raziskovalna dejavnost 159 Physical activity of the students of the Secondary School of Nursing Ljubljana Abstract Apart from positive effects on health, sports activity also affects academic achievement, motoric, personality and social develop- ment of children and adolescents. However, the positive effects can only be achieved through sufficient frequency and intensity of sports activity. The aim of our study was to examine the level of sports activity in students of the Secondary School of Nursing Ljubljana and determine differences according to gender, year of study and academic achievement in relation to their engage- ment in sport. 269 students (30,4 %) agreed to participate in the survey, 206 were women and 63 men, aged between 16 and 18 (75,46 %). The majority of students were physically active at least two to three times a week (44.96 %), while no significant differ- ence between genders (p=0,159), study years (p=0,753) in physical activity was obtained. Furthermore, there was also a tendency towards significance comparing different academic achievement in physical activity frequency (p=0,056). The results suggest regular sports activity of the students, although less then recommended by the WHO. It can also be postulated that higher levels of sports activity are associated with better academic achievement. In conclusion, students of the Secondary School of Nursing Ljubljana must be advised to increase their weekly physical activity levels. Keywords: adolescents, sports activity, leisure time, healthy lifestyle. Izvleček Športna aktivnost ima poleg največjega učinka na zdravje tudi vpliv na učno uspešnost, gibalni, osebnostni in socialni razvoj otrok in mladostnikov. Vendar so tovrstni pozitivni učinki lah- ko doseženi le v primeru zadostne pogostosti in intenzivnosti športne aktivnosti. Cilj članka je bil ugotoviti raven športne aktivnosti dijakov Srednje zdravstvene šole Ljubljana (SZŠLJ). Ugotavljali smo tudi razlike med spoloma, letniki šolanja in učni uspešnosti glede na pogostost športne aktivnosti. Vabilu v raz- iskavo se je odzvalo 269 dijakov SZŠLJ (30,4 %), med njimi je bilo 206 žensk in 63 moških, starih med 16 leti in 18 leti (75,46 %). Ugotovili smo, da se večina s športom ukvarja dvakrat do trikrat tedensko (44,96 %), vendar pa med spoloma (p = 0,159) in letniki študija (p = 0,753) teh razlik nismo ugotovili. Doka- zati smo uspeli statističen trend po obstoju razlik v pogostosti ukvarjanja s športom glede na učni uspeh (p = 0,056). Z rezulta- tov lahko sklepamo, da so dijaki razmeroma redno telesno ak- tivni, sicer manj od priporočil WHO; vendar pa rezultati kažejo v smeri boljše učne uspešnosti pri tistih dijakih, ki so bili več športno dejavni. Zaključimo lahko, da je potrebno dijakov sve- tovati pogostejše tedensko ukvarjanje s telesnimi aktivnostmi. Ključne besede: mladostniki, športna aktivnost, prosti čas, zdrav življenjski slog. Marta Bon 2 , Aleš Lavrič 1 , Katarina Gradišar Seifert 1 , Tim Kambič 2,3 Športna dejavnost dijakov Srednje zdravstvene šole Ljubljana http://solskilonec.si/?page_id=86 1 Srednja zdravstvena šola Ljubljana 2 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 3 Oddelek za raziskovalno in pedagoško dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota 160 „ Uvod Zadostna telesna aktivnost je eno izmed najpomembnejših sredstev za izboljšanje in ohranjanje posameznikovega zdravja (Piercy, idr., 2018), saj večino časa budnosti ljudje preživimo v sedečem položaju, ki je povezano s številnimi kroničnimi bolezni- mi in smrtjo (Ekelund, idr., 2016). Športne aktivnosti zato postajajo eden najbolj po- membnih dejavnikov življenjskega sloga prebivalcev različnih starostnih skupin, tudi srednješolcev. V Sloveniji so naši otroci in