VOM Ma,mgitiCTHTTrnflWWIMWBBilllBffPffWin^WTll^^l^TdffffWHPT^M':i*i-->tf,MIM CELOVEC ČETRTEK 7. SEP. 1995 Letnik 50 Štev. 36 (2823) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Romi in Sinti v sosvetu V torek popoldne seje konstituiral sosvet za Rome in Sinte, potem ko je predsednik dunajskega Roma-centra Rudolf Sarköczi izjavil pripravljenost, da akceptira za člana tudi svobodnjaka Haralda Ofnerja. Društvo Roma z Gradiščanskega je imenovanju nasprotovalo. Pred tem je bilo precej polemike okoli Ofnerja, saj bi po pravilniku za sosvete moral biti iz vrst narodne skupnosti Romov. Sarköczi je svoj pristanek utemeljil z željo po čimprejšnji ustanovitvi sosveta, Ofner pa je poudaril, da se bo »seveda zavzemal za zadeve Romov in Sintov«. Večinske stranke so s to rešitvijo očitno zadovoljne, le stranka Zelenih je protestirala. Stoisičeva: »Zakon o narodnih skupnostih govori o tem, da se morajo člani sosveta zavzemati za pravice narodne skupnosti in razumljivo je, da se Romi in Sinti branijo, saj je šef te stranke mdr. pavšalno označil Rome in Sinte za potencialne kriminalce.« Na prvi seji novoustanovljenega sosveta je prišlo do glasovanja o zahtevi, da mora Haider preklicati infamne žalitve na račun Romov in Sintov. Že to prvo glasovanje je pokazalo različna pojmovanja o pogledih na Rome: medtem ko so vsi zastopniki strank in Romov glasovali za zah- tevo, pa je svobodnjak Ofner temu nasprotoval. Ni jasno, če se tudi sam ne identificira z izjavami svojega šefa. Vsekakor je treba pozdraviti dejstvo, daje sosvet ustanovljen, zaskrbljujoče pa je, ali resnično lahko stranke vsiljujejo svojo voljo do take mere, da mora narodna skupnost požreti tudi kak zalogaj, ki ji prav gotovo ni v korist. Če bi do ustanovitve sosveta zdaj še ne prišlo, bi se to seveda krepko poznalo na finančni plati in subvencij bi ne bilo. Tako je denar še vedno sveta vladar. Predsednik sosveta Sarköczi je dejal, daje treba »počakati«. Strokovni lesni sejem ‘95 Dragi bralci in prijatelji Slovenskega vestnika! Vljudno vas vabimo na jubilejni Vestnikov izlet od petka, 6. oktobra, do nedelje, 8. oktobra '95. Za udeležence smo izbrali hotel visoke A-kate-gorije Histria pri Pulju (Pula). Nikomur ne bo dolgčas, hotel zadovoljuje vse želje in potrebe najbolj razvajenih gostov. Za ples in zabavo bosta poskrbela Hanzi in Hajnci ter kvartet Rož. Z avtobusi vas bomo popeljali na ogled mesta Pulja. Cena izleta: 1.400,-šil., dodatek za enoposteljno sobo 250,-šil. V ceno je vključeno: prevoz s Sienčnikovi-mi avtobusi, dva polna penziona in eno dodatno kosilo v hotelu Histria, turistična taksa, plesna glasba in ogled mesta Pulja z avtobusi in vodiči. Dodatno bomo za udeležence organizirali še ladijski izlet na Brionske otoke z ogledom nacionalnega parka. Cena izleta: 260,- šil. na osebo Dogovorite se s svojimi prijatelji in znanci in se čim prej prijavite! Prijave sprejemata Milka Kokot, tel. 0 46 3/51 43 00-40, ali Urška Brumni k, tel. 0 46 3/51 43 00-14. Odločite se, tudi letos nam bo lepo! Vaš partner za transport in turizem Tel. 0 42 36/20 10-0 Telefax o 42 36/20 21-11 A-9141 Dobrla vas Od četrtka, 14. do nedelje, 17. septembra, bo v Celovcu strokovni lesni sejem »Holz-Produkt / Lesni produkt« s posebno strokovno razstavo o življenju z lesom. Na sejmu bo sodelovalo 224 razstavljalcev iz devetih evropskih držav. Največ tujih razstavljalcev prihaja iz Nemčije, a že na drugem mestu je Slovenija, ki je prehitela tradicionalno lesno industrijsko državo Italijo. Strokovni lesni sejem sodi po številu udeležencev med najmanjše sejemske prireditve v Celovcu, kot platforma za strokovne kongrese pa je velikega pomena. Tako se bojo na sejmu tudi tokrat odvijale številne strokovne in cehovske prireditve, med drugim mednarod- ni dan lesa, zborovanje koroškega mizarskega ceha, pomembno mesto bo zavzemala produkcija polfinalnih izdelkov, seveda pa bo prav odnosu med ekologijo in ekonomijo odmerjeno pomembno mesto. Ker je sejem namenjen tudi zasebnim interesentom in ne samo strokovni publiki, bojo gotovo za marsikaterega zanimivi ekološki vidiki kurjenja z lesom. Seveda pa je osrednje težišče sejma les kot glavni obrtno-gospo-darski dejavnik v Avstriji. Lesni sejem so pred nekaj leti ločili od velikega poletnega sejma in ga prestavili na jesen prav zaradi tega, ker je ob velikih ponudbah drugih panog bil les vedno bolj v ozadju. Zdaj je to drugače. /. h>. Ženske zahtevajo enakopravnost V ponedeljek seje začela 4. svetovna konferenca žensk OZN v glavnem mestu Kitajske, Pekingu. Tisoče žensk iz vseh kontinentov sveta bodo do 15. septembra v številnih delovnih krožkih razpravljale o izboljšanju položaja žensk na našem planetu. V središču letošnjega srečanja bo prvič situacija deklet predvsem v nekaterih predelih Azije, kjer prakticirajo splav ženskega ploda in usmrtitev ženskih dojenčkov. Danes živi na svetu 2,8 milijard žensk in od teh ena četrtina v državi gostitelja. Poleg uradne konference OZN imajo v Pekingu svoj forum tudi zastopnice nevladnih organizacij. Kot so poročali razni časopisi so bile kitajske varnostne oblasti in organi izpostavljeni hudi kritiki s strani zastopnic nevladnih organizacij. Na uradni otvoritvi mednarodne ženske konference je spregovorila tudi glavna sekretarka konference Ger-trude Mongella iz Tanzanije. V ospredju je bila zahteva po popolni enako- pravnosti žensk na vseh področjih družbenega življenja. Smisel svetovne konference žensk je, da se dejansko kaj premakne in da se vzbudi zavest o ženskih vprašanjih. Avstrijsko delegacijo vodi ministrica za ženska vprašanja Helga Konrad. V začetku konference je govorila žena ameriškega predsednika Hillary Clinton in poudarila, da so ženske pravice človeške pravice. m. š. Narodnostni koncepti koroških Slovencev Dejstvo je, da so se koroški Slovenci oziroma njihovi voditelji, kar se tiče njihovih narodnostnih (ali etničnih) konceptov v zadnjih sto letih obnašali v skladu z obče veljavnimi srednjeevropskimi trendi pri reševanju nacionalnega vprašanja. Na osnovi nemškonacional-nega pritiska v smislu »Drang nach Osten«, je slovenska nacionalna pojmovanja - kjub vsem svetovno-nazorskim razlikam ali nasprotujočim političnim ciljem - osnoval eni in isti imenovalec: zamisel o pravici naroda do samoodločbe, bodisi v obliki avtonomije, bodisi v obliki pravice do odcepitve od nemško-avstrijske in avstrijske države, ali pa v obliki kultumo-jezikovnih zahtev, ki jim sicer ni mogoče pripisati nikakih secesijskih namenov, ki pa so vendarle zrasle iz ambienta nacionalnega pojmovanja. Nacionalno pojmovanje manjšinskega vprašanja pa ima določene posledice, tako na zunaj kot na znotraj. Na zunaj ... Skoraj vsaka država, ki se pojmuje kot nacionalna, že sama po sebi vidi v manjšinah določeno nevarnost. Če je npr. italijanski politik pred kratkim govoril o tem, da mora Italija okrepiti v Istri in v Dalmaciji »italijanstvo«, potem to seveda sproža določene reakcije in zgodovinsko utemeljene strahove v Sloveniji in na Hrvaškem. Če nadalje določene sile v Avstriji govorijo o tem, da je treba podpreti »staroav-strijce« v Sloveniji, potem seveda tudi to tam sproža določene strahove oziroma utemeljene zgodovinske reminiscence. Obratno pa sprožajo govorice v Sloveniji, daje treba okrepiti v zamejstvu »slovenstvo«, tudi določene reakcije v naši državi (utemeljeno ali ne). Vsekakor to vodi do tega, da vse tri države v omenjenih manjšinah vidijo vsaj potencialno nevarnost. Nacionalistične sile pa ta konfliktni potencial še spretno vzpodbujajo. Ni naključje, da je npr. svobodnjaški vzpon na Koroškem povezan med drugim prav z manjšinskim vprašanjem. ... in na znotraj Z nacionalnim pojmovanjem manjšinskega vprašanja je nujno povezana zahteva po hirar-hično strukturirani »narodni enotnosti«, ki ima eno negativno posledico, da seveda vidi sovražnika oz. »narodnega odpadnika« tudi v tistem pripadniku manjšine, ki ne ustreza normi te »narodne enotnosti«. Toda kdo določa te norme? Do druge svetovne vojne je POTREBNE SO KORENITE SPREMEMBE Osveščen odnos do zgodovine tudi pri manjšini Ko je dr. Vladimir Wakounig pred nekaj tedni objavil komentar v Slovenskem vestniku o »slovenskem grobijanu« je dobil nekaj grozilnih telefonskih pozivov. Seveda se dotični ni predstavil, le v svojem slovenskem podjunskem narečju je ozmeijal VVakouniga. Način je podoben določenim nemškonacionalnim krogom, ki se včasih tudi »opogumijo« in po telefonu anonimno zagrozijo kakemu Slovencu. Drugi primer pa je ta, da so nekateri predstavniki NSKS, tam, kjer imajo ekonomski vpliv, grozili ljudem »s posledicami«, če se ne bodo udeležili NSKS-ovskih volitev. Tudi to nam je poznano iz vrst nemškega nacionalizma. Zato je še kako utemeljeno vprašanje, zakaj je manjšinsko vprašanje na Koroškem - tako pri manjšini kot pri večini -povezano s tolikšnimi emocijami, bolečinami, sovraštvom in strastmi? Jeseni bo redni občni zbor ZSO. Tam naj bi razpravljali tudi o koroško-slovenskih tabu-temah in začrtali nove smernice za delo ZSO. Kot uvod v razpravo objavljamo prispevek predsednika ZSO dr. Marjana Sturma. bilo npr. slovensko narodnostno gibanje na Koroškem v rokah konzervativno-katoliškega vodstva, ki je slovenstvo definiralo skozi ozka katoliška očala in izrinjala iz narodnega telesa vse tiste (predvsem socialdemokrate in liberalce), ki niso ustrezali ideološkim normam katolištva. Za časa druge svetovne vojne se je profilirala v Sloveniji komunistična levica kot najbolj konsekventna nacionalna sila, kije v času, ko je desnica taktizirala ali celo sodelovala z okupatorjem, razvila dosleden boj za narodovo osvoboditev in v tem narodnoosvobodilnem boju uveljavila (upravičeno ali ne) tudi svoje idejnopolitične vrednote. Ker je antifašistični boj na Koroškem tesno povezan z Narodnoosvobnodil-nim bojem na Slovenskem, se je tu pojavil antifašistični tabor (pod vodstvom levih sil) kot nosilec nacionalnega odpora. Tudi ta tabor je izhajal - na podlagi tragič- V nih izkušenj z nacionalsocializmom - iz svojega pogleda na rešitev narodnostnega vprašanja in videl v vseh tistih, ki se niso opredelili za to obliko rešitve, odpadnike. Zanimivo je pogledati, kako je slovenska desnica na Koroškem opredelila svojo politiko v tem času. Leta 1944 so se na Dunaju srečali bivši koroški politiki, takoimenovana sredina, ki se za časa druge svetovne vojne ni opredelila za odporniško gibanje, med njimi Janez Starc, dr. Joško Tišler in Jeseničan Tone Čop (sodelavec britanskega Intelligence Service). Sprejeli so »Koroško deklaracijo«, katero je dr. Tišler preko Predarlske posredoval Bri- tancem in v kateri so našteli zgodovinske, kulturne, gospodarske, geografske in strateške razloge za svojo zahtevo po severni slovenski in jugoslovanski meji na »Visokih in Nizkih Turah, ki bi obenem tudi dokončno preusmerila