnikov. Z delom, ki ga opravljam sem nadvse zadovoljna, zlasti sedaj, ko smo se preselili v nove delovne prosto-
re. Prej je bilo delo bolj dolgočasno in naporno, sedaj pa je v novih delovnih pogojih mnogo bolj udobno."
Tudi MARIJA BELCL iz Velenja je Gorenju zvesta že vrsto let.
„Štirinajsto leto že teče, odkar sem se zaposlila v tovarni Gorenje. Dolga leta sem delala pri pralnih strojih, pred šestimi meseci pa sem se preselila v Elektroniko. Tu delam kot na-vijalka in lahko rečem, da se nad tem delom ne morem pritoževati. Zadovoljna sem, da sem tukaj, saj delo res ni preveč naporno pa tudi delovni pogoji so dobri."
Za zaključek pa je Drago Črešnar, vršilec dolžnosti vodje tozd Elektronika, dodal: „Želja nas vseh je, da bi v naši temeljni organizaciji ustvarili čimveč delovnih mest predvsem za tiste, ki so v Gorenju že dlje časa zaposleni. Pri nas je namreč precej sedečih delovnih mest, kar seveda zahteva od delavca manj naporov. Na ta način se
jim nekako oddolžimo za privrženost naši delovni organizaciji. Skušali bomo proces dela tehnološko še bolj izpopolniti tako, da borno zastavljene cilje v celoti dosegli."
J. KRAJNC
t. 7 (417) 7) - 17. februarja 1978
NAŠ ČAS
5
Literarno tekmovanje
Na vseh šolah v naši občini so pripravili priložnostne slovesnosti v počastitev kulturnega praznika — Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo odprta razstava o življenju in delu Otona Zupančiča — Učenci in učitelji osnovne šole Anton Aškerc Velenje pripravili literarno tekmovanje
V počastitev kulturnega praznika so bile na vseh šolah v naši občini priložnostne slovesnosti, ki so jih posvetili 100. obletnici rojstva pesnika Otona Župančiča. V avli osnovne šole Miha Pintar Toledo so odprli tudi razstavo o življenju in delu Otona Župančiča.
Še posebej domiselno so proslavili kulturni praznik učenci osnovne šole Anton Aškerc Velenje. Pripravili so literarno tekmovanje. Za takšno tekmovanje so se odločili, da bi čim bolj živo predstavili pesniško podobo enega izmed znamenite četverice, Otona Župančiča. Na tekmovanju so se pomerili osmošolci te šole, ki prav v tem času pri pouku spoznavajo vrednote umetnosti, ki jo v naši književnosti označujemo z izrazom Slovenska modema.
Učence osnovne šole Anton Aškerc so z delom in življenjem Otona Župančiča seznanjali recitatorji, povezovalka je spremljala pesnikovo življenje in delo, vendar pa ni povedala vsega; dopolnjevali so jo tekmovalci, ki so vmes odgovarjali na zastavljena vprašanja. Vsi so pokazali, da zelo dobro poznajo življenjsko pot in delo velikega pesnika Otona Župančiča, za sodelovanje pa so prejeli knjižno darilo.
Literarno tekmovanje, ki so ga pripravili učenci in učitelji osnovne šole Anton Aškerc je bilo zanimivo. Učenci so z navdušenjem spremljali tekmovanje, ob tem pa so se seznanjali z življem in delom Otona Zupančiča.
M. T.
Učenci so pokazali, da zelo dobro poznajo življenjsko pot in delo Otona Župančiča.
NEPOZABNO DOŽIVETJE - Na odru kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki so preteklo nedeljo nastopili pevci Koroškega akademskega okteta. Na koncertu, ki sodi v sklop prireditev počastitve slovenskega kulturnega praznika, so se polni dvorani poslušalcev predstavili s partizansko, umetno in ljudsko pesmijo jugoslovanskih narodov, predvsem pa s slovenskimi in koroškimi narodnimi. Oktet, katerega umetniški vodja je Ciril Krpač, je začel svojo ustvarjalno pot pred dvaindvajsetimi leti in sodi danes v sam vrh tovrstnega petja pri nas. Nedeljski večer pesmi, ki ga je z besedo povezoval Marjan Stare, je navdušil številne obiskovalce, ki so pevce nagradili z burnim aplavzom in šopkom rož. Pevci Koroškega akademskega okteta pa so v povračilo za nekaj pesmi podaljšali svoj nastop.
J. K
Seminar iz andragoške didaktike
skladu z zahtevami reforme usmerjenega izobraževanja vzgoje odraslih. Delo seminarja so usmerjali pedagoški svetovalci sektorja za proučevanje in razvoj izobraževanja ob delu Jože Valentinčič, Milena Malovrh in Jure Smerdelj.
Na seminarju so proučili izhodišča in cilje operativnega načrtovanja pri izobraževanju odraslih, operativno načrtovanje ciljev, načrtovanje valorizacije ter potek učnega procesa, učnih oblik in metod. Prav tako so obravnavali načrtovanje učnih sredstev in pripomočkov, usmeritev izobraževanja, ob koncu pa še končno oblikovnje učne enote, seminar pa so sklenili s sklepno diskusijo.