mladostniki v zadostni meri vključeni v šol- ske in prostočasne športne aktivnosti, kar se izraža tudi v doseganju zadostne špor- tne aktivnosti glede na smernice o telesni aktivnosti WHO (WHO, 2011a; WHO, 2011b), dodatno se pa to izraža v zadostnem te- lesnem fitnesu (Sember, idr., 2018a). Za zagotavljanje zadostne količine slednjega najnovejše ameriške smernice za telesno dejavnost svetujejo vsaj 60 zmerne do visoko intenzivne telesne aktivnosti dnev- no pri otrocih in mladostnikih, starih med 6. in 17. letom. Redno preseganje količine dnevne telesne aktivnosti je povezano s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje, kot so izboljšanje kostnega zdravja, uravnava- nje telesne mase, izboljšanje srčno-žilne in mišične zmogljivosti in zmanjšanjem de- presije pri otrocih in mladostnikih (Piercy, idr., 2018). Spodbudni rezultati kažejo, da smo v Slove- niji uspeli vzpostaviti učinkovit sistem za re- ševanje problema telesne neaktivnosti, ki je sicer dokaj zakoreninjena v Evropi. Podatki za Slovenijo pri otrocih in mladostnikih gle- de na vrstnike v drugih državah EU kažejo nadpovprečno raven gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti, še posebej telesne mase. Raziskovalci pa tudi ugotavljajo raz- like v ravni ukvarjanja s telesno aktivnostjo, kjer so razlike najbolj opazne med spolo- ma, starostnimi kategorijami, šolami in po- klici različnih skupin otrok in mladostnikov (Sember, idr., 2018b). Telesna aktivnost je vedenje, na katerega vplivajo številni fiziološki, psihološki, socio- loški in ekološki dejavniki. Najpomembnejši izmed njih so zagotovo fiziološki dejavniki, ki se različno manifestirajo glede na spol, starost in etnično pripadnost. Raziskave kažejo, da so dekleta manj aktivna od deč- kov (Brettschneider in Naul, 2004; Scagnet- ti, 2007), starejši otroci so manj aktivni od mlajših, razlike v telesni dejavnosti pa ob- stajajo tudi glede na raso (Sember, 2017). Otroci in mladostniki so dandanes vse bolj poučeni o pomenu športnega načina ži- vljenja in se zavedajo pomembnosti špor- tne aktivnosti za nadaljnje življenje, čeprav jo v primerjavi s svojimi starši vrednotijo nekoliko nižje (Jurak, Kovač in Strel, 2007a; 2007b). Ob športnih aktivnostih posame- znik razvija številne socialne veščine; šport vpliva na mišljenje, čustvovanje in odnose med ljudmi ter ima pomemben vzgojni potencial, ki se izraža v vedenjski samokon- troli ter ustreznejšem moralnem, etičnem in estetskem presojanju (Doupona in Petro- vić, 2007). Pomemben vpliv športne aktiv- nosti je moč opaziti tudi pri intelektualnem razvoju otrok in mladostnikov. Študije ka- žejo, da so akademsko bolje učinkoviti tisti otroci in mladostniki, ki so dosegajo boljše rezultate pri testih telesnih sposobnosti in so pogosteje telesno aktivni (Lima, Larsen, Bugge in Andersen, 2018; Sember, 2017). Pri otrocih, ki so več telesno aktivnosti, je bilo moč opaziti tudi zmanjšan vnos al- koholnih pijač, drog in tobaka, obenem pa ukvarjanje s športom pozitivno vpliva na samopodobo in učni uspeh na vzorcu štirinajstletnih učencev in učenk (Meško, Videmšek, Videmšek, Štihec, Karpljuk in Gregorc, 2013). Vsi našteti pozitivni učinki športne aktivnosti pa so lahko doseženi le, če otroku in mladostniku zagotavljamo re- dno in v zadostni meri intenzivno telesno aktivnost. Obsežnejši in zahtevnejši pro- grami športne aktivnosti v otroštvu imajo v odraslosti večji vpliv na ohranjanje ak- tivnega življenjskega sloga (Škof, 2010). Po nekaterih podatkih (Jurak, Kovač in Strel, 2007a; Jurak, Kovač, Strel in Starc, 2007b; Škof, 2010) imajo največji vpliv na izboljša- nje zavedanja o pomenu zadostne telesne aktivnosti šola, starši in mediji, ne moremo pa izključiti tudi vpliva vrstnikov, učiteljev, javnega zdravstva in