avstrijsko nemštvo iz jugovzhodne imperialistične orientacije v nemško srednjeevropsko in omejila bodočo nemško državo na nemški Dr. Marjan Sturm zgodovinskobiološki prostor« (Janez Stergar, »Sredina« koroških Slovencev v času narodnoosvobodilnega boja, v Zgodovinski časopis 43, 1989 str. 393-404). Čeprav dr. Tišler za časa druge svetovne vojne ni želel sodelovati z odporniškim gibanjem, ga najdemo leta 1945 v prvih vrstah Osvobodilne fronte, leta 1949 pa nastopa kot ustanovitelj Narodnega sveta koroških Slovencev. Ta korak je utemeljil kasneje s tem, da politika Osvobodilne fronte ni bila »realistična« in ker je bila pod vplivom Komunistične partije. Tudi »Koroška deklaracija« je bila spretno pozabljena. Napočil je čas, ko se je slovenska desnica na Koroškem profilirala kot lojalna struja avstrijskih katoliških Slovencev, ki je na zunaj odklanjala vsakršen kontakt do političnega režima v Ljubljani, dejansko pa ta kontakt vzpostavila kar kmalu po letu 1949 - dr. Tišler je tedaj ilegalno prestopil mejo pri Trstu, teden dni bival v Sloveniji in imel razgovore z vodilnimi partijskimi in državnimi funkcionarji, kjer so se dogovorili o bodoči obliki sodelovanja. Petdeset let kasneje pa beremo v glasilu Slovenskih krščanskih demokratov o tem obdobju zanimivo razlago. Dne 3. junija 1995 je Marcel Koprol v omenjenem časopisu kritiziral proslave ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne v Sloveniji in dejal: »Pa ne samo to, s takim praznovanjem so počastili tudi spomin na tistega diktatorja, ki je zahodnim poveljnikom po končani 2. svetovni vojni poplačal ceno za vrnjene vojne ujetnike in njihove družinske člane tako, daje sosednjim državam za vedno prepustil dele slovenskega ozemlja. Tako je nad slovenskim narodom zagrešil dvojno izdajstvo in dvakratni zločin«. Načelnost in/ali fleksibilnost? Vsekakor lahko iz zgodovinske perspektive ugotovimo, da je slovenska desnica na Koroškem po letu 1945 vodila izredno fleksibilno politiko, ki je temeljila predvsem na konzer-vativno-katoliških ideoloških segmentih in ne toliko na nacionalnih. Slovenska levica na Koroškem pa je na podlagi tradicij antifašističnega odpora uveljavljala v svoji politiki leva nacionalna načela. In ravno v tem je bistvo konflikta med ZSO in NSKS. Obe organizaciji sta seveda imeli vsaka svoj ideološki profil, spopad ideologij pa se je vršil po logiki, kdo vodi boljšo narodnostno politiko, kdo je boljši Slovenec, kdo je narodni izdajalec. Ali, drugače povedano, slovenska desnica na Koroškem je uporabljala narodnostno vprašanje vseskozi tudi kot oblastni boj znotraj manjšine. Le ideološko osnovano pojmovanje narodnosti pa je nujno povezano z oblastnim bojem, ta pa s strastmi, emocijami in tudi sovraštvom. Zato slovenska desnica na Koroškem ob začetku 70-ih let, ko je bil podpredsednik ZSO in bilčovški župan Hanzi Ogris deželnozborski poslanec na listi socialdemokratov, v njem ni videla pripadnika slovenske narodne skupnosti. Tudi Koroška enotna lista je imela, ustanovljena po nemškonacionalistič-nih ekscesih, ko se je uveljavil trostrankasrki pakt, dvojno funkcijo: narodnoobrambno in hkrati tudi napadalno do vseh tistih koroških Slovencev, ki so iz različnih razlogov zagovarjali sodelovanje v večinskih strankah. Filozofija samostojnega nastopa je torej na znotraj imela staro konzervativno funkcijo izrinjanja vseh tistih koroških Slovencev iz »narodnega telesa«, ki pač niso ustrezali ideološki normi konzervativno usmerjenih koroških Slovencev. Še v veliko ostrejši obliki se je ta ideologizacija narodnosti odvijala znotraj večinskega naroda. Tam je nemškemu nacionalizmu uspelo uveljaviti svoje norme o (nemški) narodnosti in jo vsiliti domala vsem političnim dejavnikom v deželi. To mu je uspelo na podlagi dejstva, da pač vsaka država, ki se pojmuje kot nacionalno, vidi v manjšinah potencialno nevarnost. Kaj sledi iz tega? Če torej osnovna teza drži, da pač nacionalna država v manjšinah vidi določeno nevarnost, ki jo vidi toliko večjo, v kolikor so z njo povezani zgodovinski konflikti in (upravičeno ali ne) take ali drugačne hipoteke, potem iz tega sledijo določene posledice. Vsaka nacionalna država uveljavlja na svojem teritoriju preko izobraževalnega sistema, medijev ipd. svoje nacionalne norme. Slovenija torej slovenske in Avstrija avstrijske norme. Zato je seveda vsaka manjšina na eni strani sestavni del kulturnega prostora, v katerem živi. Torej pripadniki manjšine niso samo državljani države, v kateri živijo, temveč so tudi sestavni del vsedržavne identitete. Na drugi strani pa manjšina tudi sodeluje v slovenskem kulturnem prostoru, ki pa ni tako dominanten, kot je tisti, v katerem manjšina vsakodnevno živi. Popolnoma normalno je, da Slovenija po državni osamosvojitvi uveljavlja na svojem teritoriju svoje slovenske norme. Glede na mladost države je tudi razumljivo, da obstaja v Sloveniji določena nacionalna evforija. Nerazumljivo pa je, da slovenska desnica na Koroškem to nacionalno evforijo skuša uveljaviti na Koroškem in sicer spet kot sredstvo boja zoper vse tiste, ki ne ustrezajo tej normi. Protislovje je eklatantno: medtem ko je slovenska desnica desetletja napadala politiko nad-strankarstva ZSO kot »asimilacijsko«, jo skuša zdaj sama uveljaviti. Desetletja je napadala sodelovanje z večinskimi strankami, zdaj jo na nekaterih področjih sama skuša uveljaviti. Ne verjamem, da bi eksponenti slovenske desnice na Koroškem resnično skušali uveljaviti kak nacionalistični kurz (z izjemo kakega Frložo-vega Lukana), poudarjanje ozke interpretacije narodne zavesti ima izključno funkcijo pridobivanja točk pri določenih političnih krogih v Sloveniji. Da taka politika vzbuja pri avstrijski državi določene strahove, je jasno. Zato se strinjam z Vinkom Ošlakom, ki je v Nedelji dne 23. 7. 1995 zapisal: »Slovenci iz Slovenije sicer ne postavljajo v zvezi s Koroško takih zahtev, kakor jih recimo Srbi postavljajo glede Kosova. A s svojo nostalgično sintagmo o »izgubljeni Koroški« ali celo o »razklanosti koroškega Slovenca med matično domovino in avstrijsko državo« vendarle vsaj na duhovni ravni ohranjajo zahtevo, ki ni upravičena in ki ne pomaga hu-manizirati meje..«. Zato moramo definirati pojem narodna zavest. Če jo interpretiramo ozko - kot to dela slovenska desnica na Koroškem in v Sloveniji - potem to lahko privede do napačnih interpretacij o pripadnosti državi. Zato predlagam nov pojem, ki opredeli specifično situacijo pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem. To je demokratična narodna zavest. Narodna zavest mora biti predvsem demokratična narodna zavest Politika, ki ne upošteva speci- sti in akceptira vse demokratične politične in ideološke opcije. Sele v tem pride do izraza resnični pluralizem. Skupni imenovalec za vse te opcije mora biti sožitje in skrb za slovenski jezik in kulturo. Demokratična narodna zavest se odpoveduje oblastnemu boju na znotraj in s tem ne deli ljudi na narodne prizna-valce in narodne izdajalce, temveč ocenjuje politiko izključno po tem, ali služi sožitju in ohranitvi slovenskega jezika in kulture. Na zunaj ... Demokratična narodna zavest izhaja iz tega, da mora v svojih prizadevanjih za sožitje iskati zavezništvo z večino. Tako zavezništvo pa je mogoče le na osnovi skupnih regionalnih interesov, ki morajo upoštevati tudi jezikovne in kulturne potrebe manjšine. Čeprav nikogar ne poznam, ki bi želel spreminjanje meja, mora manjšina storiti vse, da taki vtisi ne bi nastali. Evropska opcija ... Uvodoma sem govoril o strahovih nacionalnih držav, ki so povezani z manjšinami. Zato je Svet Evrope predložil dokument o zaščiti manjšin, ki pomeni inovacijo. Predlaga medkulturni dialog, s katerim naj bi se razvilo sožitje in medsebojno zaupanje med večino in manjšino. Z večjezičnostjo, z učenjem jezika soseda, naj bi prišlo do preseganja etničnih meja. Le tako bo mogoče preprečiti, da bi se Evropa povrnila v čas, ko so manjšine postale predmet zunanjepolitičnih interesov posameznih držav. Proces evropske integracije je protisloven. Kljub temu pa smo tudi mi odgovorni za sožitje in sodelovanje v tem prostoru, v katerem živimo. Perspektiva našega prostora, kjer živimo, se prepletamo, je konstruktivno sožitje, ki temelji na prepričanju, da nosi vsak tudi elemente drugega v sebi. Raznolikost je perspektiva, ne pa nacionalna enolončnica. V tem je ločnica med nacionalizmom in demokratično opcijo sožitja. Predlagam, da se ZSO opredeli na občnem zboru za demokratično opcijo sožitja. Zato bodo odbori ZSO razpravljali v kratkem o novem programu. Dali ga bomo v širšo javno obravnavo, nato pa bo o njem razpravljal in sklepal občni zbor ZSO. Tudi mi smo odgovorni ... fičnosti manjšinske situacije, ki jo oblikujeta dva kulturna prostora in ki poudarja zgolj en segment, namreč narodnostnega, bo hote ali nehote zapadla v merjenje nacionalnih sil. Tako merjenje pa dobi tisti, ki je močnejši. Poleg tega bo taka politika objektivno še podpirala strahove, ki so bodisi itak že prisotni ali pa jih določene politične strukture spretno podpihujejo v korist lastne politične afirmacije. Poleg tega takšna koncepcija nujno vodi do tega, da postane ločnica med tistimi, ki se priznajo k narodni skupnosti, in tistimi, ki tega ne želijo, še močnejša. Kot sem že zgoraj omenil, pa je to nujno povezano z emocijami, strastmi in sovraštvom. Zato je potrebno, da tudi manjšina postane v svoji politični artikulaciji bolj natančna. Brez sožitja ni enakopravnosti Osnovno načelo manjšinske politike mora biti sožitje. Brez sožitja, to je konstruktivnega vzdušja, ki omogoča razpravo brez predsodkov in zgodovinskih obremenitev, ni moč doseči enakopravnosti. Znotraj manjšine ... Demokratična narodna zavest je odprta in tolerantna, tako na znotraj kot na zunaj. Sprejema različne stopnje narodne zave- AVSTRIJSKA USODA Nerazstavljena razstava gospe Eve Choimg-Fux Judje poznajo ta težko ali samo delno prevedljiv izraz »chuz-pe«. Kaj to pomeni, doživlja v teh dneh in mesecih avstrijska umetnica in slikarka Eva Choung-Fux. Eva Choung-Fux je pobudnica in končna oblikovalka ter ustvarjalka enkratne fotografsko-umetniško-politične razstave, ki je posvečena vsem žrtvam in preživelim holocausta ter njihovim potomcev zamisel za oblikovanje in stvaritev take razstave se ji je rodila ob obisku koncentracijskega taborišča Majdanek, ki so ga nacionalsocialisti pravzaprav prvotno zasnovali kot največji uničevalni tabor in v katerem so na vodilnih mestih ukazovali in vladali nad življenjem in smrtjo avstrijski krvniki v nacionalsocialističnih uniformah. Umetnica je s to zavestjo prepotovala pokrajine in mesta, za katere je vedela, da tam živijo še preživele žrtve nacizma: Poljsko, Holandsko, Avstrijo in Slovaško. S fotoaparatom in svinčnikom je prepotovala nad 40.000 kilometrov