M. T.
Zavod SR Slovenije za šolstvo je v sodelovanju z Rudarskim šolskim centrom in Delavsko univerzo Velenje organiziral v petek in soboto seminar iz andragoške didaktike za učitelje srednjih šol in enot za odrasle. Na seminarju so udeleženci po predmetnih skupinah oblikovali konkretne učne enote po principih operativnega načrtovanja vzgojnoizobraževalnega procesa pri izobraževanju odraslih in se je tako razlaga menjavala s praktičnim delom. Predhodno so udeleženci prejeli gradivo in so se tako lahko ustvarjalno vključili v seminarsko delo, ki je s povezovanjem teoretičnih dognanj ter njihovih praktičnih izkušenj iskalo nove didaktično metodične rešitve v
Učenci OŠ Veljka Vlahoviča na Kozjaku
Pretekli teden so bili na Pa-škem Kozjaku v šoli v naravi učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Velenja. Teden dni je prebilo 60 učencev v varstvu svojih učiteljev in vaditeljev smučanja od doma.
Dan je hitro mineval, teden tudi; tako so ugotavljali, ko so se polni novih vtisov in spoznanj morali preteklo soboto vrniti v dolino. Kajti dve uri pouka na dan, štiri do pet ur smučanja, poleg tega srečanje z gozdarji, lovci, planinci, predstavniki teritorialne obrambe, kulturni večer in druge oblike dela, vse to je pomenil en delavni dan, ki je vsak na svoj način prikazal učencem življenje v naravi, koncepcijo SLO, predvsem pa urjenje in pridobivanje smučarskih veščin.
Zato ob koncu, zadnji dan na tekmovanju ni manjkalo uspehov: v skupini začetnikov je zmagal: Peter Medved, pred Igorjem Štrucl in Živkom Gumzej, pri dekletih si delita prvo mesto Branka Dušan in Dragica Hudej.
V nadaljevalni skupini je bil prvi Borut Plaskan, pred Jožefom Kovač in Zlatkom Kopna,
pri dekletih Polona Cesar pred Barbaro Dlinar, Ido Marhat.
Nadvse presenetljivo je bilo podeljevanje priznanj — lično izdelanih diplom, ki so jih izdelali učenci sami. Te pa niso dobili samo zmagovalci tekmovanj, temveč tudi tovarišica ravnateljica, oskrbnica doma na Paškem Kozjaku, vse tovarišice in tovariši, ki so jih vodili in za njih skrbeli v teh dneh.
Kako pomembna je taka oblika pouka in vzgoje, najbolj zgovorno pričajo izjave učencev, ki jih ni manjkalo ob slovesu: ali bomo drugo leto tudi šli, počakajmo še malo, da se bomo še kepali; kaj je potrebno, da postanemo člani smučarskega kluba, jaz bi tudi rad tekmoval, doma mi bodo kupih smuči... Še in še bi lahko našteval želje in mnenja otrok, vendar najbolj veren dokaz o uspešnosti take
oblike dela so otroci sami, njihovo mnenje, njihove ocene, predvsem pa to, da otrok doživi teden dni v skupnosti s svojimi sošolkami in sošolci, ki jih je preje le bežno poznal. Nova poznanstva, nova spoznanja bodo krepila tudi njihove tovari-ške vezi in tudi na ta način pri-
spevala k pomembni vlogi šole. Zato si vsi žele, da občinska izobraževalna skupnost nadaljuje s financiranjem takih oblik vzgoje, in da se šole še naprej povezujejo z ostalimi dejavniki v občini za uresničevanje cilja šola v naravi".
J. M.
Kosilo jim je izredno teknilo
Šola v naravi
Komaj so se končale počitnice, že nas je čakalo novo veliko veselje: ŠOLA VA NARAVI. Že med počitnicami smo se pripravljali nanjo. Pregledati je bilo treba nahrbtnike,
i
NAROČILA ZA ODDAJO
POSLUŠALCI RADIA VELENJE
ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO
sprejema uprava Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2/11 (zgradba delavske univerze)
j{ Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do $13. ure, ob sredah pa od 7,00 do 15,30 ure.
Oddaja ..Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo" je na sporedu ob četrtkih ob 16. uri in 30 minut, ob nedeljah pa ob 12. uri.
Čestitka oziroma pozdrav poslušalcev Radia Velenje velja ob delavnikih z 1 predvajano skladbo 80.- din, z 2 predvajanima skladbama pa 140,— din, ob nedeljah pa z 1 predvajano skladbo 120,- din, z 2 predvajanima skladbama pa 200,-din.
I
I
S
S *
i
spalno vrečo, smuči. Naj povem, da je napolnjen nahrbtnik tehtal celih deset kilogramov, smuči pa sploh ne štejem. Pa ni bilo hudega, saj nam stvari ni bilo treba nesti, le sami smo zakorakali v breg Paškega Koz-jaka.
V planinski koči nas je čakal prigrizek in topel čaj, po kratkem počitku pa smo si nadeli smuči in zapeljali v snežno belino. Nekateri sicer bolj negotovo, ker so morali šele spoznati začetne veščine, drugi pa že bolj korajžno. Vsi pa veselo. Pa ni bilo veselo samo smučanje, tudi malice, kosila so teknila ob dobri volji in svežem zraku, pa zanimivim predavanjem smo radi prisluhnili. Za družabnimi večeri, ki so minevali ob smehu in pesmi, je prišlo spanje. Ali mi boste verjeli, da je bilo tudi spanje veselo? Ja, veselo, ker smo hoteli vsi spati na tleh na blazinah v spalnih vrečah in smo se komaj sporazumeli, kdo bo spal na postelji. Toda tudi to smo rešili, seveda ob smehu.