športne vzgoje v ob- dobju šolanja in strokovnih združenj. Na podlagi znanstvenih dognanj s prete- klih študij je bil naš glavni namen raziska- ve ugotoviti raven in motive za ukvarjanje s športno aktivnostjo pri srednješolcih s področja zdravja in preveriti vpliv spola, učnega uspeha in ravni izobraževanja na pogostost ukvarjanja s športnimi dejav- nostmi. Dodatno pa je bil naš cilj tovrstne informacije kasneje umestiti v šolski model, ki bo vzpodbujal dvig telesne dejavnosti dijakov na področju zdravstva s pomočjo aktivnega vključevanja profesorjev športne vzgoje na šoli. „ Metode Preiskovanci K sodelovanju smo pozvali vse (N = 885) dijake Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. Vabilo se je na koncu odzvalo 269 dijakov, ki so v celoti rešili anketni vprašalnik. Med njimi je bilo 63 (23,42 %) moških in 206 (76,58 %) žensk. Velika večina jih je bila stara med 16 in 18 leti (75,46 %). Pred začetkom reševanja anketnega vprašalnika so vsi pre- iskovanci privolili v sodelovanje v raziskavi. Predhodno so prejeli potrebne informacije o namembnosti študije in vsebini vprašal- nika. Raziskava je bila izvedena v okviru etičnega kodeksa s Helsinške deklaracije. Postopek anketiranja Za namen pridobivanja informacij o špor- tni dejavnosti dijakov s Srednje zdravstve- ne šole Ljubljana smo pripravili anketni vprašalnik, ki smo prilagodili na podlagi predhodnega vprašalnika o zdravem ži- vljenjskem slogu (Maučec Zakotnik, Kofol Bric, Korošec, Zaletel Kragelj, 2012). Naš vprašalnik je bil sestavljen iz skupno 27 vprašanj, izmed 27 vprašanj je bilo 6 vpra- šanj odprtega tipa, ostala so bila zaprtega tipa (21). Vprašanja zaprtega tipa so bila sestavljena iz ponujenih odgovorov ali 5 stopenjske Likertove lestvice strinjanj s trditvami. V prvem delu vprašalnika smo spraševali po demografskih podatkih pre- iskovancev (spol, starostna kategorija, kraj bivanja, srednješolski študijski program, letnik šolanja in povprečna ocena), med- tem so nas v drugem delu zanimali motivi in pogostost ukvarjanja s športnimi aktiv- nostmi. V zaključnem delu smo preverjali strinjanje z nekaterimi trditvami o zdravem življenjskem slogu (telesna aktivnost, zdra- va prehrana, uživanje prepovedanih sub- stanc). Povprečni čas izpolnjevanja ankete je znašal 10 minut. Reševanje anketnega vprašalnika je potekalo izključno elektron- sko na spletnem portalu 1ka v mesecu aprilu. Statistična analiza podatkov Podatke smo s spletnega portala 1ka iz- vozili v program Microsoft Excel 2013 (Microsoft Corporation, Redmond, ZDA) in statistični program IBM SPSS 19 (SPSS Inc., Chicago, ZDA). Opisno statistiko vseh anketnih vprašanj smo izračunali v progra- mu Microsoft Excel, medtem ko smo ostale statistične analize opravili v programu SPSS 19. Primerjavo med dvema opisnima vpra- šanjema ankete smo testirali s Fisherjevim exact-nim testom. Opisni podatki so pred- raziskovalna dejavnost 161 stavljeni s frekvencami in frekvenčnimi de- leži. Vse razlike so bile ovrednotene kot sta- tistično značilne pri stopnji tveganja 5 %. „ Rezultati in razprava V vzorcu je 248 (93,23 %) srednješolcev obi- skovalo izobraževalni program Zdravstve- ne nege, ostalih 18 dijakov (6,77 %) pa je obiskovalo izobraževalni program Bolničar negovalec. V raziskavo smo v podobnem deležu vključili dijake z vseh štirih letnikov šolanja (Tabela 1). Tabela 1 Letnik šolanja f f (%) 1. letnik 69 26,04 % 2. letnik 75 28,30 % 3. letnik 65 24,53 % 4. letnik 56 21,13 % Skupno 265 100,00 % Dijaki, vključeni v raziskavo, so bili v veliki večini zelo uspešni pri svojem šolanju, saj jih je kar 82,58 % dosegalo ocene med 3 in 5, od tega jih je največji delež (44,60 %) dosegal povprečno oceno med 4 in 5. Pričakovano je najmanj dijakov dosegalo najnižji povprečni oceni (2,44 %). V Tabeli 2 je prikazan športni status dijakov. Veči- na dijakov se s športom ukvarja rekreativ- no (66,20 %), temu pa sledijo dijaki, ki se s športom ukvarjajo tekmovalno (13,59 %). Nikoli se s športom ni ukvarjalo 9,76 % di- jakov, medtem ko se jih je najmanjši delež v preteklosti ukvarjal s športom (2,44 %) ali pa se s športom ukvarja zgolj občasno (1,74 %). V času odraščanja so veliko večino dija- kov k športni dejavnosti vzpodbujali starši (86,38 %). Preiskovanci so poročali zelo različne mo- tive za ukvarjanje s športom (Tabela 3). Največji delež se s športom ukvarja zaradi zdravja in užitka (21,04 %), temu sledijo mo- tivi oblikovanja postave (14,86 %), sprošča- nja napetosti (14,75 %), druženja s prijatelji (13,56 %), zabave (12,91 %) in razvoja različ- nih sposobnosti (11,39 %). Tabela 4 Pogostost ukvarjanja s športom f f (%) 2- do 3- krat na teden 116 44,96 % 4- do 6-krat na teden 63 24,42 % 1-krat na teden 31 12,02 % Vsak dan 27 10,47 % 1-krat na mesec 9 3,49 % Manj kot 1-krat na mesec 7 2,71 % Nikoli 5 1,94 % Skupaj 258 100,00 % V Tabeli 4 je prikazana pogostost ukvarja- nja s športom. Večina dijakov se s športno udejstvuje 2- do 3-krat tedensko (44,96 %), temu sledijo dijaki, ki se s športom ukvarja- jo 4–6- krat tedensko (24,42 %) ali pa enkrat tedensko (12,02 %). Najmanjši del dijakov se s športom nikoli ne ukvarja (1,94 %). S temi podatki rezultati dijakov SZŠLJ zaostajajo za priporočili za telesno aktivnost Svetov- ne zdravstvene organizacije (WHO PA), ki svetujejo vsakodnevno zmerno telesno ak- tivnost v trajanju vsaj 60 minut. V Sloveniji sicer v splošnem več kot osem otrok izmed desetih dosegajo priporočila o vsakodnev- ni zmerni več kot 60 minutni telesni aktiv- nosti dnevno (Sember, idr., 2018). V Tabeli 5 je prikazana primerjava med ocenami šolanja v pogostosti ukvarjanja s športom. Rezultati kažejo, da med pov- prečnimi ocenami prihaja zgolj do mejno statistično značilnih razlik (p = 0,056). Naj- večja odstopanja v pogostosti ukvarjanja s športom glede na povprečne ocene je moč ugotoviti pri tistih, ki se s športom ukvarjajo 2–3-krat tedensko. V tem primeru se pogosteje ukvarjanju tisti s povprečni- mi ocenami, večjimi od 3. Bolje študijsko uspešni dijaki so tudi bolj športno aktiv- ni. Tudi nekatere starejše raziskave (Jurak, Kovač, Strel in Starc, 2007a; Jurak, Kovač, Strel, 2007b) navajajo, da so mladostniki z nadpovprečnim učnim uspehom najbolj aktivni, tisti s podpovprečnim pa najmanj aktivni, vendar avtorji opozarjajo, da na podlagi teh podatkov še ne moremo skle- pati, da sta dejavnika v vzročno-posledični povezavi. Do podobnih zaključkov so prišle tudi novejše študije (Sember, 2016; Sember in Morrison, 2018). Primerjava med spoloma v pogostosti ukvarjanja s športom je prikazana v Tabeli 5. Rezultati kažejo, da med spoloma ne pri- haja do statistično značilnih razlik v pogo- stosti ukvarjanja s športom (p = 0,159). Ve- činsko sta oba spola enako pogosta aktivna vsaj 2-krat tedensko. Tabela 2 Športni status dijakov f f (%) Rekreativno ukvarjanje s športom 190 66,20 % Tekmujem kot vrhunski športnik 39 13,59 % Nikoli se nisem ukvarjal s športom 28 9,76 % Sem član ene izmed SLO reprezentanc 17 5,92 % Drugo 13 4,53 % Preteklo ukvarjanje s športom 7 2,44 % Občasno ukvarjanje s športom 5 1,74 % Skupno 287 100,00 % Tabela 3 Motivi za ukvarjanje s športom f f (%) Zdravja in užitka 194 21,04 % Možnosti oblikovanja postave 137 14,86 % Možnosti sproščanja napetosti 136 14,75 % Druženja s prijatelji 125 13,56 % Zabave 119 12,91 % Razvoja sposobnosti 105 11, 39 % Možnosti tekmovanja 36 3,90 % Postati vrhunski športnik in uspeti v športu 34 3,69 % Razburljivosti 28 3,04 % Drugo 8 0,87 % Skupaj 922 100,00 % 162 Tabela 5 Primerjava med povprečnimi oceni v pogostosti