ter posnela portrete preživelih in portrete potomcev ter zapisovala njihove življenjepise in njihova doživetja. Tako je nastalo 444 portretov: polovica prič časa, druga polovica pa točno petdeset let mlajših: portreti naših rojakov iz Karavank in z Gur, portreti Slovakov iz okolice Banske Bistrice, kjer je bil protinacistični upor posebno močan, portret poljskih ter nizozemskih judov, ki so posebno trpeli pod nacizmom; skratka, tako je nastala razstava, ki zdaleč presega golo prikazovanje grozot in sega neposredno v človeška čustva in v človeško srce. Eva Choung-Fux ni samo izvrstna umetnica s fotoaparatom (pravzaprav je slikarka), temveč tudi zelo spretna v stikih s potrebnimi sponsorji takega dela: njeno zamisel in delo so gmotno podprli med drugim ministrstvi za znanost in umetnost, za ženska vprašanja, avstrijska sindikalna zveza, javne ustanove in drugi. Saj se je uradna Avstrija kazala zelo prizadevna, kar zadeva premagovanje nacistične preteklosti; posebno še v inozemstvu. Razstavo avstrijske umetnice so kazali pod pokroviteljstvom avstrijskih poslanikov doslej v nizozemskem Den Haagu, poljskem Majdeneku in je trenutno na ogled v slovaški Banski By-strici. Za razstavo, za katero je prevzel pokroviteljstvo Simon Wiesenthal, se zanimajo muzeji tudi iz Zagreba, Bielefelda, Hirošime, Tokija, Seoula, Bejinga, Los Angelesa in Washing-tona. Samo - in zdaj se bližamo chuzpi - v Avstriji se za razstavo ne najde razstavljalca, ne javnega ne privatnega. Plačana iz avstrijskih denarjev, iz političnih razlogov očitno namenjena kot dokaz dobre volje inozemstvu, narejena iz globokih moralnih čustev in umetniško perfektna, naj ostane skrita pred avstrijsko javnostjo, saj imamo tu pri nas v Avstriji premagovanja zgodovine že dovolj. Avstrijska kritična javnost je spet enkrat pozvana, da skrbi za možnost razstavljanja tega enkratnega dela, ki se ne sme zgubiti na poteh po inozemstvu. Imenitni trojezični katalog (nemško, angleško, slovaško) lahko naročite pri umetnici osebno. F. Z. INDUSTRIJA OSNOVNIH SNOVI Pozitivna bilanca Približno 14 milijard šilingov pridela industrija osnovnih snovi, kar pomeni eno tretjino vrednosti celotne industrijske produkcije na Koroškem. V tej za Koroško zelo pomembni industrijski panogi so firme v zadnjih letih močno racionalizirale, na nekaterih področjih svetovnega trga pa so celo dosegle odlične pozicije. Ta uspeh so dosegle, čeprav gospodarski pogoji niso bili najboljši v Avstriji: nadpoprečno visoki stroški za delavce in cene za energijo, strogi ekološki predpisi, spreminjanje trga po razpadu vzhodnega bloka ter neugodna valutna razmerja (nizka lira). Predstavniki te industrije - Veitsch Radex AG-Ra-denthein, Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke , Treibacher Schleifmittel AG in Patria Papier&Zellstoff AG Frantschach so svarili pred novimi obremenitvami kot je to ekološki davek, višja cena za energijo ali pa neutemeljene zahteve po višjih plačah s strani sindikata in delojemalcev. V primeru, da bi prišlo dejansko do novih obremenitev, se stavi vprašanje, ali bo investiranje v koroške obrate še smiselno. Posledica bi bila preložitev energetsko intenzivne produkcije v inozemstvo, kar se je deloma že zgodilo (na primer Ruše-Slovenija in v druge države). Industrijski izdelki gredo skoraj stoodstotno v izvoz. Industrialci so odločno zahtevali ohranitev te pomembne industrijske panoge. Industrijski razvoj na Koroškem pa so ocenili previdno optimistično. m. š. GOTIKA V SLOVENIJI Razstava mednarodnega dometa Še do konca septembra je v Ljubljani odprta razstava »Gotika v Sloveniji«, ki nedvomno sodi med tozadevne galerijske vrhunske dosežke z evropskim dometom. Tako po razstavljenih objektih kot tudi po načinu predstavitve bi si razstava zaslužila bistveno večji odmev, kot gaje deležna. A očitno so se v Ljubljani zbali lastne korajže in so to čudovito razstavo predvsem v avstrijskem in južnonemškem prostoru dokaj mačehovsko reklamirali. Škoda. Razstava je tematsko in lokacijsko razdeljena: slikarstvo in kiparstvo sta v Narodni galeriji, arhitektura v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), nastanek in ogroženost ter reševanje likovne dediščine prav tako v Muzeju novejše zgodovine, svet predmetov pa v Narodnem muzeju. Osrednja razstava je v Narodni galeriji in zajema likovno ustvarjalnost od začetka 13. do prvih desetletij 16. stoletja. Obsega 320 umetnin - stensko slikarstvo, iluminirane rokopise, poslikane lesene strope, tabelne slike ter kiparske spomenike. Nekateri predmeti so prvič na ogled širšemu krogu. Kogar zanima arhitektura gotike, bo na podlagi tlorisov in fotografskih dokumentov, razstavljenih v Cekinovem gradu sredi parka Tivoli, dobil obširno informacijo, materialni kulturi v poznem srednjem galerija, pobudnik pa je prof. veku pa je v dveh nadstropjih v Janez Höfler, predstojnik Od-Narodnem muzeju širokogrud- delka za umetnostno zgodovino odmerjen primeren prostor. no Filozofske fakultete v Nosilec razstave je Narodna Ljubljani. inspisilf. k Pevci »Danice« so nam poslali pozdrave iz Amerike. £ js. * i \ <'C? NOTRANJE MINISTRSTVO Pozor pred bombami! Po navodilu zveznega ministrstva opozarja celovška policija prebivalstvo pred novo možno serijo pisemskih bomb. Nevarnost pripisujejo predvsem zaradi procesa proti dvema neonacistoma, Petru Bindru in Franzu Radiu, ki se bo začel 11. septembra. Prve bombe so počile decembra 1993, nato pa je bomba, položena pred Rennerjevo šolo v Celovcu, odtrgala roki policistu Kelzu. Oktobra 1994 so bile prav tako razposlane pisemske bombe, ki pa na srečo niso eksplodirale. Prve dni februarja letos pa se je zgodila tragedija v Oberwartu, kjer so bili ubiti štirje Romi, v Stinjakih pa je deponirana bomba ranila uslužbenca komunalnega podjetja. Letos so bile poslane bombe tudi v München, Linz in Lübeck. Notranje ministrstvo zato opozarja, da je nevarnost še vedno prisotna in opozarja na previdnost pri sumljivih pisemskih pošiljkah in predmetih. Sumljivo je, če je pošiljka naslovljena z oznako »osebno« (persönlich), če so na njej mastni madeži, če vodi ovojna nit v notranjost pošiljke, fantazijska imena odpošiljateljev, če je pri poškodovanih ovojnicah prašek, kit ali plastilinu podobna snov. Pri vsakem sumu je treba takoj obvestiti varnostne organe. ■ Več kot štiri leta so trajale priprave na razstavo, eksponate so med drugim prispevali muzeji v Kopru, Novi Gorici, Ptuju, Kamniku, Mariboru, Cerkev, Arhiv Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije, sodelovale pa so tudi institucije iz Avstrije, Hrvaške in Italije ter priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji. Razstavo »Gotika v Sloveniji«, doslej prvi primer tako obsežnega vsenacionalnega projekta s področja muzejstva, je doslej obiskalo nad desettisoč ljudi. Iz uvodoma navedenih razlogov pa bi si to prvo celovito in izčrpno galerijsko predstavitev določene umetnostne dobe v Sloveniji lahko ogledalo neprimerno več obiskovalcev. Na žalost je priložnost vsaj v tem primeru dokončno zamujena. Ta razstava ima v vsakem oziru značaj deželne oz. vse- državne razstave z velikim pozitivnim reklamnim in pa umetniškim potencialom za Slovenijo. To so med drugim potrjevali tudi obiskovalci iz Koroške in Nemčije, ki sem jih srečal v Narodni galeriji. Predvsem pa so pogrešali katalog v nemščini, ki pa je na razpolago v slovenščini in je razstavljalcem lahko samo v ponos in čast. Ljubljana si je s to razstavo utrdila svoj sloves in dobro ime kot tajno umetniško in kulturno glavno mesto alpejadranskega prostora, ki ne razpolaga samo z ustreznim kulturniškim zaledjem, ampak se lahko ponaša s primernimi in čudovitimi razstavnimi prostori in sodobno galerijsko oz. muzejsko tehnologijo. Ta vtis dopolnjuje še druga velika razstava, namreč 21. Bienale v Modemi galeriji. Pripravil: Franc Wakounig 21. BIENALE V LJUBLJANI Zanimiv pogled na evropsko grafiko Prav tako do konca septembra je v ljubljanski Moderni galeriji odprta razstava grafik letošnjega 21. grafičnega Bienala. Razstava je, to pač odgovarja takšnemu povodu, opulentna in hkrati zelo informativen pregled nad evropsko grafiko in prerez skozi dogajanje na tem umetniško-izraznem področju. Obiskovalcu razstave in pozornemu ogledniku posameznih eksponatov se odpre zanimivo obzorje najrazličnejših vsebinskih težišč, barvnih kompozicij in številnih tehnik, pri čemer govorica umetnice/umetnika sega od monohromih listov preko nekaj skromnih črt ter barvnih krogov do z motivi, barvami in črkami nadevanega lista, nabitega z eksplozivno napetostjo, ki se vsak čas grozi razleteti z oglušujočim ropotom. Sodelovanje na bienalu je za vsakega umetnika pomemben mejnik v teku delovanja. Avstrijo med drugim zastopajo Birgit Sauer, Hermann Nitsch, Uwe Bressnik in Drago Prelog. Izmed slovenskih grafikov naj omenim Lojzeta Logarja, Zvesta Apolonija, Draga Hrvacke-ga, Jožeta Ciuho, Bojana Kovačiča, Črtomira Freliha, Andreja Jemca in Franca Miheliča. ' F. W. OB ODPRTJU SLIKARSKEGA TEDNA Branje in koncert jazza Jani Oswald in trio Tonča Feiniga sta navdušila v Svečah Nenaden naliv ter blisk in grom imajo tudi svoje čare. Vsaj za odprtje letošnjega slikarskega tedna preteklo nedeljo v Svečah to v določeni meri velja. Je pač le petnajsti slikarski teden zaporedoma in s tem tudi malce okrogel. Za take svečane ali sveške prilike se pač spodobi, da malo ali pa bolj poka. Če že niso streljali na zemlji, so tem bolj na nebu. Pa še svetilo se je zraven, kar je vsemu dajalo poseben žar. Predstavitev sodelujočih umetnikov je bila v Goršetovi galeriji, po domače pri Vrbni-ku. Ker bi pač zaradi uvodoma omenjenih klimatskih okoliščin koncert tria Feinigovega Tonča in branje Janija Oswalda dobesedno padla v vodo, so ju krat-komalo preselili v dvorano pri Adamu, ki je sprejela in gostila že vse slikarske tedne. Obenem je doživela razvoj tega tedna od pogumnih začetkov do splošno priznane likovne ustanove, pa tudi, kako so v Svečah pozdravili umetnike nekdaj in kako jim dobrodošlico izreko danes. Svojčas jim je zaželel srečo in veliko ustvarjalne energije moški zbor SPD »Kočna« pod vodstvom Antona Feiniga. Letos pa so tednu v čast priredili čudovit kulturni konglomerat s pesmimi Janija Oswalda in glasbo jazzovskega tria, ki ga tudi vodi en Feinig, sin Tonč, ki študira na kraljevem konzer-vatoriju v Amsterdamu. Z njim dopolnjujeta trio še kitarist Stefan Thaler iz Podjune (te dni opravlja sprejemni izpit na omenjenem kozervatoriju in mu seveda želimo vse najboljše) ter vrhunski saksofonist Michael Erian, absolvent amsterdamskega kraljevega kon-zervatorija, po rodu pa iz krške doline. Edinole dvorana, ki jo je v nedeljo zvečer občinstvo, predvsem mladina je bila številno zastopana, napolnilo do zadnje- ga kotička, je vsa leta ostala ista. Morda je prav