Prvič sem bila za ves teden od doma sama, brez staršev in tako rada kot sem šla, sem se tudi vrnila.
MELANIJA TKALEC 5. b.
OŠ Veljko Vlahovič Velenje
OBČNI ZBOR
Popoldne se bodo sešli na redni letni občni zbor člani moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja. Po volitvah novega upravnega in nadzornega odbora, bodo obravnavali tudi delovni program za sezono 1978/79. Tako se želijo naučiti šestnajst novih pesmi, nastopiti na medobčinskem srečanju v Zrečah, pripraviti celovečerne koncerte v Vel lenju, Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki, ter tudi za nekatere delovne organizacije v občini.
Uspeh velenjskih atletov
V Murski Soboti je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v krosu, katerega se je udeležilo tudi 27 atletov iz Velenja, ki so se na tekmovanju izredno izkazali. Znova je navdušila Andreja Šverc, ki je v teku članic na 2500 m dolgi progi osvojila prvo mesto, pred Nado Šober iz
Raven na Koroškem. Me< pami pa se je uvrstila na i mesto, pa čeprav je bila i predstavnica velenjskega skega kluba med članicami
Rezultati drugih Velenje — mlajši mladinci (3000 n mesto Bogdan Urh.
Starejše mladinke (2001 4. Irena Jeromel, 5. 1 Praprotnik, 12. Marina ekipno 3. mesto.
Starejši mladinci ki je
tekmoval še med mlajšimi dinci, 25. Franc Lemež, Sobodan Drajgolovič, ek 6. mesto. Mlajši člani ( m): 6. Marjan Hudej, 8. Mi Maslak, 12. Ekrem Šalil ekipno: 2. mesto, doslej večji klubski uspeh (10.000 m): 4. Josip Sam Milan Balek, 13. Pero Ani Onrad Lazič, 21. Jakob ( 22. Stanko Koselj, ekipn mesto. Naslov vseekipnega ka so osvojili atleti celj Kladivarja, drugi so bili R čani, tretji pa atleti iz Vel
Trda zmaga Elektre
V slovenski košarkarski ligi so preteklo soboto odigrali prvo kolo spomladanskega dela tekmovanja. Igralci šoštanjske Elektre so se v telovadnici solidarnosti sestali s košarkarji Obale, z moštvom, katerega so na začetku prvenstva v gosteh premagali, vendar sta moštvi kasneje odigrali še eno tekmo, ker so se Koprčani pritožili, češ da so bila kršena materialna pravila igra. V ponovni tekmi pa so zmagah igralci Obale.
Kljub temu razplet v zvezi s to tekmo še vedno ni rešen, ker so nato vložili protest tudi Šoštanj čani. Košarkarska zveza Slovenije pa o protestu doslej še ni razpravljala.
Sobotna tekma je bila izredno razburljiva. Prvi polčas « je končal neodločeno 35:3 , v drugem polčasu pa so zi radi boljše igre in skokov pod koši gostje vseskozi vodili, tri minute pred koncem celo z rezultatom 72:64. Z igro mož na moža je domačinom uspelo zmanjšati razliko in dobre pol minute
pred koncem pri rezi 76:75 za Obalo, so gostje na 30 m mit. Žogo so izgu zadnji st kundi se je Jošt oi za met, pri tem pa je bi njim stoijen prekršek. S p ga meta je dvakrat zadel i gotovil Elektri zmago z rei tom 77:76. Veselje v telo* ci solidarnosti Šoštanj je nepopisno, saj bi v primer raza domačini verjetno I obdržali korak z vrhom prvem kolu jesenskega deli movanja so skupaj z Ježij Branikom z 18 točkami naj lestvice.
Največ košev za domačij dosegli: Udrih 22, Jankoj 18, Hliš 13 in Polovšak 8. |
Po koncu tekme so vložili protest, češ da storjene napake pri zapis ski mizi v zvezi z merjenje sa.
Jutri bodo igralci Elekti stovali v Trbovljah, kjer se v tekmi drugega kola srel tamkajšnim Rudarjem.

Nogometaši Rudarja spet d<
Nogomešati velenjskega Rudarja so se v preteklo soboto vrnili s šestnajstdnevnih priprav na Malem Lošinju. Predtem pa so bili na osemdnevnih pripravah na Pohorju. Na tej prvi fazi priprav so dali poudarek razvijanju in izpopolnjevanju psihofizičnih lastnosti (splošna iz-držljivost in moč). Na Malem Lošinju pa so sledile taktično tehnične priprave; to je uigra-vanje ekipe kot celote, po skupinah in po posameznih linajah. Odigrali so tudi osem javnih prijateljskih kontrolnih tekem, s pomočjo katerih je strokovno vodstvo dobilo predstavo, kakšna je kvaliteta nogometašev. Obenem so bile te tekme tudi pokazatelj trenutne forme igralcev in na katere vse igralce lahko resno računajo. Seveda pa to še ni končna selekcija, saj jih do začetka prvenstva oziroma do srečanja v prvem kolu
spomladanskega dela vanja 5. marca z nogo Maribora v gosteh, ča kot je dejal trener Živko S — ostri treningi tako gledi vijanja specialne hitr| vzdržljivosti in same hitra? tem času pa bodo odigrali! še nekaj prijateljskih teke® vsega tega je, da bi dobili{ uigrano in čim bolje prip no ekipo kot celoto.