ukvarjanja s športom Pogostost ukvarjanja s športom Skupno Fisherjev exact test p 4-krat ali večkrat tedensko 2–3-krat na teden 1-krat na teden 1-krat na mesec ali manj Ocena med šolanjem 4–5 f 47 59 9 8 123 11,959 0,056 f (%) 38,2 % 48,0 % 7, 3 % 6,5 % 100,0 % 3–4 f 27 44 14 3 88 f (%) 30,7 % 50,0 % 15,9 % 3,4 % 100,0 % 2–3 ali manj f 16 13 8 5 42 f (%) 38,1 % 31,0 % 19,0 % 11,9 % 100,0 % Skupno f 90 116 31 16 253 f (%) 35,6 % 45,8 % 12,3 % 6,3 % 100,0 % Legenda. f – frekvenca; p – statistična značilnost. Tabela 6 Primerjava med spoloma v pogostosti ukvarjanja s športom Pogostost ukvarjanja s športom Skupno Fisherjev exact test p 4-krat ali večkrat tedensko 2–3-krat na teden 1-krat na teden 1-krat na mesec ali manj Spol Moški f 29 24 6 2 61 5,077 0,159 f (%) 47, 5 % 39,3 % 9,8 % 3,3 % 100,0 % Ženski f 61 92 25 14 192 f (%) 31,8 % 47,9 % 13,0 % 7, 3 % 100,0 % Skupno f 90 116 31 16 253 f (%) 35,6 % 45,8 % 12,3 % 6,3 % 100,0 % Legenda. f – frekvenca; p – statistična značilnost. Tabela 7 Primerjava med letniki šolanja v pogostosti ukvarjanja s športom Pogostost ukvarjanja s športom Skupno Fisherjev exact test p 4-krat ali večkrat tedensko 2–3- krat na teden 1-krat na teden 1-krat na mesec ali manj Letnik šolanja 1. letnik f 21 31 9 1 62 5,870 0,753 f (%) 33,9 % 50,0 % 14,5 % 1,6 % 100,0 % 2. letnik f 25 33 8 7 73 f (%) 34,2 % 45,2 % 11, 0 % 9,6 % 100,0 % 3. letnik f 23 27 8 6 64 f (%) 35,9 % 42,2 % 12,5 % 9,4 % 100,0 % 4. letnik f 20 25 6 2 53 f (%) 37,7 % 47, 2 % 11, 3 % 3,8 % 100,0 % Skupno f (%) f 89 116 31 16 252 35,3 % 46,0 % 12,3 % 6,3 % 100,0 % Legenda. f – frekvenca; p – statistična značilnost. raziskovalna dejavnost 163 V Tabeli 7 je prikazana primerjava med letniki šolanja v pogostosti ukvarjanja s športom. Rezultati kažejo, da med letniki šolanja ne prihaja do statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športom (p = 0,753). Skupno je kar 81,3 % dijakov ne glede na letnik športno aktivnih vsaj 2-krat tedensko. „ Zaključek Zadostna telesna aktivnost je povezana s številnimi pozitivnimi učinki, medtem ko sedeči življenjski slog vodi do hitrejše obolevnosti in umrljivosti. V naši študiji smo dokazali, da dijaki Srednje zdravstvene šole v Ljubljani zaostajajo za trenutnimi pri- poročili za telesno aktivnost s strani WHO (WHO, 2011a; WHO, 2011b), vendar pa nam rezultati kažejo pozitiven statističen trend po boljšem učnem uspehu pri tistih, ki so bili pogosteje telesno aktivni. Reprezentativnost vzorca v raziskavi je primerna in rezultati lahko pripomorejo k razumevanju problematike športne aktiv- nosti dijakov srednje poklicne zdravstvene šole v Ljubljani. Izsledki študije omogočajo vpogled v trenutno doživljanje lastnega športnega udejstvovanja dijakov SZŠLJ. Posledično izsledki naše študije omogoča- jo šolam oziroma pristojnim pedagogom podporo pri učinkovitejši integraciji športa v zdrav življenjski slog dijakov. Skladno z vedenjem, da SZŠLJ izvaja izobraževanje pretežno stoječih in fizično zahtevnih po- klicev, je lahko šport ključnega pomena znotraj življenjskega stila bodočih poklicev zdravstvene nege medicinskih sester, zdra- vstvenikov, bolničarjev in negovalcev. Še vedno pa se kaže potreba po nadaljnjem raziskovanju, kjer je glavni namen pridobi- ti trdnejša dejstva o vplivu izobraževanja na športno aktivnost in na podlagi tega pripraviti priporočila za sistematično in na- črtno izvajanje športnih aktivnosti dijakov srednjih zdravstvenih šol, prav tako pa dol- goročno za zahtevne in pretežno stoječe poklice v zdravstvu. „ Literatura 1. Brettschneider, W. D. in Naul, R. (2004). Study on young people‘s lifestyles and sedentari- ness and the role of sport in the context of education and as a means of restoring the balance. University of Paderborn. 