zato tako privlačna? Pesmi in glasba so se med seboj prepletale, se dopolnjevale. Pesnik in muzikantje, »premaknjene« pesmi in avantgardistične skladbe so bili enota, ki je navdušila občinstvo. Bil je to čudovit začetek slikarskega tedna. Letošnji umetniki Sveški slikarski teden je od vsega začetka presegal ozke meje Koroške in se je uveljavil kot alpejadranska likovna pobuda, na kateri so sodelovale in sodelujejo osebnosti iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Iz Italije so letos prišli Tržačana Aldo Fama in Franko Žerjal ter Roberto da Re Giusti-niani iz Vittoria Veneto. Slovenijo zastopata Apolonija Simon iz Brežic in Franc Novinc iz Godešč pri Škofji Loki. Koroški likovniki v Svečah so Sarajevčanka Snežana Rehak-Višnjič, Podjunčan Rudi Bene-tik ter Johann Julian Taupe in Rainer Wulz. Kot gostje sodelujejo Edo Žerjal iz Trsta, Maria Teresa de Zorzi iz Vidma in Christi Bol-terauer z Dunaja. Renate Tratt-nig-Luschin in zakonca Roswitha in Hugo Wulz pa vodijo oblikovalne delavnice. V petek zvečer pa bo znani arhitekt Boris Podrecca z diapozitivi predstavil metamorfoze v svoji arhitekturi. Franc Wakounig CELOVEC Mednarodno srečanje mladine Zavzeto je mladina sledila predavanjem in sodelovala v diskusijah Pod geslom »Skupno v mirnem in strpnem svetu« so se zbrali pretekli teden v Celovcu zastopniki mladine iz 14 pobratenih in 5 prijateljskih mest. Mladina iz raznih držav Evrope, dva zastopnika sta bila iz Afrike (Ruanda), so dva dni diskutirali o toleranci, demokraciji, neodvisnosti, človečanstvu, svobodi in o manjšinah ter o mednarodnem sodelovanju. O »Skupnem življenju obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem 75 let po plebiscitu« je predaval mag. Peter Karpf iz Celovca. Predavatelj je zelo obširno in stvarno prikazal razvoj slovenske manjšine v drugi republiki. Šolsko vprašanje Pomembna zakonska osnova o manjšinskih pravicah tvori člen 7 državne pogodbe iz leta 1955 in zakon o narodnostnih skupnostih iz leta 1976. O obveznem dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 (odredba provizorične deželne vlade 3.10.1945) pravi, da pomeni prijavni princip, ki velja od leta 1958 dalje do danes v primerjavi z obvezno dvojezično šolo deficit. Po njegovem mnenju pa je pouk v slovenščini pripadnikom slovenske manjšine garantiran. Od leta 1989 pa obstaja tudi izven veljavnega dvojezičnega ozemlja možnost pouka v slovenščini, če je potreba dana. Pozitivno je ocenil politične in družbene spremembe v sosed- nji Sloveniji ter večjo pripravljenost koroškega prebivalstva k medsebojnemu razumevanju. To se zrcali tudi v odnosu nemškogovorečih staršev do slovenskega jezika in kulture, ki v večji meri prijavljajo svoje otroke k pouku slovenščine. Uporaba jezika Pravna podlaga za uporabo jezika v javnosti in pri uradih je člen 7 ADP in zakon o narodnostnih skupinah s posebnimi odredbami, ki točno določujeta teritorialno veljavnost. Danes lahko zahtevajo prebivalci v 14 občinah, približno 74 uradih in 3 sodiščih uporabo slovenščine kot drugi uradni jezik. Krajevni napisi Refent je mnenja, da je zakon o narodnostnih skupinah, ki pred- videva postavitev krajevnih napisov le tam, kjer živi 25% slov. prebivalstva, zelo restriktiven in sporen. Kritika s strani slovenske manjšine glede reševanja tega vprašanja je upravičena. Omenil je tudi napetosti med narodoma ob postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 in nasilno odstranitev le teh. Od 91 krajev na dvojezičnem ozemlju imata šele dve tretjini vasi dvojezične krajevne napise. Predavatelj je nadalje orisal mladini iz pobratenih mest bogato kulturno in gospodarsko delovanje številnih slovenskih gospodarskih,kulturnih in političnih organizacij in močno življenjsko voljo manjšine. Glede zastopstva manjšine v deželnem zboru je rekel, da si centralni organizaciji še nista enotni. ZSO zasleduje multikulturnost in zagovarja integracijo koroških Slovencev v obstoječe večinske stranke, kar bi pospeševalo večjo odprtost med obema narodoma. Za NSKS pa je pomembno ohranjevanje identitete na osnovi krepitve narodnostne zavesti. NSKS zagovarja koncept javnopravne manjšinske zbornice, ker vidi v njej možnost učinkovitejšega in enotnega nastopanja. Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik je poročal o položaju manjšin v Avstriji danes. Važno za obstoj in razvoj je pospeševanje in podpora s strani večine. On je zagovarjal integracijo, kar pa ne pomeni, da se manjšine odpovedujejo svoji identiteti. Poudaril je pravico in dolžnost matičnega naroda, da se zavzame in ščiti svojo manjšino, saj to odgovarja današnjemu standardu v Evropi. Zastopniki mladine so potem poročali o situaciji v svojih mestih in krajih. Zelo odprto in kritično so razpravljali o problemih raznih skupin (tujski delavci, verski problemi in druge manjšine). Najtežji problemi pa so: vprašanje integracije, brezposelnost, izobraževanje in pa nestrpnost. Zastopnik EU v Avstriji, poslanec dr. Rothacher, je govoril o možnostih izboljšanja manjšinske zaščite v EU. Ugotovil je, da je manjšinska zakonodaja na Danskem, v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v skandinavskih državah in pa v Avstriji zelo zadovoljiva. Enotne manjšinske zakonodaje in zaščite v EU pa še ni. Opozoril je, da Evropska komisija podpira razne kulturne projekte in programe manjšin in skupin, tako tudi ta mladinski seminar v Celovcu. Federalna struktura EU gotovo tudi odgovarja manjšinam v obrobnih krajih in regijah. Referent je menil, daje bila na Koroškem ravno tam, kjer živi manjšina, podpora za pristop Avstrije k EU zelo velika. Manjšina upravičeno pričakuje podporo in pospeševanje tudi s strani EU. Zastopniki mladine'so se v nedeljo na tromeji udeležili tudi slavja ob 30. obletnici pobratenja med Novo Gorico, Gorico v Italiji in Celovcem, m. š. LETOS V PORTOROŽU-LUCIJI Od 27. do 31. avgusta 1995 je Zavod za šolstvo Republike Slovenije organiziral 26. seminar vzgojiteljev in ravnateljev zamejskih domov. Udeležili so se ga vzgojitelji in ravnatelji dijaškega doma »Srečko Kosovel« iz Trsta, dijaškega doma »Simon Gregorčič« iz Gorice, Zavoda šolskih sester iz Trsta in Mladinskega doma v Celovcu. Vsega skupaj je bilo 25 udeležencev. Seminarju pa so prisostvovali tudi Jože Prelog, pobudnik teh seminarjev in dolgoletni organizator le-teh Momčilo Jankovič. Letošnja tema seminarja je bila »Uporaba računalnika pri vzgojno-izobraževalnem delu in pri pouku slovenskega jezika«. Seminar je bil zasnovan zelo praktično, zato je potekal na osnovni šoli v Luciji pri Portorožu, kjer imajo, kot eden izmed šolskih centrov za računalništvo, vse pogoje. Uvodoma je udeležence seminarja pozdravila ravnateljica šole gospa Mahne, ki je na kratko predsta- 26. seminar vzgojiteljev zamejskih domov Skupina vzgojiteljev na izletu po Istri vila tudi šolo in delovanje na njej. Strokovno vodstvo je prevzelo izobraževalno podjetje KOPO iz Gorice, seminar pa je vodil prof. Marko Peršin, odgovorni za to področje na Zavodu za šolstvo. Razdelitev udeležencev v dve skupini - v za- četnike in tiste, ki so bili že seznanjeni z delom na računalniku -je dovoljevala efektivno delo. Torek zvečer pa je bil, kot je to postalo že tradicionalno, namenjen predavanju oz. informaciji o situaciji zamejcev iz vidika matice oz. o odnosu Re- publike Slovenije do zamejskih Slovencev. Poslanka prof. Jadranka Sturm-Kocijan, ki vodi parlamentarni pododbor za manjšine oz. Slovence po svetu, je predstavila delovanje tega odbora in aktualna prizadevanja za izboljšavo situacije slo- venskih narodnih manjšin izven meje matice. Po živahni diskusiji, ki se je dotikala predvsem problematike ohranjevanja in razvoja slovenskega jezika in seveda tudi institucij, ki se ubadajo s to problematiko, je bil še družabni večer. Poleg drugih so se ga udeležili tudi vzgojitelji ljubljanskega dijaškega doma Ivan Cankar, ki so imeli prav tako seminar v Portorožu. Zadnji dan seminarja je bil namenjen spoznavanju slovenske Istre in nekaterim znamenitostim tega kraja. Glavni organizator seminarja, Tone Skok, je ob zaključku poudaril, da je to eden redkih seminarjev, ki poteka tako kontinuirano, ravnatelj Mladinskega doma Jože Blajs pa se je v imenu udeležencev zahvalil vsem odgovornim za vzorno organizacijo in ravnatelju portoroškega doma Jožetu Horvatu za topel sprejem. V prepričanju, da se bomo srečali tudi na 27. seminarju, smo se zadovoljni razšli. POLETNI FESTIVAL V NIŽJI AVSTRIJI »Jongleur Feliks« gostoval Herzogenburg v Nižji Avstriji s tamkajšnjim veličastnim samostanom je od L do 3. septembra bil prizorišče največjega poletnega otroškega festivala v Avstriji. Od likovnega preko glasbenega in gledališkega do plesnega in cirkuškega ustvarjanja so se razvrstile kreativne dejavnosti številnih otrok iz Avstrije, sebojno spoštovanje in prijateljstvo (prispevek k letu tolerance) - so otroci podali v obeh jezikih prepričljivo tudi za enojezično nemškogovo-rečo publiko! Odmevi učiteljev, staršev in gledaliških igralcev so prav to potrdili. Pravzaprav doslej ni bilo dovolj izkušenj, kako z dvojezično gledališko uprizoritvijo Otroci so sodelovali tudi pri cirkuški predstavi Romunije, Češke in nekaterih drugih sosednjih držav. Gostovali so na povabilo prirediteljev iz Herzogenburga tudi otroci iz Škofič z dvojezično gledališko predstavo »Jongleur Feliks«. Kar tri predstave, vsak dan po eno, so otroci iz Škofič odigrali. Publika je vse tri predstave pozitivno sprejela, predvsem odrasli so poudarili dve komponenti, ki sta značilni za predstavo: igralska sproščenost in vsebinska izpovednost. Ideja igre - med- prepričljivo odigrati tudi za enojezično občinstvo. V tem primeru je izkušnja na tem otroškem festivalu pokazala, daje s prepričljivo mimiko in gestiko ter z drugimi gledališkimi izraznimi sredstvi, ki presegajo jezikovno komunikacijo, mogoče opraviti dobro gledališko delo. Upati je, da bosta s takimi predstavami rasla tudi samozavest in veselje do gledališkega dela. Pogoji za to so v Škofičah vsekakor dobri. Desno v ospredju: piramide Renate Luschnig in Egona Rubina Mednarodno društvo »Tre popoli«, ki že več kot osem let deluje v prostoru Alpe-Ja-dran, je preteklo nedeljo vabilo na prijateljsko srečanje za mir v svetu ob meji med Slovenijo in Koroško. Vreme sicer ni bilo tako sijajno, kot bi si ga številni pohodniki iz Slovenije, Italije in Koroške želeli. Ob 10. uri so se zbrali prijatelji miru in narave v Železni Kapli, kjer jih je pozdravil ka-pelški župan dr. Haderlap. Nato so se odpeljali pohodniki z avtomobili do L medregionalne cerkve miru, ki jo je dal zgraditi lani umrli Florijan Sadovnik, domačin in gostilničar pri »Rieplu« nad Železno Kaplo. Tu so člani društva »Tre popoli« izvedli kratko mirovno svečanost v treh jezikih. Potem so šli udeleženci tega pohoda peš