Trenutno v prvem trenira 25 nogometašev' njimi tudi okrepitve 1 (prej Sloga Doboj), Kikii dinstvo Brčko), VlajičJ Beograd), Raukovič ((I Miljkovič (Maribor), IslaJ (Prozor). Uprava resno nI tudi na svojega bivšega if Hohnjeca, vendar še niso i ne vse zadeve v zvezi z njef izpisnico. S prvim moštv® marljivo trenira tudi Rud? darin.
Igralci po ponedeljkovem treningu (Foto: S. Vovk)
MAŠ ČAS
Št. 7 (417) - 17. februarja
koledar
fek, 17. feb ruar - Silvin bota, 18. fe:bruar - Draga delja, 19. februar - Miro sedeljek, 2(0. februar - Leon rek, 21. februar — Irena Ida, 22. feb ruar - Marjeta trtek, 23. fcebruar - Slava
dežurstva
Nravstveni dom ve-!NJE:
j, 2. 1978 - od 7. do 19. ure , Ivan Kralj
. 2. 1978 cod 19. do dr. Pavel ošelj
t 2. 1978 ddo 7. ure dr. Pavel ošelj
E 2. 1978 od 7. dr. Franc itnik
L 2. 1978 ddo 7. ure dr. Franc Itnik
l 2. 1978 o)d 7. do 19. ure dr. iljkb Radič:
L 2. 1978 cod 19. dr. Jadvviga tsi
. 2. 1978 ddo 7. ure
NRAVSTVENI dom IŠTANJ:
. 2. do 20.. 2. 1978 dr. Jovan iipar
t 2. do 27.. 2. 1978 dr. Peter izar
sterinariska postaja:
l 17. 2. do o 24. 2. 1978 dipl. terinar Peteter Rihtarič, stano-jje Šoštanjuj, Prešernov trg 7; L 880-023:3
prhreditve
tek, 17. febbmar
preddverje^ doma kulture Šo-inj ob 18. uuri otvoritev razsta-slik STA1VNETA PETROVI-^ iz Celja, !, sodeluje DPD Svo-ida Soštitanj, pokrovitelj: !ERX" Šošištani dom kultuture Šoštanj ob 19. i koncert, J,Mešani pevski zbor )RENJE" c1 dirigent: Ciril Ver-Snik
tek, 17. fetebruar
knjižnica I Kulturnega centra slenje, petktkov kulturni večer, i PLANIMNŠEC, klavir -«nka X. raiazreda Valerij DER-3L, klavir r - učenec VI. raz-la oba pri ri prof. Jožici Gre-nšek, Glashsbena šola Velenje
bota, 18. fe februar
dom kultuiure Šmartno ob Pa-ob 19. uriiri, koncert „Mešani trski zbor r GORENJE" diri-it: Ciril Ve/ertačnik
mali oglasi
šoštanj:
SMRTI:
Daniel Belina, inv. upokojenec iz Celja, star 55 let; Jože Pusti-nek, kmet iz Podkraja pri Velenju, star 78 let; Jakob Slomšek, upokojenec iz Pesja, star 76 let; Cecilija Goltnik, inv. upokojenka iz Topolšice, stara 91 let; Roza Čoki, upokojenka iz Senovice, stara 72 let; Antonija Hofbauer, upokojenka iz Skomega pri Šoštanju, stara 77 let in Franc Ločnikar, upokojenec iz Gavc, star 71 let.
>dam posejsestvo s površino: cd 24 ha, t, travnik 6 ha, njiva ha 29 ar arov, sadovnjak, 65 iv. Jože ČiČrep, Paški Kozjak Velenje.
2.000 din in prodam karambo-in fiat 75C50, letnik 1965, v znem st stanju. Telefon 0-957.
Idam zidamano garažo v bližini lodvorske e restavracije. Kliči-na telefon Sn 852-577.
)dam karaarambolirano škodo 00 MB po >o delih. Boris Vren-r, Kersnikoikova 23, Velenje.
redni kino velenje
17.	2. - petek ob 17.30 in 19.30 - PRODAJALKA VIJOLIC - španski ljubezenski.
18.	2. - sobota ob 15.30, 17.30 in 19.30 SANDOKAN II ML — italijanski avanturistični. Režija: Sergio Solina. Igrajo: Kebir Bedi, Carole Andre.
19.	2. - nedelja ob 15.30, 17.30 in 19.30 - SANDOKAN II DEL — italijanski avanturistični.
20.	2. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - KEHIL ŠERIF ZDA — ameriški vestem. Režija: Andreju Mak Laglen. Igrajo: John Wein, George Kennedy.
