Xlil. letnik.
V (iorici. dne d. avgustu 15)05.
31. številka.
tovensKo-ljudstvo' ndfl,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bi^jt v Gorici.
Naročnino in naznanila a pr oj e in n upriivnišlvn, Gorica, SiMiicniška ulica št. Ki. Posamezne Številke se prodajajo v tobukarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalijču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjakom bregu (Itiva ('.orno) št. 14 po 8 vin.
t tglasi in poslanice se radimijo po potil, vrstah, in sicer: če se tiska.'enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10' vin,-Večkrat po fogodbi.
Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Izhaja vsak četrtek dl, 11. uri dopoldne, ltnkopisi se ne vračajo. Nofrnnkovana pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kreni. Za manj premožne zn celo leto 8 krone, za pol leta K l ot). Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrijo 6 K.
Rokopisosprejema ,,Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini št. 9.
- -   «’r\V j Q.:-
„Soča“ podira učiteljski konvikt.
Gospodje nčitelji - so se s hvalevredno vnemo poprijeli ideje, ustanoviti v Gorici učiteljski konvikt. Kakor raz-vidimo iz objave v listih, prispevajo * ta namen z darovi vsi stanovi, tudi — duhovniki. Ako pridejo kedaj gg. učitelji do zaželjenega konvikta, ga bodo gotovo sami vodili in svoje otroke vzgojevali, kakor bodo sami hoteli, a upamo vendar ne nekrščanski. O tem smo prepričani. „Soča“ z dne 19. jul. napada duhovščino, da vzgaja v „Alojzijevišču“ mladino v korist svojim namenom, ki so ti, da bi postali namreč mladeniči kedaj vrli kri-stijani in, če mogoče, dobri duhovniki. Kaj meni „Sočau, da bo duhovščina vzgajala mladino po njenih liberalnih načelih, ki so nasprotna veri, katoliški cerkvi in duhovščini ? Kaj pa imajo „Sočau in njeni pristaši govoriti pri „Alojzijeviščn“, saj niso do sedaj še niti vinarja dali za ta zavod. Mladina se v našem zavodn vzgaja tako, kakor hočejo in želijo njegovi ustanovitelji, pod-piratelji in stariši, t. j. v verskem duhu.
To pa ravno „Sočiu ne dopade. Zaradi tega zavod napada. S tem pa na-migava gg. učiteljem, kako morajo oni vzgajati Svoje otroke v bodočem kon-viktu. Kako? Krščanski ne, tega noče „Sočau, torej nekrščanski ali brezverski.
Ne vemo sicer, ali je ta .Sočina" ekspektoracija le proizvod Gsbrščekove zlobnosti in mržnje do verske vzgoje, ali	ima	pri	tem tudi učiteljstvo svojo
roko vmeB ; le-to lahko trdimo, da „Soča“ s	tem	učiteljskemu konviktu	močno
škoduje. Kajti duhovščina in krščansko misleči mo^je gotovo ne bodo pomagali graditi takega zavoda.
Gg. učitelji 1 Ali se vam oči še ne odprejo, ali ne vidite, na kako pot vas hoče „Sočau zapeljati 1
V	isti	številki trdi dalje	„Soča“,
da	troški za	hrano, svečavo in	kurjavo
v „Alojzijevišču‘ niso še niti toliki ne, kolikor so znašali dohodki iz posvetnih rok. To ni resnica. Računski sklep „Aloj-zijeviščau za leto od 1. jul. 1904 do 30. junija 1905 izkazuje med dohodki:
LISTEK.
Zdrava, morska zvezda!
Povest z obali Jadianskega morja.
1.	M o	h o r o v.	(Konec.)
Tisti čas je bilo zazvonilo v cerkvi na Gori, in zadonelo je sladko preko gričev tja doli	do	obali in	šlo je čez
morje kakor pozdrav in voščilo.
Pater Sergij je pristopil k oltarju. Srca vernih so se vprla v podobo Presvete in molitve vroče in vdane so se strinjale s svečenikovimi.
Marko je klečal med zadnjimi. Prišel je in je iskal pomoči. In glej, zdelo se mu je, da gr., do oči Prečudežne naravnost nanj, in kakor da se pregibajo Njene ustnice: Zaupal si in bil si uslišan ! In Marko je ponavljal znova in znova:	„0 Mati,	o Mati,	usmiljena,
dobra 1* Pol ure pozneje stisnil je rešeno ženo na svoje prsi in mislil, da mu je ponoreti od veselja. In oče Simon je objemal	Marka	in	ta je peljal ženo in
1. darovi svetnih dobrotnikov 1005 K 21 v
2. podpora dež. odbora	600	„	—	„
3. darovi občin in javnih uprav 204 „ 54 „
4. mesečnine gojencev*) 5808 „ — „
skupaj 7617 K 75 v
Vseh troškov pa je bilo 12.650 K 34 vin. Ako se odbijejo od troškov darovi svetnih dobrotnikov in gojencev, ostane vendar še troškov 5032 K 59 vin. Kdo je plačal te ? Morda nS3ča‘‘ in njeni liberalni pristaši ?
V boj proti alkoholni kugi!
Vsakdo, ki po navadi in trajno, če tudi zmerno, zauživa alkohol, se zastrupi in ruši polagoma duševno in telesno zdravje. Najmanjša množina alkohola zbada možgane, vpliva na obtok krvi in ovira razsodnost. Ko si nekoliko časa zaužival' male merice alkohola, se ti zbudi polagoma poželjenje po vedno večji meri, prejšnja več ne zadostuje, človeška narava se ji je preveč privadila; človek čuti poželenje po vedno več alkoholu. Dozdeva se mn, da brez alkohola ni zdrav, da brez alkohola ne more prijetno živeti, da vidi v njem najvišji užitek, in tedaj ga ima že „beBu alkohol v svojih krempljih.
Že enkratna pijanost je naglo z a-strupjenje vsled alkohola, kar nam najbolj kaže „m a č e k“, ki ga nekateri tako težko rešijo (drugi pa sploh nikdar ne). . Skoraj vse bolezni na obistih so posledice alkohola. Tudi srce zboli vsled zauživanja alkohola. Največ pa trpe po opojnih pijačah jetra. V teh se nabira živež, ki ga radi alkohola ne porabi život; jetra o d e b e 1 e in ovirajo dihanje. Katarvgoltancu, v želodcu in črevih so bolezni, ki se največ nahajajo pri pivcih. Tudi hripavost in bronhijalni katar nastane dostikrat vsled draženja po alkoholu. T o 1 š č a v a nastane na enak način kakor velika jetra. Protin (G i c h t) — bistvo je razpad beljakovin in scalnična kislina v krvi — se največ nahaja pri osebah, ki dobro žive in
♦) Tudi v mesečninah gojencev tičijo prispevki marsikaterega duhovnika.