do mejnega prehoda, kjer je bila na avstrijski strani slavnostna otvoritev mirovnega spomenika. Spomenik, ki je po- ložen na zemljo, je sestavljen iz 100 keramičnih piramid in je delo umetnikov Renate Luschnig in Egona Rubina. Piramide v površini približno 1 m2 so postavljene v smeri sever-jug. Umetnika, ki sta prav tako bila med udeleženci pohoda, pa sta to umetnino tudi tolmačila ostalim udeležencem: »Umetnina na Lužah je položena na zemljo, da se poveže s silami tega kraja in tako sproži okrepitev (učinkovanje piramid). Umetnost je zavestna metoda, ki človeške energije spremeni v gibanje. Izhodišče tega početja zaznamuje osebna stvarnost. In ena stvarnost je zemlja, površina naše zemlje. Ona nas nosi, nam kaže smer in daje pokončno držo. Nas obdajajo kozmične in zemeljske energije. Človek potrebuje energijo za eksistenčni boj (delo, poklic, rekreacijo). Kulturna energija, ki je v človeku, pa služi mirovnemu procesu, civilizaciji, urejanju prostega časa itd. Barve umetnine pa harmonizirajo umetniški poseg in so izraz spoštovanja pred naravnimi silami. Severna in južna črta iz kamna ključuje umetnino v obdajajočo naravo in kaže smer in povezavo med obema deželama«. Po otvoritvi tega edinstvenega spomenika (nameravajo postaviti še tri spomenike na Koroškem) so pohodniki prekoračili mejni prehod in odšli proti Sv. Ani na Koprivno, kjer je bila tudi maša. Gostoljubnost domačinov, prijateljsko vzdušje, lepa in nedotaknjena narava, vse to bo ostalo gotovo za marsikaterega udeleženca/udeleženko v nepozabnem spominu. Na žalost je bila udeležba domačinov bolj skromna. Ali se nekateri bojijo stika z »drugimi ljudmi«? Je bil vzrok slabo vreme? Vsekakor zasluži tudi taka prireditev, kot je bila v nedeljo, več pozornosti tudi s strani zastopnikov narodne skupnosti. Mirko Štukelj PRED KNJIŽNIM SEJMOM Kaj bo Drava pokazala v Frankfurtu? Videti sebe z očmi tujca in srečati sebe v tujem - to je programska izpoved založbe »Drava in je prispevek k evropski kulturi sožitja. Največji knjižni spektakel Evrope je vsakoletni sejem v Frankfurtu. Založba, ki hoče na tem izredno občutljivem in konkurenčnem trgu obstati, je že nekako primorana, da sodeluje. Seveda pa ni sejem pomemben le za promoviranje založb; tam so vsako leto priložnosti za srečavanja založnikov, avtorjev in zastopnikov medijev. Tudi založba »Drava« vsako leto sodeluje v Frankfurtu in priprave za sejem so v polnem teku. Direktorica založbe dr. Helga Mračnikar ima polne roke dela, prav tako pa njen sodelavec Thomas Busch. Letošnji sejem bo za avstrijske založbe novost vsaj v toliko, da bodo imele svoj lasten paviljon, ki ga je republika Avstrija zgradila na svoje stroške in ki bo v ta namen ostal vseskozi na sejmišču. Geslo razstave in prireditev je »Der sechste Sinn«, hotel Sacher pa bo v paviljonu odprl »Kaffeehaus Sacher«, slednjo prav gotovo v nostalgični misli na avstrijske literate ob prelomnici stoletja, ki so imeli srečavanja in branja po dunajskih kavarnah. Frankfurtski sejem bo potekal v drugem tednu oktobra, vendar bodo spremne prireditve že od 2. oktobra dalje. Založba »Drava« je pripravila v sodelovanju z IG Autoren dve branji - brala bosta nemško pišoča koroška avtorica Edith Darnho-fer-Demar in pa Janko Messner. Poleg tega bo frankfurtsko občinstvo imelo priložnost videti Messnerjevo monodramo »XY ungelöst« v izvedbi Marjana Hintereggerja. Dr. Helga Mračnikar bo šla v Frankfurt kar s petnajstimi novimi knjigami. »Drava« - v primerjavi z založniškimi giganti kot so Suhrkamp ali Resi- Sotrudnika v založbi Drava Thomas Busch in dr. Helga Mračnikar Letošnji knjižni program Založbe Drava Ivan Cankar: Pavličeks Krone, Literarische Skizzen aus Wien Janko Messner: Gedichte -pesmi - canti Janko Messner: Schwarzweiße Geschichten M. Okuka / Klaus D. Olof: Traumreisen und Grenzermessungen Edith Darnhofer-Demar: First-Land Larissa Krainer: Österreichische Frauenzeitschriften Gerhard Baumgartner: 6 x Österreich Janko Pleterski: Slowenisch oder deutsch? A. F. Reiterer: Kärntens Slowenen: Minderheit oder Elite? Josef Zausnig: Der Loibl-Tunnel, das vergessene KZ Andreas Paula: Mehrsprachigkeit in Europa Fran Eller: Znane in neznane poezije Franc Zadravec: Monologi in dialogi z resničnostjo Peter Turrini: V imenu ljubezni Gerald Szyszkowitz: Moritz in Nathalie Janko Messner SCHWARZWEISSE GESCHICHTEN denz kot razmeroma majhna založba - stavlja predvsem na kvaliteto. Cankar, Messner, Olof, Okuka, Pleterski, Reiterer, Darnhofer-Demar, Zausnig, Eller, Turrini, Szyszkowitz, Paula, Krainer in Zadravec so imena, ki jih vsaj nekoliko knjižno razgledani pozna. Hoteli smo izvedeti, kakšno mesto ima »Drava« in kaj je pomembno zanjo v široki paleti avstrijskih založb. Dr. Mračnikar: Eden najvažnejših ciljev in, če smem tako reči, poslanstev naše založbe je, da bi prispevali k CELOVEC Skupina ARBOS gostuje v Stockholmu spoznanju, da avstrijska literatura ni izključno »nemška«, to se pravi: v nemškem jeziku. Pomembno je spoznanje, daje literarno ustvarjanje avstrijskih manjšin prav tako del avstrijske kulture oz. - na tem mestu - literature. Vsaka od teh manjšin ima svojo literarno tradicijo, svoj literarni razvoj in svojo razvitost. Kar je najvažnejše: v tej jezikovni drugačnosti ni nobene eksotike in je tudi nočemo, čeprav zna ta navidezna drugačnost zavajati. Gedichte - pesmi -canti, Schwarzweiße Geschichten Zato se mi zdi zelo pomembno, da se bo na sejmu predstavil Janko Messner kot reprezentant te drugačejezične Avstrije. Drava Edith Damhofer-Demär First-Land Hommage an Kärnten, weiblich | Traumreisen und I Grenzermessungen / Knjiga njegovih pesmi je troje-zična, o Crnobelih zgodbah pa v programu piše: Izbor satiričnih, skurilnih, tragikomičnih, alegoričnih zgodb v slikovitem in kontrastnem, ponekod biblijsko mogočnem jeziku Janka Messnerja. First-Land Istočasno z njim bo nastopila tudi Celovčanka Edith Darnhofer-Demar, ki v svoji knjigi »First-Land« tematizira bivanje v drugi manjšini, ko je umetnik v družbi pravzaprav manjšinec. Že to dejstvo - poleg tega, da je umetnik pač umetnica, kar gotovo ne olajšuje položaja - je dovolj velik razlog, da se s svojega vidika »spopada« s prepletanjem deželnih mitov in dejstev, ko neogibno nastane konfrontacija med umetniškim duhom in ozkostjo zgodovinopiscev. Na primeru Ingeborg Bachmannove oz. na odnosu njenega rodnega kraja do nje razkriva marsikatero travmo in sprenevedanje današnjega časa. Torej: Koroška, kakršna je in kakršna bi lahko bila. Traumreisen und Grenzermessungen Miloš Okuka in Klaus Detlef Olof sta zbrala potopise iz slovenskega prostora iz petih stoletij, napisanih v nemščini. Knjiga ni namenjena le tistim, ki vedo za razliko med Slovenijo, Slavonijo in Slovaško, namenjena je vsem, ki znajo potovati v duhu in sanjariti. Sonja Wakounig Po uspešni prvi avstrijski izvedbi opere »Cesar Atlanti-sa« (Der Kaiser von Atlantis) leta 1993, v Celovcu, bo ARBOS 8. septembra gostoval v znani kulturni palači »Kul-turhuset« v središču Stockholma, kjer bodo izvedli krstno predstavo v švedskem jeziku. Viktor Ullmann je napisal to opero v koncentracijskem taborišču Theresienstadt, libreto pa je poskrbel Peter Kien. Avtor operne premiere ni več doživel, ker so njega in igralce deponirali v Auschwitz in ga tam skupaj z mnogimi člani ansambla umorili. Vsebina te opere je nesmiselna grozovitost nacionalsocialistične diktature. ARBOS bo nastopil v Stockholmu štirikrat, pokroviteljstvo pa je prevzel minister dr. Rudolf Schölten in koroški referent za kulturo dr. Michael Aus-serwinkler. V Celovcu smo glasbeno premiero slišali že v Mestnem gledališču ob praznovanju obletnice konca vojne. m. S. Smrt mag. Ludwiga Szeberenyija Madžarsko narodno skupnost na Gradiščanskem je doletela huda izguba. V soboto, 2. septembra, je namreč po krajši bolezni umrl eden njenih najvidnejših predstavnikov, mag. Ludwig Szeberenyi. Pokojni je bil soustanovitelj Gra-diščansko-madžarskega kulturnega društva, strešne organizacije gradiščanskih Madžarov, in je v letih 1986-1993 društvu tudi načeloval. Od 1987-1993 je bil predsednik sosveta za madžarsko narodno skupnost ter nekaj časa tudi podpredsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Kot mož dela je skrbel za kulturno rast svoje skupnosti in je v ta namen ustanovil tudi instrumentalno skupino v vasi Unterwart/Al-soöri. Pokojni profesor madžarščine je za svoje delo v prid madžarske narodne skupnosti bil deležen javnih priznanj. L. 1987 je dobil srebrni častni znak republike Avstrije, maja letos pa ga je madžarski predsednik Arpad Gönz odlikoval z zlatim častnim znakom predsednika države. Zveza slovenskih organizacij je Madžarskemu kulturnemu društvu izrazila globoko sožalje ob izgubi te velike osebnosti. Pogreb mag. Szeberenyija je bil včeraj. 602. PLIBERŠKI SEJEM Letošnji 602. pliberški letni sejem je mimo, razstavljale! in tudi lastniki šotorov so zvečine s potekom in s poslovnim uspehom zadovoljni. To vsekakor velja za SPD »Edinost«, ki je vse štiri dni, od petka do ponedeljka, imela poln šotor, deloma se je kar trlo gostov v prostranem gostišču. Seveda so se tudi letos med obiskovalce pomešali predstavniki slovenskih koroških političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov, med njimi podpredsednica ZSO Sonja Wakounig in predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. K splošnemu zadovoljstvu so med drugim veliko doprinesli odlična kuhinja in postrežba ter godci, ki so v teh dneh jormaškega živžava zabavali goste in občinstvo v šotoru »Edinosti«. Jormak se je začel že v petek popoldne s srečanjem upokojencev. Uradno odprtje pa je bilo v soboto, 2. 