BSogaiiiiCoriis razhrinftala ifiorilca. jRoparski umor, ki je razburil obmejno prebivalstvo in ukrep oblasti. Poročali smo o roparskem umoru v Št. Hju v Slov. goricah, kojega žrtev je postal 19. nov. zvečer nad 60 letni poštni sel Ludvik Žunko. Omenjeni je peljal na dvokolesnem vozičku pošto od poštnega urada na šentiljski kolodvor k večernemu vlaku. Na sredi pota ga je napadel "neznanec z udarcem po glavi, da se je Žunko zgrudil nezavesten ter ves okrvavljen. Tolovaj je izmaknil z vozička poštno vrečo, v kateri je bilo 14.000 Din in je zginil v noč. Za storilcem ni bilo nobene sledi. Edino upanje na izsleditev je obstojalo v tem, da je imela šentiljska pošta zabeležene številke posameznih oropanih tisočakov. Oblast je te številke razmnožila in je po svojih organih naročila trgovcem po Mariboru in po okolici ter krčmarjem, nai pogledajo pri izmenjavi tisočakov, če ne bi bil kateri iz šentiljske poštne vrečc. Kmalu po umoru je bil izsleden en tak jurij, katerega je sprejel nek mariborski denarni zavod, vendar se ni dalo dognati kedo bi ga bil oddal. Za tem je krvava zadeva, radi katere je bilo obmejno prebivalstvo razburjeno, nekako potihnila in to navidezno zatišje je hotel zločinec obrniti v svoj prid. Blagajničarka v trgovini razkririkala pravega storilca. Na večer pred Marijinim prazni^m se je pojavil v manufakturni trgovini Mastek na mariborskem Glavnem trgu neznan mlajši moški in je kupil smučarsko obleko, katero je hotel plačati s tisočakom. Blagajničarka je takoj videla, da gre za jurja iz Št. Ilja. Neznancu je rekla, da gre k svojemu šefu, da bo ta menjal. G. Mastek je poslal učenko skozi stranska vrata po stražnika, ki je tujca aretiral in ga odvedel na stražnico. Policisti so ga preiskali in so našli pri njera razven omenjenega tisočaka še 1600 Din v stotakih in 32 avstrijskih šilingov. Natančnejše zasliševanje je aretiranega zmedlo, da je zašel v protislovja in je konečno priznal zločin. Izpoved morilca. Prijeti je sam priznal, da se piše Karl Adler. Star je 23 let, doma je iz Gradca, pristojen pa v Št. Hj. Po poklicu je pot- nik pri tvrdki »Singer«, za katero je prodajal šivalne stroje po krajih ob severni meji. Singerju je dolgoval okrog 500 Din in te bi bil moral takoj vrniti. Ker ni imel zgleda, da dobi naglo denar, je zasnoval načrt za roparski napad na šentiljskega poštnega sla. Pri posestniku Mermolji, kjer je bil začasno na stanu, je izmaknil sekiro. Cele tri dni je prežal na Žunka, a se mu ni ponudila prilika, da bi ga bil oropal, ker so ga vedno zmotili drugi ljudje, ki so hodili po cesti. Oropati je hotel nekaj drii poprej vsoto 43.000 Din, katero je nesel pismonoša na kolodvor, pa mu ni uspelo radi obljudenosti za napad izbranega rae« sta. Tri dni je irael zločinec v grmovju pripravljeno in shranjeno sekiro, s katero se je potuhnil v zasedo na večer ob cesti in je pričakal starega žunka, katerega je pobil z udarcem s sekiro, pograbil poštno vrečo in je zbežal z njo na svoje stanovanje. Kake 3km od mesta zločina je odvrgel sekiro. V svoji sobi je izpraznil vrečo in je prazno skril v senik. Do aretacije se mu je posrečilo, da je zamenjal pri raznih trgovcih ob priliki nakupa perila, obleke in obutve 9000 Din. * Po zasliševanju na policiji je bil tolovaj, ki je neznatne postave, predan sodišču. Ko so ga zagrabili, je nosil sokolski znak in je tudi sam izpovedal, da se je udejstvoval pri šentiljskem Sokolu kot voditelj naraščaja. Adler je bil pod prejšnjim občinskim odborom v Št. Hju občinski sluga. JRZ odbor ga je napodil iz službe, ker ni imel čistih rok. šentiljski naprednjaki so mu kot »politični žrtvi« oskrbeli službo potnika pri tvrdki Singer.