otroka zdaj k očetu, zdaj k bratu, bilo je, kakor da ne vejo kaj početi od veselja. Mož rešitelj je stal na vratih in je jokal.
nPristopi, naš si, kar je bilo, je pozabljeno, zahvaljujem te 1“
„Njo zahvali, katero hvalim jaz, da me je privedla na pravo pot.“
Tisti čas so se odprla vrata, pojavil se je na njih oče Sergij, obstal začuden, potem stopil korak naprej, dvignil roke v blagoslov, slovesno izgovorivši : „Mir z vami 1"
*	*
*
To sem vam hotel povedati o morski zvezdi in ničesar nisem prikril in tudi ne, kako je genila mene grešnika Gospa prečudežnih oči, ko sem jih videl in so govorile moji duši besede sladke : „Tvoja mati sem !J
Povem vam, veliki so bili grehi tedaj, tedaj Ona dobra, in njene oči odpuščajo in blagoslavljajo...
mnogo pijejo. V novejšem času so zdravniki tudi dokazali, da nastane sladkorna bolezen (d i a b e t e s) vsled zlorabe alkohola.
Pa tudi čilost duševnega dela po-nehuje, krepkost volje poslabi, značajnost se polagoma izpremeni, pivec nastane nekoliko malomaren za dostojnost, poštenje in nravnost, mlačen v izpolnjevanju svojih dolžnosti; duševno delovanje se poleni, spomin OBlabi, in človek bb vedno bolj bliža splošni bolehavosti. To stanje lahko traja precej let, dokler ne konča v kakem zdravilišču za živce, v norišnici, v ječi, ali pa s prerano smrtjo. Med počasnim razvojem bolezni se so še morda narodili otroci, ki postanejo največkrat zopet pijanci, včasih tudi hu-dodelniki in tako obremenijo pozneje rodove.
Po tem takem ne slabi „besu alkohol samo sedanjega rodu, marveč vpliva pogostokrat tudi na srečo potomcev. Pijančevanje in hudodelstvo podedujejo zanamci 1 v blaznicah je skoraj polovica bolnikov, ki imajo za svojo duševno otemneloBt zahvaliti alkohol; tudi '// vseh jetnikov so postali hudodelci v pijanosti.
Pivci iz navade, ki jih nahajamo med moškimi in ženskami dovolj pogosto, v nižjih, srednjih, pa tudi v najvišjih slojih naroda, ugonabljajo rodbinsko srečo, si krajšajo življenje ter postajajo polagoma navadni pijanci.
Pri teh duševno in moralično globoko propalih in večinoma za zmeraj izgubljenih ljudeh je zadušen vsak čut za urejeno rodbinsko življenje, zanemari jajo ženo in otroke ter posurove.
Iz navedenega nam pač ne bode težko umeti velikanskih posledkov, ki jih ima uživanje alkoholnih pijač v so-cijalnem življenju. Koliko nesreč na parnikih, na železnicah in v rudnikih ne povzroči alkohol I Koliko posestev se vsled tega proda, koliko stanejo ubožci občine, koliko pa stanejo blaznice, jet-nišnice, bolnišnic in hiralnice! Koliko talentov gre na ta način v izgubo!
Katoličani Avstrije!
Od leta 1896 sem ni bilo občnega zborovanja avstrijskih katoličanov. Tega leta pa so sklenili zastopniki avstrijskih škofij pod predsedanjem komisarja občnih avstrijskih katol. shodov, Njeg. Gkscel. grofa Sylva-Tarouca, enoglasno, da se bo obdržaval v novembru in sicer na Dunaju peti občni katol. shod. Priprave so poverjene dunajskemu dijecesanskemu odboru. Zdaj pa se je odbor obrnil ponižno do svetega očeta in ga prosil za njegov blagoslov. Prosi tudi vse katoličane monarhije, da podpirajo ta shod, ki bo za katoliško stvar tako važen.
Dijecesanski odbor mora zdaj naznaniti, da se je v mnogih škofijah z veseljem pozdravilo misel splošnega sestanka. V mnogih škofijah so se sestavili posebni odbori za V. kat. shod. Pri teh sodelujejo razne narodnosti monarhije, verni katoličani vseh krščanskih strank, in tako bo z Božjo pomočjo tudi V. katoliški shod slika združenja vseh avstrijskih katoličanov. Ravno zdaj, ko se bojujejo sovražniki cerkve z večjo silo proti njej, zdaj, ko bi hoteli različni javni in Bkriti nasprotniki uničiti katoliško Av-
strijo, je dolžnost katoličanov, da se o pravem času postavijo na skupno obrambo.
Peti avstrijski katol. shod se bo vršil od 18—21. novembra. Dnevni red stoji primerno naši resni poziciji — pod znamenjem praktičnih aktuelmh vprašanj.
O	pripravah orientira poslovni red, ki se bo doposlal vsem, ki se javijo, da se hočejo udeležiti.
Izjave, da se hoče pristopiti katol. shodu, naj se izvolijo priposlati če možno že zdaj na pisarno dunajskega komitea (Dunaj 1. Biickerstrasse 14), kamor naj se naslovi tudi druge dopise.
Pripravljalni odbor.
Politični pregled.
Baron Gautsch. — Z Dunaja javljajo, da se je baron Gautsch povrnil iz Karlovih Varov, ne da bi bil govoril s Fejervaryjem. Tekom meseca avgusta pojde baron Gautsch še za tri tedne v Karlove Vare. Koncem tedna se bo mLlsterski svet bavil z vprašanjem slovanskih vsporednic v Šleziji.
Dogodki na Ogrskem. — Grof Appony je v pondeljek zjutraj dospel v Budimpešto. Fran Košut se dne 5. avgusta povrne tudi tja ter skliče istega dne sejo vodilnega odbora. Kakor se govori, se bo odsek bavil z vprašanjem splošne volilne pravice ter o tem vprašanju tudi sklepal.
Splošnn volilna pravica na Ogrskem. — Budipeštanski listi javljajo, da predloži minister za notranje stvari, Kri8toffy, dne 15. septembra v zbornici zakonski načrt glede splošne volilne pravice.
Shod socijalcev v Budimpešti.
—	Socijalcii so v nedeljo popoludne priredili ljudski shod, katerega se je udeležilo kakih 20.000 delavcev. Na dnevnem redu je bila splošna volilna pravica.
Novi zagrebški zborni poveljnik. Z Dunaja javljajo, da je vojaški uradni list priobčil imenovanje dosedanjega poveljnika 6. pehotne divizije FML barona Malovvetza, poveljnikom 13. vojnega zbora v Zagrebu.
Dvainpedcseti shod katolikov v Nemčiji se bo vršil od dne 20. do 24. avgusta V Strassburgu.
Zopet zmaga katoličanov na Laškem. — Pri upravnih volitvah v Benetkah, ki so se vršile 31. m m., so popolnoma zmagali zmerni katoličani z ogromno večino 2000 glasov.