21.	2. torek ob 17.30 in 19.30 - FANTO - francoska kriminalna drama. Režija: Daniel Vigne. Igrajo: Michael Con-stantin, Marcel Bozzuffi.
22.	2. - sreda ob 17.30 in 19.30 - FANTO - francoska kriminalna drama.
23.	2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - MOŽ NA STREHI -švedska kriminalka. Režija: Bo Viderberg. Igrajo: Carl Gustaf Lindstedt, Sven Woller.
kino šoštanj
18.	2. - sobota ob 19.30 -KEHIL ŠERIF ZDA - ameriški vestem. Režija: Andreju Mak Laglen. Igrajo: John Wein. George Kennedy.
19.	2. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - RDEČI ORKESTER -nemški vohunski. Režija: Horst E. Brant. Igrajo: Horst Drina, Irma Minč.
20.	2. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - SANDOKAN II DEL - italijanski avanturistični. Režija: Sergio Solina. Igrajo: Kegib Bedi, Carole Andre.
22.	2. - sreda ob 19.30 -MOŽ NA STREHI - švedska kriminalka. Režija: Bo Viderberg. Igrajo: Carl Gustaf Lindstedt, Sven Woller.
23.	2. - četrtek ob 19.30 -FANTO — francoska kriminalka Michael. Režija: Daniel Vegne. Igrajo: Constantin, Marcel Bozzuffi.
18. 2. - sobota ob 15.30 -OTROŠKA MATINEJA - DO-GO DIVŠČINE MALEGA MIHCA - švedsko-zahodno-nemški mladinski film.
KINO DOM KULTURE VELENJE
19.	2. - nedelja ob 10. uri -OTROŠKA MATINEJA - DO-GODIVČINE MALEGA MIHCA - švedsko-zahodno-nemški mladinski film. Režija: Olle Hellbom. Igrajo: Jean Ohlsson, Emmy Stom.
20.	2. - ponedeljek ob 20. uri - RDEČI ORKESTER -nemški vohunski — FILMSKO GLEDALIŠČE. Režija: Horst Brant. Igrajo: Horst Drina, Irma Minč.
KINO TOPOLŠČICA
18. 2. - ob 16. uri - PRODAJALKA VIJOLIC - španski ljubezenski. Režija: Luis Cezar Amadori. Igrajo: Sara Montiel, Raf Valone.
5
i
s *
s s s
5
V
!

V E L E NJE
Po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, ki je bil sprejet na	seji dne 6. 2. 1978, statuta in
samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v delovni skupnosti skupnih služb
RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO
VODJA GOSPODARSKO -PLANSKEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
1.	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
2.	srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj,
3.	moralno-politična neoporečnost, Stanovanje po dogovoru.
Kandidate vabimo, da vložijo vloge v roku 15 dni od objave ter priložijo dokaze o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Rudarski šolski center Velenje, Splošno-kadrovski sektor, Prežihova št 3.
..............................................................................................................................
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE
Kadrovsko-socialni sektor Delavski svet DSSS DO REK
j	RAZPISUJE	1
j	dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor- |
\	nostmi za:	\
\	VODJA RAZVOJNO TEHNIČNEGA
|	SEKTORJA	|
E	Pogoji:	I
i	Poleg splošno zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati |
\	še naslednje pogoje:
|	— visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, |
§	— aktivno znanje enega svetovnih jezikov,
i	— 5 let delovnih izkušenj,	|
i	— moralno politično neoporečen.	|
\	Rok prijave 14 dni od dneva objave razpisa.
|	Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Ve- |
1	lenje. Rudarska 6.	|
f	Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 10 dni |
I	po sklepu delavskega sveta DSSS.	|
Srečno!
IitiiiiiiiniiiiiHiiiiiiniiniiiiniiiHimiiiiiininMiiiiiiininiiiimiiiiiiiiniiuitiniiiiiininininiMMiiiniiiiiii
OBVESTILO
ČLANOM AMD VELENJE
Obveščamo vse člane AMD „Šaleška dolina" Velenje, da bo letna skupščina v prostorih TE Šoštanj v soboto 18. februarja 1978 s pričetkom ob 18. uri. Vabljen je tudi zakonski tovariš — tovarišica. Vstop je s člansko izkaznico.
Vabi
AMD ..Šaleške doline" Velenje
Občanom Velenja sporočamo, da potrebujemo
VEČ PODNAJEMNIŠKIH SOB
za naše mlade strokovne delavce, ki čakajo na stanovanje.
Vsi interesenti za oddajo sob naj to sporoče na naslov
GIP „VEGRAD" VELENJE j splošna služba (tel. 850-250)
£ kjer bodo prejeli podrobnejše informacije glede vsebine po-	s
| godbe in višine plačila.	|
s GIP „Vegrad" garantira izpraznitev podnajemniške sobe v	n
| roku 30 dni po odpovedi.	I
i_____________________________i


GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRADn soi o
VELENJE, PREŠERNOVA 9
Razpisna komisija delavskega sveta
Delovne organizacije GIP „VEGRAD" Velenje
TOZD Gradnje Velenje
TOZD Vemont Velenje
TOZD Mehanizacija Velenje
TOZD Zaključna dela Velenje
TOZD Kamin Ljubljana
TOZD Lesna Šoštanj
TOZD industrija ostrešja Gradbenik Ljubno
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta, določil 55., 58., 59. in 61. člena statuta delovne organizacije, določil 75., 76., 77. in 78. člena statuta TOZD in 113. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v DO naslednja prosta področja del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Vodenje delovne organizacije
2.	Vodenje TOZD Gradnje Velenje
3.	Vodenje TOZD Vemont Velenje
4.	Vodenje TOZD Mehanizacija Velenje
5.	Vodenje TOZD Zaključna dela Velenje
6.	Vodenje TOZD Kamin Ljubljana
7.	Vodenje TOZD Lesna Šoštanj
8.	Vodenje TOZD industrija ostrešja Gradbenik Ljubno
9.	Vodenje engeneringa.
Poleg splošnih, z zakonom določenih, pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 9.