9., tokrat preloženo na dopoldne. Iz dolge povorke pliberških društev in podjetij so prav izstopala vozila zadruge in posojilnice. Pliberški sejem ni le največji ljudski praznik in zabavišče južne Koroške, ampak postaja vse važnejši dejavnik za razvoj gospodarstva to- in onstran meje. To je tudi poudaril pliberški sejemski referent Visočnik, ko je dejal, so sejem v »vrata Slovenije v EU«, hkrati pa pomaga krepiti vlogo tega področja na alpejadranskem območju. To je potrdila tudi navzočnost številnih vidnih politikov in županov iz Slovenije z državnim sekretarjem Petrom Vencljem na čelu. Če so v Pliberku letos imeli več kot 100.000 obiskovalcev ali ne, je v bistvu manj pomembno. Bolj važno je dejstvo, da je tokrat prvič sodelovalo nad 400 razstavljalcev in da so, kot že zgoraj omenjeno, bili v bistvu vsi zadovoljni s potekom jormaka. Društveniki SPD Edinost so garali kot vsako leto v svojem šotoru Tudi visoki predstavniki so se poveselili na sejmu Župan Grilc in sejemski referent Visočnik pa sta navzočnost najvišjih koroških političnih predstavnikov izrabila za lobbiranje v prid občine. Grilc je prinesel na pladenj oživitev obrtne cone in zahteval priključitev pliberškega okolja in gospodarstva na omrežje avtoceste in sicer z direktno povezavo preko Lipnice (Leibnitz). Po mnenju Visočnika pa naj bi dežela s tremi milijoni iz plebiscitnega sklada podprla gradnjo ceste na sejmišče. Namestnik deželnega glavarja Ausserwinkler, ki je tudi zabil pipo v pivski sod in s tem svečano odprl sejem, je opozoril na dobro zaposlitveno stanje v deželi ter pozval vse, naj ne nasedajo tistim, ki stalno jamrajo, ampak naj podprejo tiste, ki v smislu solidarnosti delujejo za skupnost. V imenu Slovenije je sejmu zaželel vse najboljše državni sekretar Vencelj. Otvoritvena slavnost je potekala vzorno dvojezično. Franc Wakounig Pliberški župan Grilc je župniku Ivanu Olipu predal častno priznanje BOSNA Z bombami do miru? Masivni poseg severnoatlantske obrambne zveze NATO v vojno na Balkanu je bosanske Srbe očitno spravil precej v škripce. Od torka dopoldne naprej letala NATO ponovno in neprekinjeno bombardirajo srbske položaje okoli Sarajeva in v drugih predelih Bosne, ker se Srbi niso odvzali ultimatu, da do ponedeljka opolnoči odstranijo vse težko orožje iz 20-kilo-metrskega varnostnega pasu okoli bosanskega glavnega mesta. Tako so letala, ki vzletavajo z oporišč v Italiji in z letalonosilk v Jadranskem morju, uničila menda skladišče ntuni- cije pri Sarajevu in srbsko prestolnico Pale. Vojaški šef bosanskih Srbov Mladič je obljubil maščevanje, na sedežu NATO v Bruslju pa napovedujejo, da bodo tako dolgo napadali Srbe, dokler ne bodo uvidevni in ne bodo sprejeli vojaških pogojev NATO in dokler se ne bojo vrnili za pogajalsko mizo. Medtem pa žurnalisti in vojaški opazovalci, med njimi tudi novinar ORF-a Friedrich Orter, resno dvomijo o smiselnosti dolgih letalskih napadov na Srbe oz. doktrine, da je z bombami mogoče izsiliti mir. Na eni strani ti napadi očitno le niso tako učinkoviti, kot to propaganda trdi, na drugi strani pa bi napadi imeli tudi prav nasprotni uspeh: podžgali bi upornost in s tem tudi napadalnost Srbov. Velika neznanka pa je reakcija bosanske vklade. Ali se bodo njeni predstavniki pogajali s Srbi in ali njene sile ne bodo vkorakale na položaje, ki bi jih Srbi zapustili? Kaže, da NATO tudi bosanski vladi ne zaupa najbolj, kajti ni še tako dolgo od tega, ko je zagrozila, da bo napadla tudi bosanske vojaške enote, če se ne bodo obnašale tako, kot to severnoatlantska zveza pričakuje. F. VT. ATOL MURUROA Ostri protesti Napoved francoske vlade, da bo septembra na Mururoi sprožila nekaj jedrskih poskusov je izzvala širom sveta ostre proteste. Organizacija »Greenpeace«, ki že nekaj tednov s svojimi aktivisti in ladjami pluje na področju atola, vehementno zahteva ukinitev predvidenih osmih jedrskih poskusov. Francoski specialci, ki imajo polne roke dela, pa so celo ugrabili nekaj potapljačev, kar je sprožilo val protestov proti francoski vladi v Parizu. Do demonstracij je prišlo tudi na Tahitiju, kjer se je protestnikom pridružil tudi japonski finančni minister Take- mura. Protesti so bili tudi v Švici, Nemčiji in drugih državah sveta. Odločno je nameravani poskus obsodil tudi ameriški predsednik Clinton. Predstavnik Greenpeace je izjavil: »Pomembno je, da smo deležni tako velike politične podpore, čeprav se Francozi zanjo ne zmenijo«.‘Tudi v Avstriji je prišlo do raznih protestov, na Vrbskem jezeru so pred tednom dni izvedli protestno akcijo z ladjami in čolni v obliki črk NO (ne). V torek pa so na Dunaju predali protestniki kanclerju Vranitzkemu več kot 30.000 podpisov s prošnjo, da opozori francoskega predsednika Chiraca na nesmiselnost jedrskih poskusov. Po poročilih radia pa so Francozi včeraj ponoči sprožili prvo jedrsko eksplozijo, m. š. KOROŠKA POTREBUJE STROKOVNO VISOKO ŠOLO ZA SOCIALNO DELO Socialni delavci/delavke Objavljamo pogovor z dipl. socialnima delavkama Evo Dragaschnig-Schlamberger in Evo Setz, ki smo ga imeli že meseca avgusta. Socialno delo, ki ga pretežno opravljajo ženske v naši družbi, je velikega pomena, še posebno pa za socialno šibke. Njihovo delovno področje je zelo obsežno in zahtevno. Socialni delavci/ delavke pomagajo in svetujejo ljudem v stiski, organizirajo delovna in skrbniška mesta, skrbijo za integracijo itd. Eva Dragaschnig-Schlamberger^^ Zakaj ste se odločili za socialni poklic? Že v srednji šoli sem se zanimala za socialne poklice. Po maturi sem napravila nekajmesečno prakso v celovškem sanatoriju, hotela sem namreč postati bolniška setra. Po zaključku pa sem spoznala, da ta poklic ne odgovarja mojim predstavam. Odšla sem na Dunaj, kjer sem se vpisala na Socialno akademijo. Dvoletni študij sem zaključila z diplomo. Kje ste trenutno zaposleni in kaj je vaše delovno področje? Od leta 1991 sem zaposlena v celovški deželni bolnici na medicinskem geriatričnem oddelku (rehabilitacija starih). Delam na osnovi »multipro-fesionalnega tima«, to pomeni, da tukaj zaposleni zdravniki/ zdravnice, bolniške sestre in strežno osebje, socialne delavke/delavci, fizioterapevti skupno na tedenskih razgovorih razmišljamo, kako bi posameznemu bolniku lahko najbolj učinkovito pomagali. Kakšno pomoč in nasvete pričakujejo pacienti od vas? Bolniki prihajajo iz vseh socialnih slojev. Najbolj pomembno je, kako bolniku pomagati, ko zapusti naš oddelek; pomagam pri integraciji v družino, informiram in svetujem o finančnih zahtevah in če je treba, organiziram tudi skrbniško mesto s poudarkom na socialno zaledje dotičnega pacienta. Ali sodelujejo pri reševanju problemov tudi sorodniki pacienta? Trudim se, če je le kako mogoče, najti najboljšo rešitev za pacienta sporazumno z njegovi- mi sorodniki. Podpiram, svetujem in motiviram sorodnike, v kolikor je to pač mogoče. Oni lahko stopijo v kontakt z menoj tudi potem, ko je bolnik že zapustil naš oddelek. Kot pripadnica slovenske narodne skupnosti obvladate oba deželna jezika. Ali vam koristi slovenščina? Na našem oddelku so tudi bolniki z dvojezičnega ozemlja. Predvsem nekateri starejši ljudje iz južne Koroške slabo ob- vladajo nemščino. Zelo so veseli, ko se z njimi lahko pogovarjam »po domače«. Dvojezičnost je na našem oddelku zaželena in pomeni veliko prednost za pacienta in za mene. Eva Setz Na katerih družbenih področjih delajo dipl. socialni delavci/delavke? Veliko dipl. socialnih delavcev/delavk je zaposlenih v javnih službah: na oddelku za mladino in družino v vseh okrajnih mestih in magistratih Koroške, v deželnih bolnicah in jetnišni-cah itd. Nekaj pa v privatnih organizacijah oziroma društvih: Awoll, Caritas, Contrapunkt in Pro mente infirmis. Ali je na Koroškem po vašem mnenju dovolj dipl. soc. delavcev/delavk in dovolj delovnih mest? Delovni uradi vedno spet razpisujejo delovna mesta. Na žalost pa je tako, da se potegujejo za prosta delovna mesta tudi osebe, ki nimajo izobrazbe oziroma diplome za socialno delo. Pri nas na Koroškem dejansko primanjkuje diplomiranih socialnih delavcev/delavk. Razpisana mesta potem zasedejo celo absolventi ali študentje celovške univerze. Koroško strokovno združenje soc. delavcev/delavk zelo odločno zahteva strokovno visoko šolo za socialno delo po evropskem zgledu. Spomladi letos je naša organizacija priredila zelo odmevno podijsko diskusijo o naši zahtevi, na keteri so sodelovali strokovnjaki in politični predstavniki. Po diskusiji smo naslovili peticijo na pristojne politične dejavnike v naši deželi. Obstaja tudi že proponentni komite, ki je povabil na razgovor tudi za- stopnike našega združenja. Upam, da bo Koroška le dobila tako strokovno šolo, ker pač naša dežela stvarno zamuja na področju socialnega menedžmenta. Na Koroškem narašča brezposelnost, kakšne so posledice za prizadete? Posledice daljše brezposelnosti so zelo hude: družbena izolacija, napeto finančno stanje, kriminaliteta, alkoholizem, nasilje, umikanje in depresija. Dipl. soc. delavci/delavke se ukvarjajo z osebami, ki zabredejo zaradi brezposelnosti ali bolezni (duševne ali telesne) v težek položaj, ki mu sami niso več kos. Oni potem odločilno pomagajo pri oblikovanju živ-Ijenskega načrta in se zavzemajo za izpeljavo le tega (socialni menedžment). Nekateri dipl. soc. delavci/delavke načrtujejo, vodijo in organizirajo finansiranje socialno gospodarskih projektov kot na primer Harald Goldmann, v Celovcu pri organizaciji »Pro mente infirmis« ali pa »integracijska hiša za tujce« na Dunaju, ki jo je osnoval znani avstrijski pop glasbenik dr. Kurt Resetarits »Ostbahn«, katero je organizatorično podprl odbornik našega Avstrijskega strokovnega združenja, dipl. soc. delavec Diemitz. Oktobra lani so vas izvolili za predsednico koroškega združenja. Kaj namerava vaša organizacija v tem letu? Eno od težišč našega dela bo odločno podpreti zahtevo po strokovni visoki šoli za socialno delo. Nadalje načrtujemo podijske diskusije o aktualnih socialnih vprašanjih. Posvetili se bomo tudi bolj delu v javnosti. Hočemo sodelovati pri socialnem načrtovanju in zakonodaji v naši deželi, ker sem prepričana, da socialni delavci/delavke na osnovi svoje strokovne izobrazbe in poklicnih izkušenj tudi doprinesejo k narodno gospodarskemu prispevku. Zavzemamo se za integracijo ljudi, ki so na socialnem robu naše družbe in za medkulturno sodelovanje v naši družbi. Strokovno združenje je nadstrankarska in nadkonfesio-nalna organizacija. Hvala za pogovor. Mirko Štukelj Tamburaši in z njimi vsi Šentjanščani žalujejo Našo Christo Printschier, rojeno Jenko, smo imeli zelo radi! Komaj leto dni je od tega, ko smo tamburaši prejeli vabilo za sooblikovanje njene poročne maše. Med zabavo, ki je trajala dolgo v noč, nihče ni mislil, da njuna sreča ne bo trajala niti eno leto. Tako nas je prejšnjo nedeljo dohitela pretresljiva novica, da je naša Christa, stara še ne 25 let, po kratki bolezni za vedno zaspala. Vsi smo jo poznali kot prisrčno in vedno nasmejano dekle. Dolga leta je bila aktivna pri Šentjanških tamburaših, kjer je igrala zaradi svoje velike postave največji instrument, berdo. Večkrat smo skupaj preživeli lepe dni na morju, kjer smo imeli seminarje. Sodelovala je tudi pri snemanju kasete. Znala je olepšati vaje s svojo šalji- Christa (z berdo) sredi tamburašev vostjo in optimizmom. Vendar Christa, vedno nam boš je bilo v njenem življenju tudi ostala v spominu in pogrešali dovolj resnobe, kajti veliko je bomo tvoj smeh! morala pomagati tudi doma. Iskreno sožalje izrekamo Predvsem v zadnjem letu je po- možu Wolfgangu in vsej druži- kazala svojo povezanost z do- ni Jenko. mačo hišo. Šentjanški tamburaši Mlada žena je zvenela, svoje drage zapustila, ki solze po nji točijo. Dragi znanci in prijatelji vsi v molitvi bodo se je spominjali. V globoki žalosti sporočamo, da nas je v soboto, 2. septembra, v 25. letu starosti, vse prezgodaj zapustila moja ljuba žena, naša hčerka, sestra, teta, sestrična, gospa Christine Printschier roj. Jenko Našo nepozabno pokojno smo pospremili k večnemu počitku v sredo, 6. septembra, ob 15. uri, na pokopališče v Šentjanžu v Rožu. Resnica, Šentjanž, Borovlje, dne 7. septembra 1995 V globoki žalosti: Wolfgang, mož Stefanie in Franz, starši Franz, Robert, Albert, Erwin, bratje z družinami Ingrid, Jan, tašča in tast Jan, svak v imenu vseh sorodnikov PRIREDITVE PETEK, 8. 