Nov bombni napad v sultanovi palači. — V Skoplju se govori, da je bila v sultanovi palači vržena bomba, a turške oblasti to skrbno zakrivajo.
Dogodki na Ruskem. — Iz Petrograda javljajo zadnji čas, da pripravljajo sedaj manifest, ki ga car priobči dne 12. avgusta t. 1., na dan rojstva cesar-jevičevega.
Iz Odese javljajo, da se promet po morju zopet dviga, in tudi trgovina z žitom da gre dobro. Velika množica delavcev popravlja škodo, ki so jo dne
28.	junija t. 1. provzročili nemiri v pristanišču. Tekom enega meseca bodo vsa dela v pristanišču dovršena. Tudi v okolici odeški vlada prilično mir.
Kakor poroča „Knrier \Varszawaki“ se je državni ravnatelj železnice Varšava-Dunaj povrnil iz Petrograda tor odredil, da ima v pisarnah železnice biti v porabi ruski kakor uradni jez k, poljski jezik je dovoljen le v občevanju s poljskim občinstvom. Na voznih listih in na napisih se morata rabiti oba jezika.
Vojno sodišče, ki bo sodilo upornike vojnih ladij „Knjaza Potemkina" in „Jurj Pobjedonosca11 se sestane v Se-bastopoln dne 7. avgusta. Uporniki se nahajajo sedaj na transportni ladiji „Prut" v sevastopolskem zalivu pod strogim varstvom. Vojno sodišče, kjer se bo vršila razprava, se nahaja ob pomolu. „Prut“ se usidra ob pomolu in obtoženci se iz ladije podajo naravnost v sodno dvorano.
Rusko-japonska vojska.
General L:nevič poroča od 29. m. m.: Armada je zasedla okrajt okolo Hailungčena. Neki oddelek, ki se je bil podal proti soteski Vangukin, je dne 24. m m. imel boj s Hcnguzi. Dne 26. m. m. je oddelek prodiral dalje ter je okolo 6. ure zvečer naskočil neko japonsko pozicijo, Japonci so se ob znatnih izgubah umaknili. Niš oddelek se je, ko je izvršil svojo nalogo, zopet umaknil.
* *
*
Kakor poročajo iz Tokija, se japonski časopisi ne izražajo o sestanka obeh cesarjev vznemirovalno. Isti omenjajo dejstvo, da je cesar Viljem povspe-ševal vprašanje konference ter smatraj zelo neverojetnitn, da bi sedaj oviral mirovno akcijo.
* *
*
General Linevič je dne 31. julija brzojavil: Na fronti obeh armad ni ni-kake izpremembe.
Iz Koreje so dne 25. julija sporočili, da bo oddelki raških lovcev prodrli do soteske Vasalong, se pa potem umaknili do Kopnngsana, pri čemer jih je nadlegoval sovražnik. Japonce, ki so zasledovali ruske lovce, je pregnal ogenj topništva.
* *
*
„Daily Telegraph" je izvedel iz Niačvanga, da so bili zastonj poskusi Rusov, da bi bili zažgali japonske zaloge
▼	Sinmintingu in Kolilanga. Rasi so se nedavno pojavili devet milj severno od teh krajev. V kratkem da se pričakuje velike bitke ob vsej trti. Pripravljeno je za bitko že vse.
Iz Moji je prejel „Daily Telegraph" poročilo, da je neki izvedenec, ki je nedavno prišel iz Mandžurije, pripovedoval, da je general Linevič dobil že vse čete iz notranje Rutiije. Sedaj ima 60.000 do
70.000	mož več, nego jih je bilo pri Mukdenn. Veliko zaslugo ima knez Hilkov, minister za promet, da se je prevažanje čet in manicije na sibirski železnici vršilo popolnoma v reda. Knez Hilkov je uvedel na železnici razne reforme. Zgradjenih je bilo mnogo novih postaj. Sedaj prevažajo iz Rusije topove iu strelivo. Na pota v Mandžurijo je tndi več težkih možnarjev.
*	*
•
Japonski mirovni komisar Sato je nasproti nekemu poročevalca izjavil, da je Japonska pripravljena skleniti premirje, toda še le potem, ko ruski mirovni pooblaščenci priobčijo svoja poverilna pisma, kar bo seveda prva naloga mirovnih pogajanj. On je mnenja, da se premirje sklene takoj, ko prično komisarji svoje formelno poslovanje. Nadalje je Sato izjavil, da imajo japonski odposlanci pooblastilo vsprejeti vsak predlog, oziroma ga odkloniti ter da morajo postopati v imenu vlade. Seveda mora vsako listino, ki jo podpišejo, odobriti cesar.
I
Dopisi.
Iz Mirna, 1 avgusta. — (Razne novice.) — rŽ r t v e klerika-1 i z m a“. Pod tem naslovom je napravila predzadnja .Soča* velik .bombardiment" na ^klerikalno trdnjavo v Mirnu“. Toda kljub tema je ostala trdnjava nepoškodovana. — Zdaj pa k stvari.
Kakor smo že poročali, so naši fantje na velikonočni pondeljek, dan veselice društva „Miren‘, popoludne prikorakali (meneč, da je veselica koočala) na dvorišče krčme, v katere prostorih ■e je veselica vršila, ter tam mirno aa-peli par lepih pesmic. V tem je prišel policaj Pahor ter začel fante opominjati,
da ne smejo peti. Naši fantje so nato jenjali peti (kar je sam Pahor v občinski pisarni priznal) ter mirno odšli. Le Ivan Prelac se je Se vstavil na dvorišča z enim svojim znancem iz Vrtojbe tor se ž njim pogovarjal. Nato pride policaj Pahor ter mu reče: „Če n' boš moučou, t’ aretiram-. Prelac je nato rekel: „Daj me, saj sem tnkaj.u Policaj ga nato zgrabi in ga hoče aretovat'. And. Wein-^erger, svak Prelacov, in pa Ant. Prelac, brat I. Prelaca, sta, to videč, priskočila in prijela I. Prelaca ter policaja prosila, da naj ga pusti, ker ga hočeta peliati domov. Njima se je pridružil še H. Vuk. Policaj je nato Prelaca izpustil. Zatoženci pravijo, da jim ga je radovoljno izpustil, policaj pa, da so mu ga s silo iztrgali.
Sodnija je po pričanja policaja Pahorja spoznala, da so mu ga a silo iztrgali. Obsodila je dva na 2 meseca, dva pa na 1 mesec ječe. Taka je bila tedaj stvar. ,,Soča“ pa sedaj kriči, da klerikalizem napravlja iz ljudij divjake in surovpže. Zato pa povemo, da so ti ljudje, kateri so se po „Sočinem" mišljenju tako grozno pregrešili, ker so se, videč, da jim brata, svaka, hočejo aretirati za nič, nekoliko zgreli. Weingerber, kateri je bil zmirom v sedanjem pevskem zbora društva „Miren“, ni bil pa še nikoli niti ad našega društva, niti pevec našem v našem zbora, niti naš pristaš in tudi sedaj ni. Torej patentiran klerikalec, kaj ? — Anton Prelac je bil do zadnjega časa ad socijalne demokracije, nikdar pa še naš pristaš. Tadi klerikalec! Ivan Prelac bil je v zadnjem časa naš pevec. Henrik Vak je naš ad.