visokošolska ali višješolska izobrazba gradbene smeri oz. z delom pridobljene izkušnje. Dosedanje delo kandidata mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji DO in TOZD kot enote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Pod 7. in 8.
visokošolska ali višješolska izobrazba lesne, gradbene ali ekonomske smeri oz. z delom pridobljene izkušnje. Dosedanje delo kandidata mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji DO in TOZD kot enote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Vsi kandidati morajo imeti organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti družbenopolitično aktivni in imeti pravilen odnos do samoupravljanja.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP „VEGRAD" VELENJE, Prešernova 9/a. Prijave morajo imeti oznako ,,Za razpisno komisijo".
■■■■•■■■■■■■■■••■•■•••■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■»■■■•■■ti
■■■■■■aiHnn
S
I
S
I
s
I
s
I
s
\
l
s
I
s
I
s
I
\
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE
i
Kadrovsko-socialni sektor
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Proizvodnja gradbenega materiala
\
RAZPISUJE dela in naloge:
TEHNIČNI VODJA TOZD PGM
Pogoji:
—	višja gradbena ali strojna šola in dve leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, ali
—	srednja gradbena ali strojna šola in pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Rok prijave je 10 dni od dneva objave razpisa.
Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK
Velenje, Rudarska 6.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri kandidata v 10 dneh po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja.
Srečno!
7 (417) -) - 17. februarja 19/8
NAŠ ČAS
7
PRIZNANJA DRUŠTVOM IN POSAMEZNIKOM - V Domu kulture v Velenju, sta v petek, 10. februarja predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordež ter tajnik Zveze Vinko Smajs podelila priznanja in nagrade posameznikom ter društvom in se jim hkrati zahvalila za njihovo vztrajno delo ter ustvaijalni prispevek h bogatenju kulturnega življenja v naši občini. Priznanja in nagrade je prejelo 31 posameznikov in društev, (foto: S. V.)
VELIKO ZANIMANJE - V Šmartnem ob Paki so ob koncu tečaja pletenja v avli osnovne šole pripravili razstavo vsega, kar so udeleženke tečaja med tečajem naredile. Ker je bilo za tečaj veliko zanimanje ga bo društvo prijateljev mladine ponovilo. (J. K.)
Nespretni vozniki — Mnogim pred stolpi središču Velenja ne uspeva vedno parkirati ga vozila čimbolj blizu steklene stene. Pos — vidna — na fotografiji. Verjetno zarad škov, ki jih imajo zaradi nenehnih popravil že razmišljajo o varovalnem drogu. (
Franc Drofenik je eden največjih rejcev piščancev v naši občini — S pravilnim izborom pri preusmeritvi se lahko dosežejo zadovoljivi rezultati — V veliko pomoč nasveti pospeševalcev kmetijske zadruge
Ko smo po drugi seji konference ZKS leta 1970, lahko rekli da so končno odstranjene dileme o smereh razvoja kmetijstva, so bili tudi v naši občini storjeni odločnejši koraki pri pospeševanju te dejavnosti.
Franc Drofenik: Položaj kmetijstva se je v zadnjih letih zelo izboljšal
Kljub težavam, ki so specifične za našo dolino (izguba rodovitnih nižinskih področij zaradi eksploatacije premoga) in težavam s katerimi se kmetovalci srečujejo v celotnem jugoslovanskem prostoru, je naši kmetijski zadrugi pri pospeševanju kmetijstva uspelo doseči nekaj zavidljivih uspehov. S široko zastavljeno akcijo, za zagotovitev pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbo vasi v srednjeročnem obdobju od 1976 - 1980 ki se je začela odvijati v lanskem letu želimo dvigniti raven samopreskrbe naše republike, zagotoviti dovolj cenene in kvalitetne hrane ter tudi na tem sektorju uveljaviti določila Zakona o združenem delu.
PRI FRANCU DOMA
V naši občini je v zadnjih letih nekaj kmetovalcev doseglo velik napredek. Izpopolnili so mehanizacijo, preusmerili proizvodnjo, povečali hleve, dokupili živino in se sploh prilagodili sodobnejšim zahtevam kmetovanja. Do teh uspehov je prav gotovo veliko pripomoglo uspešno delo kmetijske zadruge, ki je znala pravilno svetovati in usmerjati posamzne kmete.
