Priobčil P.av, Flere. Proti njegovi volji sem naprosil slav. uredništvo »Učiteljskega Tovariša«, da bi poslavili sedemdesetletnico Neratovo v tetn listu. Tovarišev urednik je bil tako prijazen in je z veseljem pritrdiil. Ravnatelj Nerat pa me je okregal, ko sem mu to povedal, potem pa tni je še pisal: »čim dalje premišljujem o Vaši nameri, pisati o moji sedemdesetletnici, se bojiftn, da se bo vse krivo tolmačilo. Jaiz namreč nfsem nikoli bil ki tudi sedaj še nisem za kake bombastične slavospeve in sem marveč tega mnenja, da se vsako dobro ddo samo hvali, če }e res koristilo«. Tak je Nerat. Bil je tak tudi pred dvajsetimi leti, ko je praznoval svojo <petdesetletnico. Tiho, doma, v najožjem krogu. Pa tudi tedaj se ga je spominjalo slovensko učiteljstvo širom domovine ter mu eestitalo. Zaveza je biJa med gratulanti, Deželno slovensko učiteljstvo društvo tudi, in pridružila so se poleg mnogih kranjskiih in goriških tudi vsa štajerska okrajna učiteljska društva. Kaj more M. J. Nerat zato, če gal slovensko učiteljstvo spoštuje ter se rado oprime prilike, da da svojim čuvstvom duška? Kako bo zameril to tudi meni1? ?. * V prijetnem položaju sem, da pokažem v malo vrsticah M. J. Nerata tam, kjer je glavno njegovo torišče — kot urednika »Popotnika«. O njegovi zaslugi z ustanovttvijo in vodstvom znanstvenopedagoškega glasila slovenskega učiiteljstva mi pač ni treba obširneje pisati niti ob Neratovi sedemdesetletnici. iTo delo se res samo hvali tako, da mu hvale m treba. Omenil pa bi rad dve krizi, ki ju je moral prestati »Popotnik« tekom svojega živlienja, krizi, ki bi ga uničili, da rrm ni prišel na pomoč Nerat s svojo požrtvovalnostjo, s svojirn idealnim mišljenjem o potrebi takega učiteljskega glasila. Bitlo je kriz več; tudi gmotnih; o njih piše »Petindvajsetletnica«; meni sta v mislih uredniški krizi. — Bilo je dvomljivcev že prej, ko je zagledala beli dan 1. številka »Popotnika«. Med njimi je bil tudi takratni idealno navdušeni Fr. Praprotnik. Bil je priincfeialrto proti novemu listu — a zaupal ga je Neratu. »Dasi me navdaja bojazen, da bi neusmiljena Parca novorojenemu detetu prezgodaj slabo nit žirvljenja ne prerezala — ftinogo ".mai.io bridkih izkušenj — tako vendar hočen;o upati, da se to ne bo zgodilo, tcinveč da bo dete krepko zraslo, -?e čvrsto razvijalo ter v kratkem postalo inočen in neustrašljiv mož, nam vsem v veselje, Vam 'zdavateljem v veliko čast. Zatorej tudi jaz ]/, ;r;a y.< j/. 1' ivijam Vaše početje ter mu /elim mnogo vidnegd us^eha,« je pi-;ai '1. I 18^'G. Da Praprotnikova bojiazen ni bila neutemeljena, se je pokazalo prav kmalu. Zadnjič sem govoril o tem, kdaj Je prevzel Nerat uredništvo, ter omenil vzroke le. mimogrede. Ze 28. X. 1881. je pozival takratni urednik J. Lopan: »Glejte tedaj, da se »Popotnik« živ ohrani!« In imel je vzroke. Navzkriž je prišel s celjskiTn tiskarjem..., ki je list tiskal, navzkriž z založnikom prof. Žolgerjem ter odpovedal uredništvo. Nerat ga je zato pošteno okregal; pisal mu je 18. XI. 1881.: »... to pa se mi dozdeva, da ni imel »Popotnik« pri tej vajeni razprtiji (s tiskarjem Raktrschem! Tako je bilo: spor je bil popolnorna osebnega značaja. Op. pis.) ničesar opraviti, zatorej si se menda pa' le enkrat nekoliko prenaglil, ko si se uredništvu od«povedal in tako nehote Žolgerju ustregel«. Ampak pomagati se tu ni dalo drugače, kakor da se preseli »Popotni'k« iz kraja, kjer je nastalo zaradi njega toliko razprtije, ker bi ga ti osebni boji čisto pokopali. Tatn so se pridružili še — takrat še skriti — narodnostni boji v Celjskem učiteljskem društvu, kjer je nasprotoval celo tudi ud »Popotnikovega« konsorcija, tako da so postajala tla vedno bolj vroča. Nerat je bil takrat že v Mariboru in sklenil je, da prevzame »Popotnika« sam in se je pogajal s tiskarjem Leonom. Stvar je napredovala in še v istem pismu piše Loparru: »Že zadnjokrat sem omeml, da Leon založništvo lista rad prevzame,zdaj pa še Ti moram naznanditi, da je ravno včeraj gosp. Koprivnika vprašal, kaj je, ali »Popotnika« dobi ali ne«. Stvar pa še ni šla gladko. Leon ni hotel prevzeti izterjavanja zaostale naročhine, Zolger pa je hotel imeti odškodnino, in 18. XII. 1881. že govori Lopan o tem, da morajo objaviti, »da s sedanjim »Popotnikom« ni&mo y nobeni zvezi več, ker — t e g_a. nikdar nismo dvomiili, da list mora nehati« iin še pristavlja: »Piši, kakšna naj bo ta objava!« L. 1882. se res v Celju za »Popotnika« niso več brigali njegovi ustanovitelji; uredništvo pa je prevzel založnik sam. O stvari piše Lopan 9. V. 1882. tako-le »Za »Popotnika« še zrnerom žalujem, osobito sedaj bi nam bil prav živo potreben, ko že »Padag.