Kakor A. Frelac, tako tadi Henrik Vak sta pa po celem Mirnu znana |kot najmirnejša v občini in le netakno postopanje policaja in p) njem nepoznanje strogosti paragrafov v tem oziru (kajti kdo bi si mislil, da če poprosim policaja, da naj brata izpusti, ter pri tem primem z roko brata, zapadem tako občutni kazni) sta jih spravila v nesrečo, ne pa hudobija.
„Sočau piše : .Takoj tu pa moramo omeniti še, da je Weinberger poseben kinč klerikalcev v Mirna, ker je bil kaznovan že radi tatvine" ! No, ker hočete, vam povemo, da je bil zaradi iste „tatvine“ kaznovan tudi bivši predsednik sivega društva „Miren“ in še celo en mesec več nego Weinberger. In ta je vseeno občinski starejšina v našem liberalnem županstvu. Vprašamo pa vas : Kdo je na postaji v Rubijah metal kamenje v vlak, morda sin župana? Kdo je isti dan, idoč iz Sovodenj, nekema voznika vrvi pri konja porezal ? Kdo je pred leti uganjal po Mirnu največje škandale, da ni bil nikdo varen pred njim ? Kdo je bil tisti, ki je, ko so šli njegovo mater previdet a sr. zakramenti, izrekel grdo kletvino ? Ali niso bili to tički, znani pod lepimi imeni, kolovodje društva, ki se ne imennje .Katoliško delavsko društvo" ?
Povedali smo to, da ,vstrežemou „Sočini“ želji, dasi nimamo časa ukvarjati se s staro blebetaljo „Sočo“, katera naj pometa pred svojim pragom. Ako hoče soditi katero stranko ali druUvo po obsojencih, naj ne sega v Miren, doma za svojim ognjiščem dobi dovolj take robe. Ali ste nas razumeli? Če hočete, znamo tadi bolj jasno govoriti, da bo komu po ušesih zvenelo!
Veselico v proslavo Prešerna prirode naši „sivčki“ ; zato poglejmo danes nekoliko te narodne da?e.
V	nedeljo dne 23. pr. m. so priredili shod v Sovodnjah, kjer so kričali „doli z narodnostjo" ter ploskali Kristana, ko je govoril proti slovenskemu naroda ter napadal vse slovenske narodnjake. Kakor rečeno, so temu govora naši .Mirenci" ploskali, v nedeljo pa bodo slavili Prešerna, prvega pevca v slovenskem narodu. Potem naj še kdo reče, da so ti .sivčki" še pri pameti. Naprednjaki so lahko ponosni na to svojo golazen.
Igra „Pravica »e je i z k a-zala" se bode na odveč strani izražene želje ponavljala v nedeljo dna 13. t. m. Natančen program priobčimo. Želeti je, da bi se te prireditve udeležili vsi naši somišljeniki še v obilnejšem števila.
„0rli“.
Kavne. — Č. g. župnika Petra Božiča je zadel dne 24 juaija t. I. mrtvoud. Ssdaj je po mnenja zdravnikov izven nevarnosti, da-si še treba čakati za popolno ozdravljenje. Zdravnik svetuje slatinske toplice. Dahovne zadeve v Ravnah opravlja č. g. vikar Andrej IJrsič iz Oreheka.
Iz Koprive na Kraan smo dobili : Oslavljajoč Trebči dne 15. jal. ter pre-selivši se r Koprivo na Kras v mojo lastno hišico : „Vilo Antonino", kličem vsem prijateljem in znancem najpri-srčneji : Z Bogom! — 17. julija so bile nevihte in huda ura. Padala je tudi toča. Bliska in gromenja ni bilo konca ne kraja. Treščilo je v vodnjak bližnjega soseda, vendar škode ni bilo.
A. Koželj.
Novice.
SinrCna kosa. — V nedeljo je nmrl v Dutovljah na Krasu tamošnji kapelan č. g. Valentin Klinar v 36. letu starosti. Pokojnik se je rodil v Kropi na Gorenjskem dne 20. febrnvarja 1870 ter je bil posvečen v svečenika dne 15. julija 1894. V Dutovljah ie služboval komaj leto dni. Večna lač naj ma sveti I
Imenovanje. — Ravnateljem ljubljanskega „Alojzijevišča" je imenovan stolni kanonik dr. Andrej Karlin. D> sedanji ravnatelj dr. Josip Gruden se je tej časti radi bolehnosti odpovedal.
Za »Slovensko sirotišče: P. n. gg. Amalija Bril 2 K, Ana Pich 5 K.
Rog stotero povrni I
Za Alojzjjevišče: Preč. m*gr. Jos. Kragelj 24 K, Iv. Rojec 20 K, Jos. Furlani 10 K, Jos. Golja 10 K, Jos. Golob 10 K, BI. Grča 10 K, dr. Salezij Knavs 10 K, Iv. Kovačič 10 K, Alb. Leban 10 K, Iv. Nep. Murovec 10 K, Jur. Peternel 10 K, Ant. Sfiligoj 10 K, Andr. Žnidarčič 10 K, Kar. Čigon 9 K, Val. Knavs 6 K, Fil. Abram 5 K, Ant. Rratina 5 K, Ed. Mežnaršič 5 K, Jos. Abram 4 K, Frid. Lenardič 2 K, lv. Tabaj 2 K, S. P-ov 10 K prispevek župnije Kojsko 25 K.
Bog stotero povrni I
Za pogorelca Mihaela Kolenc na Lokvah je došlo še 14 kron, katere so prostovoljno darovali č. g. Fr. Kodrič 1 K, g. M. Hevesy 1 K, Lokve hšt. 33
5	K, hšt. 69 2 K, hšt. 35 1 K, hšt. 36 1 K, hšt. 3 1 K, hšt. 10 1 K in hšt. 67
1	K. — Obenem se popravlja zadnji izkaz, da so dale hšt. 78 le 20 v in hšt. 25 ter 27 le 40 v — ne pa kron. — Vsem dobrotnikom: Bog povrnil A. P., župnik.
Umrl je v Sv. Križu 28. julija Matija Med vešče k, 78-letni oče tamk. nadučitelja. Rojen je bil v Krestenici pri Kanalu.
N. p. v m.!
Tržaški namestnik na dopustu.
V	pond. zvečer odpeljal se je tržaški namestnik knez Hohenlohe na 2 tedenski dopust. Njegovo mesto zastopal bode podpredsednik Teodor Schwarz.