2. Doupona Topič, M. in Petrovič, K. (2007). Šport in družba: sociološki vidik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 3. Ekelund, U., Steene-Johannessen, J., Brown, W. J., Fagerland, M. W., Owen, N., Powell, K. E., ... in Lancet Sedentary Behaviour Working Group. (2016). Does physical activity attenu- ate, or even eliminate, the detrimental asso- ciation of sitting time with mortality? A har- monised meta-analysis of data from more than 1 million men and women. The Lancet, 388(10051), 1302-1310. 4. Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., in Starc, G. (2007a). Uvod. V Kovač, M. in Starc, G. (Ur.), Šport in življenjski slog slovenskih otrok in mladine (str. 7–19). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 5. Jurak, G., Kovač, M., Strel, J. in Starc, G. (2007b). Nasprotujoča si življenjska sloga slo- venskih dijakov. V Kovač, M. in Starc, G. (Ur.), Šport in življenjski slog slovenskih otrok in mladine (str. 203-219). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 6. Lima, R. A., Larsen, L. R., Bugge, A. in Ander- sen, L. B. (2018). Physical fitness is longitudi- nally associated with academic performance during childhood and adolescence, and wa- ist circumference mediated the relationship. Pediatric exercise science, 30(3), 317-325. 7. Maučec Zakotnik, J., Kofol Bric, T., Korošec, A. in Zaletel Kragelj, L. (2012). Zdravje in ve- denjski slog. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno 12. 5. 2019 : https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/publikacije-datoteke/zdravje_in_ve- denjski_slog_prebivalcev_slo_2011-2004- 2008.pdf 8. Meško, M., Videmšek, M., Videmšek, T., Štihec, J., Karpljuk, D. in Gregorc, J. (2013). Športna dejavnost, učni uspeh in samopodoba štiri- najstletnih učencev in učenk. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta, 61. 9. Piercy, K. L., Troiano, R. P., Ballard, R. M., Carl- son, S. A., Fulton, J. E., Galuska, D. A., ... in Ol- son, R. D. (2018). The physical activity guideli- nes for Americans. Jama, 320(19), 2020–2028. 10. Scagnetti, N. (2007). Telesna dejavnost. V Jeriček, H., Lavtar, D. in Pokrajac, T. (Ur.), Z zdravjem povezano vedenje v šolskem ob- dobju- HBSC Slovenija 2006 (str. 53–63). Lju- bljana: Inštitut za varovanje zdravja Republi- ke Slovenije. 11. Sember, V. (2017). Impact of physical activity and physical fitness on academic performance in selected Slovenian schoolchildren (Doktor- ska disertacija). Univerza na Primorskem, Fa- kulteta za matematiko, naravoslovje in infor- macijske tehnologije, Izola, Slovenija. 12. Sember, V. in Morrison, S. A. (2018). The Mind- -body Connection: How Physical Activity and Physical Fitness Affect Academic Performance. Izola: Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem. 13. Sember, V., Morrison, S. A., Jurak, G., Kovač, M., Golobič, M., Pavletić Samardžija, P., ... in Starc, G. (2018). Results from Slovenia’s 2018 report card on physical activity for children and youth. Journal of Physical Activity and He- alth, 15(Supplement 2), S404–S405. 14. Škof, B. (2010): Spravimo se v gibanje - za zdrav- je in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivo- sti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 15. WHO (2011a). Information sheet: global re- commendations on physical activity for health 5–17 years old. Pridobljeno iz: https://www. who.int/dietphysicalactivity/publications/ recommendations5_17years/en/ 16. WHO (2011b). Information sheet: global re- commendations on physical activity for he- alth 18–64 years old. Pridobljeno iz: https:// www.who.int/dietphysicalactivity/publica- tions/recommendations18_64yearsold/en/ dr. Marta Bon, doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport marta.bon@fsp.uni-lj.si