Franc Drofenik je eden tistih kmetov, ki lahko rečejo da so
uspeli, da so kljub manjšim ali večjim težavam naredili veliko. Franc je doma iz Paške vasi pri Šmartnem ob Paki. Posestvo (domačija stoji tik ob glavni cesti) je prevzel leta 1965. Takrat se je tudi odločil za preusmeritev kmetije. Njegova želja je bila vzreja piščancev za cvrtje (brojlerjev).
„V Paški vasi so bili kmetje že od nekdaj napredni", pravi. Vedno so skušali, po svojih možnostih, dohajati tok časa in prilagajati proizvodnjo potrebam tržišča."
Še pred leti so kmetje tu ob dolnjem toku Pake gojili hmelj. Zaradi majhnih in razdrobljenih posestev pa se niso mogli uspešno kosati z včjimi pridelovalci, ki so laže uvajali nove dosežke v tej kmetijski panogi. Potrebno je bilo poiskati nov vir dohodkov.
„Danes, ko smo se preusmerili", pravi Franc Drofenik, „se-jemo le silažno koruzo in malo krompirja. Pri preusmeritvi kmetije ima veliko zaslug tudi kmetijska zadruga.
Pri nas redimo piščance in govejo živino. Za takšno rejo smo se odločili tudi zato, ker lahko odpadke piščancev porabimo za krmljenje bikov. Ta ameriški način krmljenja so najprej preizkusili v Ptuju in dosegli odlične rezultate. Pri nas ostane 12 do 13 ton odpadkov. Analiza, ki so jo napravili v Ljubljani je pokazala, da je ta gnoj vreden toliko kot najboljše seno."
Piščančje odpadke morajo seveda najprej pripraviti. Sipke odpadke uskladiščijo na višino do 80 centimetrov in jih pustijo štirinajst dni, da se segrejejo in prekvasijo in postanejo užitni za živino. Zanimivo je, da je delo popolnoma odveč, če odpadke nasujejo v višino nad osemdeset centimetrov, ker se ti preveč segrejejo in izgorijo vse hranilne snovi.
Ker je v teh predelanih odpadkih veliko dušika in fosfor-
V hlevu je 52 glav živine
Teža piščancev je zelo odvisna od krme.
ja, je to tudi zelo dobro gnojilo za travnike.
PIŠČANČJA FARMA
Pri Francu imajo približno 10.000 piščancev. Sicer pa ni edini, ki se v Paški vasi ukvarja s takšno rejo. Še sedem drugih kmetov je ubralo enako pot. Franc Drofenik ima pogodbo s kmetijsko zadrugo in preko nje z ljubljansko Emono, ki mu dobavlja enodnevne piščance in hrano ( 2 kg in 30 dkg na prirastek žive teže). Vse drugo je njegova skrb: nakladanje, elektrika, voda, stavbe, žagovina in seveda — delo. Za kilogram prirastka dobi dinar in osemdeset par.
„Cena zadnje čase ni preveč dobra", pravi. „Drži že dve leti, medtem pa so porasle cene materialu, skoraj za enkrat se je podražilo ogrevanje."
Piščance redijo od 53 do 55 dni. Najbolj idealno pa je, če jih imajo 52 do 53 dni, saj potem že ne pridobijo več toliko na teži, kot pojedo.
Teža je zelo odvisna od pasme piščancev, še bolj pa od kvalitetne krme. Ob koncu reje pa tehtajo večinoma od 1 kg fn 60 dekagramov do 2 kg.
Če pride prve dni reje do večjega pogina med piščanci to pokrije Emona, dnevne manjše pogine pa krijejo kmetovalci sami. V njihovo škodo šteje tudi pogin pri predaji kar prav gotovo ni pravilno.
Poleg piščancev imajo pri Drofeniku še 52 glav živine: eno kravo, sedem telic, in 44 bikov. Lani so adaptirali hlev in uvedli sistem izpiranja.
ZAKON VČASIH PRESTROG
Ko sva se pogovarjala o adaptaciji hleva je Franc potožil, da
Preparator med frizei
ni šlo vse zlahka. Še sedaj ima probleme. Takole je povedal: „Na kmetijski zadrugi sem zaprosil za pomoč pri pridobivi gradbenega dovoljenja in v veri, da bo to kmalu urejeno, marca lani pričel preurejati notranjost hleva. Nekaj dni predno sem gradbeno dovoljenje dobil pa je prišel naokrog gradbeni inšpektor in zahteval ustavitev del, kar pa je bilo nemogoče, saj sem imel vso živino zunaj pod kozolcem. Inšpektor me je prijavil, sedaj pa imam že lep čas probleme s sodiščem. To pripovedujem predvsem zato, da opozorim druge kmete, ki se odločajo za adaptacije ali druga gradbena dela da si pravočasno pridobe soglasje. Pripovedujem pa tudi zato, ker se mi ne zdi popolnoma prav, da se od kmeta zahteva skoraj pravno znanje in se na račun takšnili ali podobnih napak napravi velik problem."
KMET DANES -KAKO JE TO?
Mislim, da se je položaj kmetijstva v zadnjih letih zelo izboljšal. Vse pa le še ni tako rožnato, kot često pišemo po časopisih .