Imenovanje v politični stroki.
— Okrajni tajnik Fran Kenda je imenovan cea. kr. adjunktom namestništvenih pomožnih nradov, a ma je ob enem podeljen naslov ravnatelja.
Žensk? oddelek »Šolskega Doma" se je deloma preastrojil ter je zdaj tako le sestavljen : predsednica gospa Avgusta Šantel, njena namestnica gospa Milena Papež ; tajnica gospodična Eliza Makuc, njena namestnica gospa Avgusta Pirjevec; blagajničarka g.čna Gabrijela Mercina, njena namestnica g.čna Lavo-slava Koršič. Ta odbor velja ne samo za mesto, ampak tadi za deželo. OJbor-nice, oziroma poverjenice, nabirajo v zmisla društvenih pravil nove društve-nice in društvenino, sprejemajo radodarne doneske dobrotnikov, oddajajo vse to društvenemu odboru ter vsestransko pospešujejo društveno šolstvo v mestu.
— Ženski oddelek je prevzel tadi razpečavanje narodnega kolekaza „Šolski Dom“, ki se dobiva pri večini imenovanih odbornic. Ker je mnogo po-verjenic za čas šolskih počitnic zapustilo mestui prah, dobiva se .narodni kolek" tadi v .Narodni Tiskarni" v Gorici, kjer si ga lahko vsakdo naroči. Priporočamo „narodni kolek11 vsem narodnim drnštvora, trgovcem in zasebnikom, da beležijo 2 njim svoje dopise in poštne pošiljatve. Posebno naj bo priporočen .narodni kolek* „Šolskega Doma" (.Narod sebi*
— radečkasta barva) vsem rodoljubom, ki prirejajo narodne veselice, da ga pritisnejo na vstopnice, vsporede in druge tiskovine, ki se rabijo o takih prilikah.
Vojaške vesti. — (Včeraj zvečer ob 10. ari 20 minat pripeljal se je r Gorico poveljnik 3. armadnega zbora, fcm. vit. Succovaty. Danes ob 5. uri zjutraj odpeljal se je v Kanal ter se vrne dane« zvečer zopet v Gorico. Vojaki tak. pešpolka kakor tadi domobranci za-
puste jutri mesto že ob 2. urah in pol zja traj ter se podajo proti Grgarja. Vaje nadzoroval bo fen). Siccovaty. Zvečer ob
6	uri 47 min. vrne se fcm. Succovaty v Gradec.
V	Kostanjevici (na Krasu) se bode dne 15. t. m. vršilo slovesno blagoslovljene in razvitje nove zastave delavskega izobraževalnega in podpornega društva, Po blagoslovu bo v prostorih gosp. Fr. Urdih-a veselica z godbo, petjem, govori deklamacijami in prosto zabavo.
Natančnejši program se priobči prihodnjič.	Odbor.
Nesreča pri kopanju. — V pondeljek popoludne šli so se trije zidarji, ki delajo pri zgradbi solkanskega šolskega poslopja, kopat v Sočo. Med kopanjem pa j*» utoml 26 letni France Brankovič iz Črnič, ker ni znal plavati. Utonil pa bi kmalu tudi njegov tovariš Anton Podgornik tudi iz Črnič, katerega pa je še o pravem času izvlekel iz vode, tretji tovariš ter ga pol mrtvega spravil na kopno. Vse to se je zgodilo blizu Lenassijevega mlina pod jezom.
Umeščenje goriškega župana. — Umeščenje novega goriškega župana dr. Franceta Maranija vršilo se je v soboto opolndne. Ko je bila 12. ura, stopili so mestni očetje v mestno dvorano, in podžupan Bombig otvoril je sejo. Ko se je seja za nekaj časa pretrgala, stopili so r dvorano: tržaški namestnik, knez Hohen-lohe, za njim podžupan Bombig, župan dr. Marani ter nadkouilsar . Pollay. Nato je podžupan zopet otvoril sejo, in knez Hohenlohe je v italijanskem jezika imel g .or na župana ter ga prosil naj položi prisego v njegove roke. Nadkomisar Pollay prebral je formulo, katero je župan ponovil. Na*o sta si stisnila namestnik knez Hohenlohe in župan roki. Govorili so še knez Hohenlohe, župan in podžupan, in seja bila je na to zaključena.
Dr. France Marani rodil se je leta
1850 na Volovskem, kjer se je njegov oče dr. Ivan Marani takrat nahajal. Leta
1851 preselil se je oče v Gorico in ž njim tadi sin. V Gorici obiskaval je dr. France Marani privatno šolo in se leta 1860 vpiBal na goriško gimnazijo, katero je dovršil leta 1868. Nato podal se je na vseučilišče na Danaj, kjer je bil tri leta in potem v Gradec, kjer je svoje štndije dovršil. Z 29. letom položil je odvetniško prisego. Pozneje je bil izvoljen v mestno starešinstvo in doželni zbor. Nekaj let je bil tudi državni poslanec. Odkar je dr. Pajer dež.*glavar, je dr. Marani njegov naslednik v deželnem odborništvu. Po odstopa viteza Dotto-rija postal je načelnik italijanskega kluba v deželnem zboru. V vsem svojem dosedanjem delovanju odlikoval se je pred marsikaterim tovarišem z nekako zmernostjo in spravljivostjo.
Razpis službe. — V c. kr. moški kaznilnici r Gradišču je izpraznjeno mesto paznika, združeno s plačo IV. razreda, oziroma mesto pomožnega paznika, združeno s sistemiziranimi službenimi prejemki. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo c. kr. kaznilce v Gradišča do 23. avgusta t. 1.
Kdor se hoče udeležiti orožnih vaj kot kolesar proti določeni odškod* nini, ki se izplača koncem vaj, mira se nemudoma zglasiti pismeno ali ustmeno pri najbližji politični oblasti svojega bivališča.
Odbor Čitalnice v Gorici naznanja gg. draštvenikom, da je popravljanje društvenih prostorov dovršeno in jih uljudno vabi, da si iste ogledajo. Ob-jednem poživlja odbor gg. društvenike, naj izrazijo svoje želje, kojim bode odbor skušal vstreči, v kolikor se bodo iste strinjale z društvenim namenom.
Odbor Čitalnice.
^adnženir Karol Oberst prišel je v četrtek v Gorico, da preišče več studencev v svrho popravljanja kron-berškega vodovodi.
Na Mrzleku je začela tvrdka Karz i. dr. te dni s svojim delom.