9. SVEČE, v stari šoli - SPD »Kočna« 19.30 Predavanje arhitekta Borisa Podrecce »Anamorfoza forme v arhitekturi Borisa Podrecce« VRBA, v Casineumu - KKZ, SPD »Drabosnjak« 20.30 Klavirski recital TONIJA KERNJAKA (Mozart, Debussy, Brahms); predprodaja in rezervacija vstopnic na KKZ, tel. 0463/51 62 43 ali H. Dragaschnig, 04220/20 17. SOBOTA, 10. 9. SVEČE, pri Adamu - SPD »Kočna« 20.00 Zaključna prireditev in razstava slikarskega tedna z možnostjo nakupa slik NEDELJA, 10. 9. LOBNIK, pri Wölfelnu - SPD »Zarja«, SPD »V. Polanšek« 07.00 Spominski pohod po Lobniku, zbirališče pri Wölfelnu v Lobniku. TOREK, 12. 9. ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru - Katoliška prosveta 19.00 Tečaj za profesionalno izdelovanje jaslic, vodi Alfred Kircher. Pribl. 10 večerov, termini po dogovoru. Prispevek za material in uporabo orodja 1500 šil. ČETRTEK, 14. 9. TINJE, v Domu 19.00 Vse o jesenskih gobah; pred. Anton Polzer iz Maribora PETEK, 15. 9. ŠENTJANŽ, v k & k centru - SPZ, k & k center 20.00 Pesmi Romov z vsega sveta, nastopa glasbena skupina »Šukar« iz Ljubljane TINJE, v gozdu 09.00 Iščemo gobe v Tinjskem gozdu, vodi A. Polzer (do 12.00) SOBOTA, 16. 9. ROŽEK, v galeriji Šikoronja 19.30 Tretji večer v 2. ciklu »Približevanja« NEDELJA, 17. 9. RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD »Radiše« 11.30 Radiško žegnanje (po maši) SOBOTA, 23. 9. Obisk pasijonskih iger v Kirschlagu; Dom v Tinjah PONEDELJEK, 25. 9. TINJE, v Domu 19.30 Razstava del Milana Špringerja iz Maribora »Umetnostno varjenje« ČETRTEK, 28. 9. Študijsko potovanje v Auschwitz »Zoper pozabo«, vodi mag. D. Innerwinkler. Prijave na dom v Tinjah. NEDELJA, 1. 10. BILČOVS, pri Miklavžu - Zveza slovenskih izseljencev 14.00 Srečanje bivših pregnancev in občni zbor JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 9020 Celovec, Ebenthaler Straße 24 sporoča, da bo VPISOVANJE za šolsko leto 1995/96 v vse razrede 11. septembra 1995 ob 9. uri Uradne ure 6. in 7. sept. od 9. do 11.00 ure, tel. 0 46 3/53 74 11. Ravnateljstvo Igra - gibalo življenja Izobraževalni tečaj za igro in animacijo v Mladinskem centru na Rebrci Pet srečanj: 22. - 23. 09. 1995: Mojih pet talentov 20. - 21. 10. 1995: Igra - gibalo življenja 24.-25. 11. 1995: Pot k izviru 28. - 30. 12. 1995: Ustvarjam, torej sem 26.-27. 01. 1996: Vrtiljak l Prireditelji: Katoliška prosveta, KKZ, KOM Vodi prof. Sten Vilar GLASBENA ŠOLA Razpored za vpisovanje novih učencev Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala in zborovodska šola. Solopetje: sprejemamo dekleta do 24. leta in moške do 26. leta starosti. Avdicija za vse kandidate bo v sredo, 13. septembra 1995, ob 19. uri v Modestovem domu (dvorana). Izobrazba glasu: pouk je enkrat tedensko po pol ure - sprejemamo tudi starejše učence! SREDA, 13. SEPTEMBRA Celovec 09.30- 10.30 Mohorjeva ljudska šola 11.00- 12.00 Modestov dom / glasb, soba v kleti 12.45 - 13.30 Mladinski dom / klavirska soba Zilja 14.00 - 14.45 ljudska šola Straja vas/Hohenthurn Škofiče 15.00 - 15.30 društvena soba nad Posojilnico Šentjakob 16.00 - 16.30 društvena soba nad Posojilnico Borovlje 16.00- 16.30 pri Bundru Sele 17.00- 17.30 farni dom Bilčovs 17.00- 17.30 društvena soba nad Posojilnico Sveče 18.00 - 18.30 pri Goršetu (za Sveče in Šentjanž) ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA Pliberk 13.00 - 13.30 Posoj. (tudi za Vogrče in Žvabek) Šmihel 13.45-14.15 ljudska šola Globasnica 14.45-15.15 ljudska šola Dobrla vas 15.45-16.15 društvena soba SPD »Srce« Šentprimož 16.45-17.15 kulturni dom Žitara vas 17.45-18.15 ljudska šola Pričetek pouka je v tednu od ponedeljka, 18. septembra dalje. Vsi sprejeti učenci bodo obveščeni po telefonu (učitelj, čas pouka). TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ PRIREJA »Kravji bal« 17. september 1995 10.00 Nastop godbe na pihala iz Gorij 11.00 Nastop folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice in gostujoče češke folklorne skupine 11.30 Folklorna skupina iz Srednje vasi 12.00 Mimohod planšarjev in živine 12.15 Nagovor planšarjem 13.00 Zabavni program z ansamblom »Gorenjski muzikantje« s humoristom Klemenom Koširjem, nastop pevke Hajdi in otroški program 14.30 Tekmovanje gozdnih delavcev v žaganju lesa z motornimi žagami ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Srečanje bivših pregnancev in redni občni zbor v nedeljo, 1. okt. '95, ob 14. uri v Bilčovsu pri Miklavžu Spored bodo popestrili domači prosvetaši, Hanzi Šaši pa bo predvajal diapozitive z letošnjega obiska v nekdanjih izseljeniških taboriščih. vabita na spominski pohod po Lobniku v nedeljo, 10. sept. '95 Zbirališče je ob 7. uri zjutraj pri Wölfelnu v Lobniku. S tem pohodom se hočemo spomniti prispevka domačinov k osvoboditvi in zmagi nad nacionalsocializmom in fašizmom. SPD ZARJA SPD V.POLANŠEK Galerija Šikoronja ROŽEK PRIČE ČASA Razstava je odprta še do 17. 9. 1995 od srede do nedelje med 15. in 18. uro Tretji večer v 2. ciklu » Približevanja « 22. sept. '95 ob 19. uri Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 7. 9. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 8. 9. 18.10 Kulturna obzorja. Sobota, 9. 9. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 10. 9. 6.30 Dobro jutro na Koroškem 18.00 Za vesel konec tedna Ponedeljek, 11.9. 18.10 Življenje se je vrnilo v šolske razrede. Torek, 12. 9. 18.10 Partnerski magazin Sreda, 13. 9. 18.10 Koroški zbori 21.04 Glasbena oddaja Dober dan, Koroška NEDEUA, 10. 9. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 11. 9. 17.20 TV SLO 1 ■ Novo šolsko leto prinaša vrsto sprememb. ■ Upravičeno zaskrbljeni ali zgolj godrnjači? Kmetje med obupom in izzivi po pristopu Avstrije k Evropski uniji. ■ »Mavarji« so spet med nami: V Svečah poteka 15. slikarski teden. ■ »Spoznal je, da je ta lik človeka ogrožen« - človeške podobe Wernerja Berga v galeriji Falke-Kuhn v Libučah. ■ Tour kviz '95: Lepote doma in pri sosedih. ■ Najlepše pesmi iz Ukrajine za šentjakobsko občino: gostovanje Okteta Donskih kozakov. Dr. Štefan Jelen, zdravnik v Železni Kapli in dr. Franc Wutti, zdravnik v Borovljah sporočata, da sta njuni ordinaciji zaprti še do 10. septembra. SLOVENSKI VESTNIK ___________Uredništvo____________ Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 (X), faks 0 46 3/5143 00 71 ______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 NOVA KOROŠKA LIKOVNA MONOGRAFIJA Vuzeniški slikar Oskar von Pistor Slovenski kulturni javnosti je koroško likovno bogastvo na sploh znano - zlasti v novejšem obdobju, ko so poleg mednarodno uveljavljene galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu nastale še druge, sicer manjše galerije v mežiški in dravski dolini. Vsekakor je to današnje bogastvo nastalo na osnovi večstoletne skupne koroške likovne tradicije. Nedvomno je v tej pokrajini z obiljem naravnih lepot tudi danes veliko spodbud za likovno ustvarjalnost in že kar samoumevno je, da navdihuje veliko priznanih umetnikov, ki tu domujejo ali od tod izhajajo (Karel Pečko, Bogdan Borčič, Jože Tisnikar, Anton Repnik, Janko Dolenc, Franc Berthold, Gustav Gnamuš, Lojze Logar, Andrej Grošelj itd.) in imajo velike predhodnike v koroškem baroku ter v Francu Bernekarju, Franju Golobu in Alojzu Šuš-melju. Letos pa je galerija likovnih umetnosti, nedvomno najpomembnejša pobudnica likovnih dejavnosti na Koroškem v državotvorni Sloveniji, poskrbela za celovito predstavitev širši javnosti manj znanega avstrijskega slikarja Oskarja von Pistorja (1865 -1928), ki je zadnja tri desetletja svojega življenja povezal z Vuzenico, mirnim, za Dunajčana iz plemiške družine in izobraženega slikarja, celo idiličnim podeželskim krajem med Dravo in Pohorjem. Galeriji je namreč s pomočjo ministrstva za kulturo in avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani uspelo uresničiti že dolga leta živo zamisel -zbrati vsaj del slikarjeve zapuščine, ga z razstavo odpreti javnosti in študijsko obdelati v knjižni obliki. Ob vsestranski pomoči ravnatelja slovenjgraške galerije akad. slikarja K. Pečka, dobrega poznavalca Pi-storjevega dela in še živih legend o priseljenem umetniku, se je dela lotila Milena Zlatarjeva, umetnostna zgodovinarka in kustosinja v slovenjgraški galeriji, sicer pa - po naključju ali ne - še zdaj prava Vuze-ničanka. Okrog 70 Pistorjevih del je na ogled v slovenjgraški galeriji, M. Zlatarjeva pa je za to priložnost pripravila monografijo s preprostim naslovom Oskar von Pistor, ki ima na uradnih listinah avstroogrske monarhije tudi naziv viteza in še tri spremljevalna osebna imena. Monografijo je založila Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Temeljno besedilo je razdeljeno v poglavja Pistorjev rod in slikarjeva življenjska zgodba (tu dobimo odgovor na vprašanje, kako je postal Vuzeničan: ob slučajnem obisku se je zagledal v slovensko domačinko, se z njo poročil brez očetovega dovoljenja, bolj ali manj revno živel v takrat še uporabnem ostanku velikega vuzeniškega gradu in v spet bolj ali manj srečnem zakonu imel dvanajst otrok), V preteklost zazrt slikar (oris splošne ocene slikarjevega opusa s poudarkom, da se navzlic uspešnemu študiju na dunajski in miin-chenski akademiji ni niti hotel niti znal vključiti v sodobne likovne tokove, tako da na obeh temeljnih področjih umetniškega dela - krajini in portretu -deluje staromodno, preveč zasanjano), Pistorjevo dunajsko obdobje (študij in slikarski začetki - zanimivo je, da je zdaj najstarejše znano delo prav barvno platno s središčem Vuzenice iz leta 1882), München 1893-1897 (sklepno študijsko obdobje), Vuzenica 1897-1928 (več ali manj stalna naselitev v vuzeniškem grajskem stolpu, ki ga je slikar ponosno imenoval Goteborg=božanski grad, občasno je bival v svojih delavnicah tako v Gradcu kot Celovcu, kjer je nekaj časa imel tudi svojo likovno šolo). JUBILEJ Dvojezične Djekše stare 1100 let Letos praznuje gorska vas Djekše ob vznožju prelepe Svinške planine svoj veliki jubilej - 1100-letnico. Ob tem jubileju so organizirala krajevna društva in občina številne prireditve - žegnanja, predavanja, birme itd. Višek slavja pa je bila velika povorka preteklo nedeljo, na kateri je sodelovala tudi koroška politična promi-nenca na čelu z dež. glavarjem dr. Christofom Zemattom. Idilične in sončne Djekše, 1.159 metrov nadmorske višine, danes štejejo približno 1000 prebivalcev - leta 1900 je tu živelo še 2000 ljudi! Naj večji problem te občine pa je danes odseljevanje zaradi pomanjka- nja primernih delovnih mest v kraju samem. Mladi ljudje zapuščajo domače kraje in se naseljujejo oziroma se vozijo v mesta, kjer so življenjski pogoji ugodnejši. Župan občine Johann Travnik je prosil vse odgovorne politike, da še v večji meri podprejo in pospešijo to krizno območje. Prihodnost vidi samo v sožitju med kmetijstvom in turizmom, ki je življenjska podlaga za številne družine v občini. Treba bo izdelati nove koncepte in projekte. Politiki pa so na slavnostni prireditvi obljubili, da bodo priskrbeli denar za dokončno izgradnjo asfaltne ceste med Mostičem in Djekšami. m. š. SPZ in K & K CENTER ^ kultur^ M. komunikacija Koncert glasbene skupine Šukar iz Ljubljane pesmi Romov z vsega sveta v k & k centeru, Šentjanž, v petek, 15. sept, ob 20. uri DODATEK V prejšnji številki SV se je v pogovoru s konzulom Milanom Jazbecem vrinil tiskarski škrat in je svetovalko ministra Ireno Zdovc, ki je ob osamosvojitvi Slovenije 1. 