V veliko pomoč so danes kmetovalcem krediti in nasveti, ki jih nudi kmetijska zadruga. Tudi delo je postalo bolj izpopolnjeno, mehanizirano. Če imaš veselje do zemlje, če si rojen na njej potem je laže, a vendar je težko pridobiti naslednika. Kmečki sinovi vidijo laže pridobljen kos kruha v tovarnah, vidijo več zabave in manj dela. Zato bo potrebno v prihodnjih letih storiti še veliko, izboljšati položaj kmeta in njegovo delo pravilno ovrednotiti".
BORIS ZAKOŠEK
,4'rcparatorstvo in gačenje živali." Kako čudno in pravzaprav že nevsakdanje učinkuje na nas takle napis, če ne že samo izgovorjene besede. Ob vseh neštetih poklicih, ki jih srečujemo in se z njimi seznanjamo iz dneva v dan in ob raznovrstnih obrtnih dejavnostih je vsekakor neizpodbitno, da preparator-stvo sodi v krog manj znanih in predvsem presneto redkih. Ni slučaj torej, če te tabla z takšnim napisom neustavljivo pritegne in vspodbudi v tolikšni meri, da nemudoma potrkaš na vrata in pokukaš v notranjost. Če je torej teh „posebnežev" malo, potem zanimanje za te sorte poklic ne more biti kaj prida veliko in stvar postane še toliko bolj zanimiva, če povemo, da je Ivo Kordež iz Nazarij, o katerem bo tekla beseda, še mlad mož. Mlada je tudi njegova delavnica v Šmartnem ob Dreti. Šele mesec dni ji bo, pa vendar je dobršen del ene izmed sten že napolnjen z raznovrstnimi pernatimi primerki, pa tudi nekaj dlakavih gozdnih prija-telejv jim že dela družbo. Pogled v sosednji delovni prostor pove, da prava množica žrtev lovskih strasti v takšni ali drugačni obliki še čaka na „obdelavo". Pretirane bojazni za posel torej ni, prej nasprotno, in priznati je treba, da gre „mojstru" delo dobro od rok.
„Takšne vrste poklica se moraš lotiti s srcem. Veselje in ljubezen do narave in do živali sta pogoj za to. Dodati moraš še pravo mero talenta in smisla za oblikovanje, pa gre. Res je, daje delo tudi umazano in daje pečanje z arzenom in njegovimi spojinami vse prej kot igra, pa vendar je to lep poklic, nikoli dolgočasen in niti najmanj rutinski. Spoznati moraš anatomijo vseh vrst živali in se predvsem poglobiti v skrivnosti njihovega življenja in obnašanja. Zato je tudi gibanje v naravi in skrbno opazovanje njenih štirinožnih in krilatih prebivalcev sestavina tega dela in izpopolnjevanja."
Da, izpopolnjevanja. To je še posebej pomembno, če upoštevamo, da v Sloveniji za pridobivanje potrebnih veščin ni prav nobene šole, pa naj je pomanjkanje preparatoijev še tako občutno. Šole ni, ker se mladi za ta poklic ne zanimajo, delno pa mogoče velja tudi obratno. Zato ni naključje, da je bil Ivo Kordež 1970 edini vajenec za to stroko v Sloveniji. Potrebno znanje si je pridobival v Celju, z delom in ne v šoli.
„Ker vsaj približno sorodu ni, se v Celju nikakor niso odločiti kam naj me vtaknejo, med frizerje so me pošiljaj pove z nasmehom. Strokovni« opravil na Gospodarski zborni venije in se lotil dela v Celju. 1 je želel vrniti v Gornjo Savinji lino in zaradi takšnih ali druj okoliščin je Celje zapustil in s v Nazarje. Vendar s preparator ni nadaljeval. Nikakor ni mogd ustreznih prostorov, svoj delei pristavilo tudi pomanjkanje za tek potrebnih sredstev in zapo je v Gorenju - TOZD Mali g dinjski aparati. Vendar dolj zdržal, vleklo ga je nazaj k i vemu delu. Tudi potrebe so i svoje. Veliko občin namreč preparatorja in tisti, ki se s t ukvarjajo so z delom založeni d glave. Največkrat je potreba osebno znanstvo, če lovec želi ti. Tudi mozirska občina sevt bila nobena izjema in odloči bila še toliko lažja, pa tudi p« ki so mu jo vsi nudili ob ustai nju obrti zato ni bila naklj
„Imam dovoljenje za delo, t pa dovoljenja za nakup nujno) bne arzenove spojine, brez 1 delo ni možno. To mi prep« zvezni zakon, republiškega p ni. Upam pa, da se bo z nek razumevanja tudi to uredilo, nekaj je. Skoraj se bojim, da dela ne bom zmogel. Čez nekaj bi zato bil pripravljen vzeti k uk. Če se bo le našel kdo mei dimi, ki bi se dela lotil s pra resničnim veseljem."

„NAŠ CAS", glasilo Sod stične zveze delovnega ljudstj izdaja Center za informiraj] propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, ,,NAS ČAS" je bil ustanov 1. maja 1965: do 1. janu 1973 je izhajal kot štirina dnevnik „SALEŠKI RUD/ kot tednik pa izhaja ČAS" od 1. januarja 1973 prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tan Boris Zakošek ter Niko Kupec Dušan Lazar (tehnična urednil
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Tito* 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasi Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ,,Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiska „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršni sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febtui 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.