Brezplačno ostajanje blaga v skladiščih kolodvora južne železnice v Gorci. — Kakor smo svoječasno objavili, določilo je prometuo ravaateljstvo južne železnice na Dunaja, da ostane blage v skladiščih goriškega kolodvora južne železnice brezplačno kvečjemu 6 dni. Zdaj pa nam poroda isto ravnateljstvo, da se. je ta določba razveljavila z dnem 26. julija t. L
Izpred sodISčfi. — Dno 27. m. m. zagovariati se je moral pred tatr. okrožnim kot kazenskim sodiščem I6letni Jisip Tommasini iz Požare, ker je nekega večera v sredi meseca janija nenravno postopal v Podgori proti 16-letni Ani Baušič. Ko si je namreč pri nekem vodnjaka v Podgori ugaševal žejo, prišla je Biošič po vodo, in Tommasini začel jo je objemavati ter jo hotel zapeljati. Ro jo Bausič kričala na pomoč, pritekli so ljudje in Tommasini je takrat odnesel pete. Tommasini je pri obravnavi sicer svoj čin tajil in rekel, da jo hotel dekletu pomagati, da dene škaf na glavo. Sodišče je Tommasinija obsodilo na 2 mesečno ječo in po dosedeni kazni na progon.
Nit 6-tedensko ječo obsojen jo bil isti dan 24-letni Alojzij Dean iz Podgore, ker se je umešava! pri aretiranja, katero je izvršil orožrik Simonetti proti Jerneja Beca.
Ker so prodajali slabo mleko, ako-ravno so bili že na to opozorjeni in so že večkrat globo plačali, obsojeni so bili od tok. okrajnega sodišča Josip Spessot na 6 dni zapora ter Ana Pete-rin iz Maše, Tereza Viani iz Solkana, Ivana Komel iz Kronberga in Tereza Ferfolja iz Sovodenj na 10 K globe.
Prjatelj gi je okradel. — 26-letni Andrej Prelc, doma s Kranjskega, a stanujoč v Trstu, prišel je te dni v Gorico, kjer je hotel ostati nekaj dni. Ko se je te dni sprehajal po Gosposki ulici, srečal je nekega Andreja, s katerim se je seznanil ▼ Trsta in ki je slažil v ■Gorici kot natakar. Ko sta se kratko pozdravila, prosil je Prelc Andreja, naj ga privede v kako krčmo, kjer bi nekaj dni stanoval. Andrej je Prelca takoj po-služil, in šla sta oba v neko drugo krčmo, da se tam okrepčata. Ko sta pa nekaj časa sedela v krčmi in še precej vina spila, začelo je Prelcu prihajati slabo. Zato prosil je Andreja, naj mn za nekaj časa shrani listnico, v kateri se je nahajalo nekaj papirjev, dve iliki, dva bankovca po 10 kron in 2 kroni v srebru. Ko je Andrej prevzel listnico Prelcevo, je Prelc omahnil. Ko je pa prišel zopet k sebi, iskal je zamanj prijatelja Andreja. Prelc podal se je hitro k gospodinji one krčme, kjer se je nastanil in ta dala mu je 5 kron, katere je pastil Andrej pri gospodinji z namenom, da jih da Prelcu, da bi ne ostal brez vinarja r žepu. Prelc je naznanil vso stvar policiji.
Pretepi. — Anton Paulin iz Gorice in Vincencij Stanič vračala sta se v nedeljo po noči okolo 11. ure iz neke krčme domov. Ko sta hodila po ulici Torrente, prišla sta jima nasproti dva neznanca, katera sta ja začela zmerjati, in nazadnje prišlo je do pretepa. Onima dvema neznancema pridružil seje tretji, neki Nikolaj Petarin, kateri je med pretepom Staniča tako močno udaril po ustnicah, da se je zgrudil na tla. Ko je Paulin ostal sam, moral se je braniti proti tremi, kateri so ga tako natepli, da je bil na več krajih še precej močno ranjen in so me bili zlomljeni trije zobje. Vse to naznanilo se je policiji.
Včeraj zjutraj nastal je pretep med delavci v opekarni Bramo, v katerem pretepu so se rabili kot orožje kozarci in steklenice. Med pretepom bila je navzoča tudi prodajalka 27-letna Manai. Kar ji prileti nasproti steklenica, pri kateri priliki je bila Manai tako močno ranjena na čela, da se je morala zdraviti v tak. bolnišnici. Zašili so ji 10 cm dolgo rano.
V Ločnjkn spuntala sta se 23-letni. Valentin Spessot in Anton Vidos. V puntu ranil je Spessot Vidosa tako močno w desno bedro, da se je zadnji prišel zdravit v goriško bolnišnico.
Na okrožni sodniji v Gorici je razpisano mesto pisarniškega azistents
▼	XI. plačilnem razredu. Prošnje je ulo-žiti do dne 31. avgusta na predsedništvu okrožne sodnije v Gorici.
Nezvesta služkinja. — 32-letna Antonija Ližnik je hodila opravljat svoja dela kot služkinja v vilo g. Gartnerja v Pevmi. Ko se je nekega dne nahajala sama v stanovanju, odnesla je svojemu gospodarju 101 krono in nekaj zlatenine. Ko se je prišlo na sled tatvini, odpeljali so jo v tukajšnje zapore.
V Sočo je padel 10- letni deček Anton Vižintin, ko se je hotel kopati.
je bila Soča na onem mestu še pre-ceJ plitva, ni deček utonil, a ranjen je bil pri ti priliki še precej močno na levi roki. Prepeljali io {i v tukajšnjo bolnišnico.
PosIcdlca vina. — Železniški delavec Andrej Hočevar, doma iz Rihem-berga hodil je v nedeljo po železniškem tiru pri Dornberga. Ker je bil še precej vinjen, zgabil jo ravnotežje in padel tako nesrečno, da se je ranil še precej močno na levem komolca in na desnem očesa Prišel se je zdravit v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov.
Nerodni biciklisti. — V nedeljo vozil se jo po Telovadnem trgu 19 letni krojač Alojzij Lah. Ker se ni znal še dobro voziti in se ni znal tadi še izogibati, podrl jo na tla 5 letno deklico Margarito Pinausig, katera je bila pri padca šo precej močno ranjena na glavi in na rokah.
Mizar Jožef Mladovan iz Solkana vozil se je včeraj popoladne po Poko-pališčni alici ter je nehote pri ti priliki tako močno sunil v nekega stražnika, da ga je podrl na tla. Stražar bil je še precej močno ranjen na levem kolenu. Mladovan zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
Posojilnica in hranilnica v Ko-bar du je imala do 5. julija ta-le promet: dohodki 209.207 K 06 vin., stroški 204.749 kron 00 vin.; vsega vkup 413.956 K 06 vin.
V	nevarnost. — V soboto zvečer splezal je na okno 3-letni deček Piccal, stanujoč v Raštelu, in sicer v tretjem nadstropju. Med tem ko je tako plezal, razbil je šipo ter obvisel na oknu, in sicer nad cesto toliko časa, dokler ga niso ljudje rešili.