1991 bila sodnijski tolmač na bivšem jugoslovanskem generalnem konzulatu v Celovcu, naredil za tajnico. Svetovalki ministra Ireni Zdovčevi se opravičujemo. Uredništvo SV Opravičilo društvu »Rož« Kaj bi bila 25. Koroška likov- prijateljem ter sodelavcem na kolonija mladih v Šentja- društva »Rož« opravičujemo, kobu v Rožu, brez vnetega so- da v poročilu o koloniji nismo delovanja domačega prosvet- omenili njihovega prispevka nega društva »Rož« gotovo in zaslug za brezhiben potek ne bi tako dobro uspela, kot prireditve, je. Zato se vsem članom in Uredništvo SV Pistor se je preživljal predvsem z naročili, ki jih je dobival za portrete, zelo rad pa je slikal svojo družino in se šalil, da ravno zaradi tega potrebuje toliko otrok. Dejstvo, da so portreti v lasti naročnikov, in njihova razpršenost na razmeroma velikem prostoru, je zelo oteževalo pripravo razstavnega gradiva. Avtorica monografije in razstave se je glede virov znašla skoraj v popolni praznini. Z eno samo izjemo: I. umetnostna razstava v Mariboru -leta 1920, Pistor sploh ni razstavljal ne skupinsko ne samostojno. Bil je pač umetnik samotar, čeprav tudi ves čas popotni slikar in torej veliko med ljudmi, a v slovenskem okolju vendarle tujec. Navzlic vsemu pa mu-j e treba priznati - in avtorica to tudi z vsem spoštovanjem naredi - da je živel v našem kulturnem okolju, veliko slikal med našimi ljudmi in prvi zaznal umetniško privlačnost tega dela Slovenije. Odlično se je vživel v notranjo podobo portretiranca, kar neposredno sodoživljamo tako v knjigi kot na razstavi. Zaradi vsega tega ga lahko imamo za neposrednega predhodnika na začetku tega zapisa omenjenega koroškega likovnega bogastva. Za oblikovanje monografije je podpisan arh. Edi Koraca, moram pa reči, da je delo opravljeno dokaj nepregledno, kar bralca kdaj pa kdaj spravlja v zadrego. Gradivo je prevedeno v nemščino. F. Lasbaher Križanka m razvedrilo VODORAVNO: L letoviški kraj blizu Škocijana 7. največje mesto Ziljske doline 12. pozna žitarica (žganci) 13. grški otok 15. krilo rimske konjenice 16. prostor za kure 17. več kamnov skupaj 20. brencelj 21. gosta juha, ragu 23. nekdanji azijski vladarski naslov 24. ploskanje 25. bivališče čebel 26. vprašalnica po prostoru 28. iztekanje 30. planota, ravnina 33. diktat 37. pozitivna elektroda 38. grška črka 40. lovec na ribe 42. tuj denar 44. žlahtni plin (Ne) 46. okr. za termoelektrarno 47. zamolčati, zatajiti 48. dodatek k testu 50. nazobčan del obzidja 51. domača žival, govedo 52. glavni števnik 54. manjša morska riba 56. ime zborovodje Milisavljeviča 58. italijanska pritrdilnica 59. piškoti 61. ime skladatelja Hača-turjana 62. duhovniško ogrinjalo 63. kraj pri Ljubljani NAVPIČNO: 1. vprašalnica po načinu 2. glavno mesto Slovenije 3. mejna reka med Nemčijo in Poljsko (naša pisava) 4. azijski medved oz. vrečar 5. ob nobenem času 6. Jože Osterc 8. najbližja sorodnica 9. vzklik pri bikoborbi 10. domače ime za Johano 11. zardevanje 14. tabornik 18. kemični element (As) 19. ime češkega reformatorja Husa 22. orientalski trg 26. domača žival, ki daje mleko 27. razvoj, napredek 29. barva igralnih kart 31. najmočnejše igralne karte 32. modrec (Lessing: Modri ...) 34. vas v bližini Pliberka 35. Ernst Bloch 36. splet las 39. jezero v Kanadi, tudi kanadska provinca 41. urejevati lase z glavnikom 43. grški junak pred Trojo 45. Eugene Ionesco 49. železniška prevozna sredstva 51. kožica, ki pokriva oko 52. pod 53. okr. za rariteto 55. nemški meščanski filozof (Georg) 57. kilometer 60. Slovenj Gradec Rešitev iz prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Vrbsko jezero 11. Sele 12. Sara 13. Ari 15. omara 17. Nevenka 19. titan 20. umirjen 21. oje 22. air 23. es 25. torta 27. NT 28. sape 31. NN 33. EU 35. prihajanje 38. RR 39. Alko 40. ek-cem NAVPIČNO: 1. vsota 2. remi 3. Blato 4. seraj 5. os 6. januar 7. eremit 8. zaviranje 9. ranjen 10. orkester 14. lan 16. Anet 18. ER 24. Varl 26. olje 28. Spa 29. pik 30. eho 32. nem 34. ura 36. AK 37. NC SLOVENSKI VESTNIK SPORT II. ZVEZNA LIGA V St. Pöltnu bi si SAK zaslužil zmago Svoj cilj, ki so si ga igralci pred odhodom v St. Pölten zastavili, na tujem doseči vsaj točko, so sicer dosegli, vendar so po končani tekmi vsi »žalovali« za izgubljenima dvema. Do 73. minute je SAK namreč vodil z 1:0. St. Pölten - SAK 1 : 1 (O : 1) SAK: Preschern, Wölbl, A. Sad-jak, Zanki, Eberhard, Šmid (74. M. Sadjak), Martini (76. Velik), Kotrri, Wuntschek, Petschenig (88. Lippusch), Pihorner Gol za SAK: Petschenig (14.) Tokrat SAK manjkala sreča Kot jasno boljše moštvo se je v St. Pöltnu izkazal SAK, dominiral predvsem v prvem polčasu, kmalu vodil z 1:0 in imel še nekaj priložnosti. V drugem polčasu so domačini seveda po- tencirali igro in skušali izboljšati rezultat, kar jim je v 73. minuti tudi uspelo. Čeprav so domačini zaradi izključitve dveh igralcev v zadnjih minutah igrali le še z devetimi možmi, slovenskim nogometašem le ni uspelo dati zmagovitega gola. Največji možnosti sta imela Edi Martini in Thomas Wuntschek. Zoran Ubavic zapustil SAK Za vse nekoliko presenetljivo se je SAK, predčasno poslovil od legionarja Zorana Ubaviča, ki ni ustrezal pričakovanjem odgovornih pri Slovenskem atletskem klubu. Zoran Ubavic, ki naj bi bil pravi napadalec in ki naj bi poskrbel za zadetke SAK, v minulih tekmah pač ni prepričal in zato so v sporazumu z Ubavičem predčasno razveljavili pogodbo. Tokrat je bil Christian Petschenig zaslužen za točko Hkrati z odslovitvijo Ubaviča pa se je pojavilo ime Željko Pakasin, ime igralca, ki je trenutno rezervni igralec pri prvoligašu Sturm Graz in bi prišel v poštev tudi za SAK. Edi Martini, legionar SAK, albanskega porekla, se je letos odločil, da nadaljuje svojo nogometno kariero v Avstriji in to pri Slovenskem atletskem klubu. Čeprav je star šele 20 let, ima za seboj že štiri leta profesionalnega nogometa. O svojih prvih vtisih tu na Koroškem pravi: »Pri SAK mi je zelo všeč, saj so vsi soigralci in tudi trener zelo dobri in smo dober kolektiv. Vsi igralci so zelo prijazni in prijateljski, razumemo se dobro, čeprav znam le malo slovensko.« Pred kratkim je bil vpoklican v albansko reprezentanco (proti Malti so Albanci izgubili z 2:1), kjer je igral le polčas, nato pa je zaradi lahke poškodbe moral z igrišča. Martini: »V kratkem bo albanska reprezentanca nastopila proti Bolgariji in upam, da bom spet igral. Seveda rad igram tudi za SAK, za igralce in za vse navijače, ki prihajajo v stadion. Po tej poti bi rad pozdravil vse gledalce, ki so navijali za nas proti Kufsteinu v stadionu in upam, da se vidimo zopet pri naslednji tekmi.« Edi Martini je mnenja, da je SAK veliko boljši, kot to trenutno kaže mesto na lestvici in je prepričan, da se bo stopnjeval iz tekme v tekmo. 2. kolo v avstrijskem pokalu SAK bo v 2. kolu avstrijskega pokala srečal starega znanca -moštvo iz Voitsberga, ki je bil lani v regionalni ligi resen nasprotnik za povzdig v II. zvezno ligo. Pri SAK se vsi zavedajo, da je to neprijeten nasprotnik, proti kateremu bi bilo treba zmagati. Ker igra SAK razred više, mora tudi v drugem kolu v goste. To cup-tekmo pa vsi občutijo kot dodatno breme, saj sedaj velja vsa koncentracija II. zvezni ligi. Tekma bo v soboto, 9. 9. 1995 ob 15. uri v Voitsbergu. Piše Eda Velik PODLIGA VZHOD Ruda - Bilčovs 1: 2 (0:1) Bilčovs pod vodstvom trenerja Sigija Hobla hiti od zmage do zmage, čeprav trener sam trenutno še ni zadovoljen z načinom igranja. Hobel: »Z rezultati sem vsekakor zadovoljen, vem pa, da so igralci zmožni še več. Proti Rudi smo sicer igrali zelo disciplinirano, se pridno borili, vendar tekma ni bila na visokem nivoju. Upam, da se bomo z nasprotniki stopnjevali, v nedeljo pa nas že čaka težka preizkušnja proti vodečemu na lestvici, proti Velikovcu.« Sigija Hobla smo vprašali tudi za mnenje o spremembi pravila, ki določa, da se v letošnji sezoni za zmago dobi tri točke, za neodločen rezultat pa, kot prej, eno točko. Hobel: »Dejansko se mi zdi to prava neumnost, ker s tem se tekme niso izboljšale, moštvo, ki pa izgubi, je takoj za tri točke v zaostanku. Na drugi strani pa moštvo, ki igra neodločeno, dobiva le točko za točko, moštvo, ki pa trikrat izgubi in enakrat zmaga jih ima prav toliko. To nikakor ni pravično in bolje bi bilo, če bi vse pustili pri starem.« 1. RAZRED D Šmihel - Grebinj 1 : 0 Žel. Kapla - Šentandraž 5 : 0 Sele - Labot 1 : 2 St. Paul - Globasnica 3 : 0 2. RAZRED A Trg II-SAK II 4:314:1) Edi Martini se pri SAK dobro počuti KOLESARJENJE Wrolich na svetovno prvenstvo v Kolumbijo ŠAHOVSKI OREH Aljehin - Nestor /Trinidad 1939 Naš rojak Peter »Paco« Wrolich je že na poti na svetovno prvenstvo v Kolumbiji. Preden bo 18. 9. z ostalim moštvom odletel v deželo visokih Andov, bo Peter opravil še nekaj tekem. Od četrtka, 7. 9., do nedelje, 10. 9. se bo udeležil dirke po Štajerski, potem bo nekaj dni na pripravah na Dunaju in v soboto, 16. 9., bo skušal v Schvvan- nenstadtu na Zg. Avstrijskem osvojiti trofejo Schuh-Schi-cup. Peter Wrolich je za svetovno prvenstvo zelo optimističen. Višina tekmovalne arene v Kolumbiji mu ne dela preglavic, kajti že leta 1991 je kot junior sodeloval na tekmovanju v Colorado Springsu, ki leži približno enako visoko in ni imel posebnih problemov. Sploh je »Paco« nastopu na prvenstvu podredil letos vse ostale interese in se je nanj pripravil kar se da vestno. Še v torek tega tedna je v tekmovalnem tempu prevozil več kot 200 kilometrov. Zadnja leta je konkurenca postala izjemno močna in zato se z Wrolichom veselimo, da je uspel! F. W. Osamljeni beli kmet na polju d7 ne daje vtisa moči, saj ga napadata dve črni figuri. Toda nekdanji svetovni prvak Aljehin, ki je bil v nastali poziciji na potezi, je nasprotniku pripravil lep problemski zaključek partije. Pri pravilnem nadaljevanju beli že po nekaj potezah prisili črnega na predajo!