Sprememba naslovov v finančni stroki. — S cesarskim odlokom od dne 29. m. m. so odpravljeni naslovi : „viši finančni komisar**, .viši davčni komisar1* in „davčni nadzornik-4. Na mesto teh naslovov je za finančne konceptae urade v 7. činovnem razredu določen naslov .finančni svetovalec*1, za one v 8. razredu naslov .finančni tajnik** in za one v 9. razredu naslov »finančni komisar". Dosedanja „višja finančna nadzorništva* in „finančna nadzorništva** bodo v bodoče ne glede na obseg nji-hovego okraja imela naslov »finančna nadzorništva**.
»Slovenska djaška zveza*. — Dne 28. julija 1906 se je ustanovilo v Ljubljani novo društvo:	^Slovenska
dijaška zveza*, ter si izbralo sledeči odbor: Preds. : phil. Val. Rožič, podpredsednik : phil. Gene Marinko, tajnik: phil. Marko Bajuk, blagajnik : phil. Ernest Tomec, knjižničar : phil. Davorin Gorjanec, I. odbornik bre« mandata: phil. Jos. Puntar, II. odbornik brez mandata: phil. Adolf Robida.
Društvo ima namen krepiti med člani versko in narodno zavest ter so-cijalno delovati med narodom. Prirejalo bo o počitnicah shode, predavanja, predstave in veselice. Snovalo bo med narodom nepolitična društva, razširjalo in izpopolnjevalo že obstoječe knjižnice ter podpiralo izobraževalna društva po Slovenskem v njih delovanju. Društvo bode nadalje budilo zavest narodne in stanovske skupnosti med dijaštvom in med ljudstvom. Potegovalo se bo vsikdar za pravice slov. naroda ter delalo na to, da si čimpreje priborimo slov. vseučilišče. Postavilo se je na katoliško podlago ter si vzelo za geslo : Z Bogom za narod 1
Spominska knjiga »Danice**: „Po desetih letih1* ne je razposlala vsled prevelikih stroškov le onim naročnikom zastonj, ki so že plačali naročnino za lanski letnik (vide „Zore“, X. I pag. 68), drugim pa na ogled. Cena knjigi je 2 K in prosimo vse one gg., ki ne mislijo knjige vzeti, da jo vrnejo upravnišlvu: g. phil. Ernst Tomec, Ljubljana, Danajska cesta 6/III. Kdor je pomotoma ni dobil, naj jo reklamira istotako pri upravnika.
Upravništvo „Zore“.
Zaplenjene razglednice v Pulju.
—	Že več dni preiskujejo uradniki puljskega komisarijata vse bukvarne, pro-dajalnice papirja in trafike ter zaplen-jajejo vse razglednice, kjer je s kopnega naslikano ali fotografirano puljsko vojno in trgovinsko pristanišče. Zaplenili so že
100.000	razglednic. Ze pred nekaj meseci je oblast poostrila prepoved napravljati fotografije utrd,. ni pa prepovedala prodajo razglednic, ki so že t prometa. Sedanjega zaplenjevanja najbrže ni ukazala vojaška oblast, ampak politična in sicer zato, da se sodišče definitivno izreče o tem, se li smejo take razglednice prodajati ali ne.
1'zorno gospodarstvo tržaške mestne uprave. — Pri denarja, določenem za novo norišnico na Rumerjevem
zemljišča v Trstn, je zmanjkalo 15.000 kron. Pri vsem tem da sla imenovala „Ril\)rma“ in „Sjle“ nekatere tržaško mestne svetnike tatove, se niso isti za tako pisivo teh dvoh listov priv nič zmenili. Ali najžalostnejšo pa je, da se tadi poklicane oblasti za vse to prav nič ne brigajo in da paste tržaškim mestnim očetom, da gospodarijo z občinskim denarjem kakor se jim zljubi, ostavši gluhe za vse pritožbe davkoplačevalcev.
Sin s srpom odrezal očetu glavo.
— V Javorju pri Podgradu v Utri je mladi Miše na polju počakal svojega očeta, ki mu ni hotel izročiti posestva.
— Mladi Miše je svojemu očetu s srpom glavo popolnoma odrezal in odrezano očetovo glavo telebnil po njivi.
Deževje v Dalmaciji. — Kakor poročajo iz Dalmacije, dežuje letos tamkaj izredno mnogo in se je radi tega bati, da bo peronospora škodovala trti.
Cehi na Slovenskem. — Že davno je postalo jasno, da nam Slovanom medsebojno navdušenje in naše himne ničesar ne koristijo, če nismo v svojih mislih praktični. To vedo tudi Čehi, ki so izmed avstrijskih Slovanov v tem oziru najreelnejši. da skrbe za povzdigo na svojem gospodarskem polju. Tudi Slovenci napredujejo šele tedaj, ko se spomnijo, da je ekonomija edino polje, ki jih obdrži pri življenju. Ker pa se priučimo narodnega gospodarstva šele po primerjanju drugih narodov, zato se je napotila te dni v naše pokraiine večja družba trgovsko izobraženih Čehov, da preštudirajo naš položaj. Zelo koristno pa bi bilo za naše Slovence, da bi prirejali oni prav taka poučna potovanja med Čehe. Doma se naučimo dosti.
nO užitnini od vina in mesa1* je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družbs kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in da-carjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmotrivanjem o teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitninskih predpisov. Te' nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užit-ninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda I Odkod naj preprost človek izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo Bpisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je ažitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. Za blagor ljudstva vselej in posodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih ji došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Knjižici je cena samo 1 K 60 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.
Hoja po vodi. — Dunajski listi poročajo, da je iznašol neki Dunajčan po imenu Kirckmejer materijo, ki se ne potopi ter ki ne pripušča vode. Napravil je obuvalo iz te materije ter je ž njim celi dve uri korakal po Donavi.
Prepogosta romanja in duhovno pastirstvo. — Glasilo nemškega centra prinaša sledečo dogodbico, ki je prav značilna za papeža Pija X. Nedavno je prišel nek porenjei'alski župnik z romarji iz svoje župnije že drugič v teku eneg* leta poklonit se sv. očetu. Po avdijenci je dejal sv. oče župnika : .Ti pač nimaš v župniji nobenega reveža ?■* „Da, da, sv. oče, mnogo jih imam**. Ali je pa tudi mnogo otrok v tvoji fari?** „Gotovo, sv. oče.** „Potem, moj sin*, pravi papež resno, »napravi manj romanj v Rim; denar, ki ostane, porabi za reveže v tvoji župniji, čas, pa za to, da boš bolj poučeval otroke v krščanskem nauku. Tako razveseliš sv. očeta**.
Socijalne drobtinice.
Vseučilišče.
SpisuI dr. Andrej Pavlica.
III. Pogovor.
— A : Vsakdo mora priznati, da je dandanes glede pravic, ki jih vživajo ljudje, velika neenakost. Ta neenakost je že vnebovpijoča. Ali bi ne bilo prav, ko bi se je otresli in ko bi uvedli popolno enakost v vseh ozirih?
— B: To bi pomagalo le za tre-notek. Ljudje so po svojih močeh in zmožnostih neenaki, zato imajo tuii neenake pravice.
— A: Po tvojem je tedaj tako: Kdor je bolj močan, ima tudi več pravic. Moč daje pravico. Če vzamem se silo komu kuj, dobim pravico do dotične stvari. Če odirajo bogataši bližnjega z oderuškimi obrestmi, je pravično, ker kapital je moč.
— B: Počasi, počasi! Reči hočem le, da kdor ima več moči in zmožnosti, lahko tadi več dela in si več pravic pridobi. Čim večje so zmožnosti, tem večje so naloge in dolžnosti, ki jih moramo izpolnovati. Po dolžnostih pa se merijo pravice.
— A: Kaj pa praviš o teh. ki nič ne delajo, pa imajo vse pravice ?
— B: Dobe se tudi taki I Po krivični poti se da doseči marsikaj in sicer v vseh stanovih. 0 tem pa zdaj ne govorim. Dejstvo je, da imajo ljudje neenake moči in zmožnosti, in da morajo torej izpolnjevati neenaka dela in vršiti neenake dolžnosti. To je dejstvo I Iz neenakih dolžnosti pa izvirajo neenake pravice. Neenakost človeških mnči in in zmnožnosti je tudi izvor neenakosti v pravicah. Popolna enakost bi ne mogla dolgo časa trajati, ko bi jo tudi vpeljali. Kdor ima več moči in zmožnosti, pridobil si bo v kralkem s pridnim in poštenim delom tudi 7eč pravic.
— A : To meni ne gre v glavo. če je kdo manj zmožen, ni sam krivi Zakaj bi moral imeti manj pravic?
— B: Saj vendar ne boš trdil, da morata biti	državni	minister	in	cestni
pometač v pravicah	enaka?	Cestni po-
metač ne more biti državni minister, ker nima zmožnosti za to. Njegov delekrog je zelo omenjen in za to so omejene tndi njegove pravice. Delokrog državnega ministra pa	je zelo obsežen, zato	so obsežne tudi	njegove	pravice.	Če	nočeš
priznati, da se ravnajo pravice po močeh in zmožnostih, priznaj, da se ravnajo po službah, nalogah, dolžnostih, po delokrogu itd.
— A: Vsi stanovi so potrebni ! Kakor je potreben minister, prav tako je potreben delavec, prav tako kmet itd. Zakaj bi ne imeli torej vsi enakih pravic.
— B: Kmet je kmet, delavec je delavec, minister je minister I Kmet ima pravice kot kmet, delavec kot delavec, minister kot minister. Vsi so enako opravičeni, da svobodno delujejo v svojem delokrogu. Vsi so enako opravičeni, da Bvobodno napredujejo v svoji stroki, toda pravic nimajo enakih. To je očividno!
Loterijske številke.
29.	Julija.
Dunaj...............18	1	16 45	4
Gradec.............. 42 52 29 63 23
-ŠKISI
n
. -5
rouurf
KattreJnerJev Knninpova sladna kava
k« n« bi emele pofreAatl reA t nobenem gospodinjstvu. kadar ss na prarlja kavtna ptjada.
Zahtevajta ls lsrlrne aavoje s Imenom •KiTBRlIini.
JS-V.K
M
Jbl
»Krojaška zadruga"
Gosposka ulica	}
—	{
Postrežba strogo poštena!! j
m*+*t
***«
Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za
JJV.MM
Vzorci pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne.
kJI<“ i	***•	■	^i	^	i	*-r*-iM —r*i-n_i —r^~j"%T>_ri\_ri»i.w~>>yri+
“ ■* •14•“■ -‘-‘-^-r-rf^^r^r^-rra^r-r-rrun-iirir
Sflunig S Dehleua
ulica Municipio št. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne puike. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur z jako donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garanc^a. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvornlšklh cenah, a ne kakor jposredovalci.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, |--------
tekallšče Fr. Josipa at.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor ssa nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po čelji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma“.
G 19" Prosiva zahtevati listke!
♦♦♦♦
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in MajdiČevega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril .Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd.
JOSIP KUTIN
Semenlška ulici hiš. štev. I.
♦♦♦♦
P
o
TJ
OJ
&
«3
d
o
d
o
Ja
w
W
I
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a.^erlkanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga.
Prosiva lahtevati listke!
*
ns
o
M
O
t*
9
o
t?
o
9
O
s
3
p
Ou
®
i
*
4 ¥ft,f ©ff®!
i v Gorici
S via Teatro 20
Velika zaloga oljklnega olja
iz najugodnejših krajev. * v Gorici
i .... kr. 32 Corfil kr. 56 £ via Teatro
Jedilno „ fino . . „ flneje. l>ol|e . dalmatinsko . istrljansko . .
36
40
44
4H
56
Bari Luera Mzza Jiajfmeje
Priporočam ii. duhovščini In cerkvenim oskrbnlštvom
stiskalnice »vino
in za 3IASLINE so stilskalnice „ER(!OLE“ najnovejšega In izvrstnega nestava h pri-strojem za dvostroki in trajni pritisek; zajamčena največa izraba, vria od vseh drugih stinkalnle ; najbolje autOmatiČne
škropilnice za trte p*t*nt.
€TVI»I¥ftTVI A “ koJe delaJ° »ame, m rHUiilA , brez obračanja.
Mlini za grozdje, vočje in masline. Robkalniee z mastHom za grozdje. Plug za vinograde,
HUŠnice za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, živinske in rudne. Hydraulične Hti-Hkalnice, Htiskainice za seno, slamo itd. za	Samoaelujooa
ročno delo. Mlatilo za pSenico. čistilo za žito,	skropilmoa
pr birolo mečkalo za krmo in mlini zabraoJu, ročni in razne veli -koiti, plugi, ter vseh drugih gospodarskih strojev.
Izdelujejo in popravljajo e jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, obistinite, pripoanato najbolje in odlikovane tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev. 71.
Odlikovani v vseh državah »veta z več kot 530 zlatih, srebrnih ln počastnih kolajn. Iustrovani ceniki ln mnogobrojna izpričevala pohvalna. Prekupcl in zastopniki dobro do&ll
Stiskalnica za vino.
Dunaj sk
— v Medjatov
vsprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi ln
3. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico naDunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednosiavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 8 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovnnju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
unija v Ljuuijam
i v pritličju — Dunajska cesta 19
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnic'. ter postreže na željo t-idi e preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo aavarovalnico.
V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov se proti prov "Javljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ■ r	——	popolno varnost. ---------- —
Svoji k svojim!
Zastopnik za pokneženo grofijo gorlško-gradiščansko je vodja „Centralne posojilnice44 v Gorici.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!