(ogische Zeitschrift)« po nas pljuje. Seveda si bral Ž.(olgerjev) odgovor . On piše »če je bil samo ,Sprachrevisor', zakaj mu ne plačamo — no! — to še tudi — njemu plačevati. Denar, denar, ti ljubi denar! Od novega Ieta! nisem nobenega lista več videl; v Oelju ga ima samo g. Novak (prof. na mešč. šoli), a tudi ta samo prvo poletje. Jaz mislilm, da bo »Potiotnik« s tem polletjem vrgel svojo sperelo palico za plot, saj ima že vso torbico razcapano... Mi smo Iist ustanovili, on (Zolger) ga ne pusti več iz rok. Ce dalje premišljujem to stvar, me tako jeza grabi, da bi s cepinom šel nad deda«. Kakor vidimo, je bil Lopan temperamenten mož, samo da njegova temperamentnost listu ni bila na korist. Tu je bilo treba preudarnega, mirno in trezno mislečega moža, da ie izvlekel voz iz blata, v katerega so ga zavozili poNeratovem odhodu iz Celja njegovi sodelavci. In Nerat je poprfjel. Ne samo, da je voz izvlekel ter preselil 1. 1883. »Popotnika« vMaribor, kjer mu je pripravril tla, je sam prevzel tudi uredništvo in lastništvo, »Popotnik« je postal popolmoma njegov. V malo letih se je list okrepid vn dvignil tako, da se je zanimal zanj tudi odlični slovenski znanstvenik, pokojni1 Frančišek Lampe, in pisal Neratu že 22. III. 1888. uprav laskavo prfenalno pismo, dne 26. I. 1890. pa Je to ponovil z besedami: »Slep bi moral biti, kdor bi prezrl napredek Vašega Hsta, kakor posebe Vaš neumonB trud.« To leto se je preuredil »Popotnik«, ki je bil dotedaj »list za1 šolo in dom,« v »časopis za učitelje in prijatelje šole,« in to leto je dobil za svojega sotrudnika že tudi H. Schreinerja, ki se izraža v pismu z dne 28. I. 1890. tako-le: »Nova oblika .Popotnikova' mi dobro ugaja in tako tudi njegova uredba. Gotovo prinaša več gradiva, nego mnogi nemški listi — Druga kriza ie nastala v uredništvu v 1. 1904., ko so mislili uničiti »Poipotnika« tudi gmotno. Stvar je Nerata silno potrla, in 1. XII. 1901. je odpovedal Zavezi, ki je bila že od 1. 1898. lastnica lista, uredništvo. »Popotnik« je postal takrat tudi pedag.-znanstven list, in Nerat je pisal Zavezk »Želeč, da se slavnemu vodstvu posreči pridobiti za urednika vsestransko izobraženo sposobno moč — po mofem mnenju bi sodil po ustrojbi podjetja v »pedagoško-znanstven liist« za u- rednika najbolj šolstvo poznajoč akademik...« Nerat se je podcenjeval. Spoznali pa so njegovo tnoč drugi. Prvi mu je pisal Zavezin predsednik Jelenc, 5. XII. 19O4.:i »Popolnoma nepričakovano je prtišlaTvoja odpoved. Ali je nepreklicna?« A homatije so rasle, urediiila se ie leta 1902. gmotna stran; Nerata so prosili od mnogiih plati, naj ne odloži uredništva — v tem še spodaj — in v svoji sejS dne 3. VIII. 1903. je sklenila Zaveza: »Glasom soglasnega dajnašnjega vodstvenega sklepa se usojamo prositi, da izvolite ostati še v bodoče urednik .PopotnJka'« — iii je podpisala to naznanitev »Vnadi, da ustrežete naši in tudi občni želji učiteljstva...« Ne samo učiteljstva! Tudi drugi faktorji so vedelT, kaj bi pomenil za »Popotnika« njegov odstop od uredništva ter se izražali, ko so slišali o nameravanem koraku, takole: Jos. Brinar je pisal v pismu s 26. X. 1901.: Z veliko žalostjo me je navdala novica, da nameravate, č. gospod ravnatelj, pustiti vajeti duševnega vodstva slovenskih učiteljev iz roik. Bogsigave v kakšno strujo itt pod kateri vpliv bi v tem slučaju zajadral naš vrli »Popotnik«! Sicer je 22 let skrbnega urejevanja znanstvenemu listu kakor ie »Popotnik« že neprecenlfiva žrtva na oltarju narodne prosvete, toda upajmo, da se gospod raivnatelj še ne odtegnete izvrševamju tako koristne zadače ter še ne izvršite svojega sklepa«. Dr. Jos. Tominšek pravi v pismu s 27. X. 1901.: »Vest... me je kar prestra šila! Dobro vem in uvažujem, da je uredniištvo za Vas veliko breme; saj mi io znano, koliko rednega posla v svojem po-' klicu ima vsakdo, ki zavzemaVaše mesto. Tudi Vam rad verjamem, da si želite počitnic po dolgih desetletjih neumornega dela — nihče ga Vam ne privošči bolj ka~ kor jaz. Ali — v srce me boli, da bo izgu^bil »Papotnik« z Vami svojo glavo iti —• srce; tako smo že navajeni, videti Vaše ime in Vašo individualnost združeno s tem najpotrebnejšim slovenskim listom, da se nikakor ne moremo sprijazniti z misli^o:: to bo odslej drugače! Redki so pri nas izkušeni mpžje, ki bi hoteli svojo moč in svoje zdravje posvetiti podjetju, čigar uspehi so le — nevidni; še redkejši pa bodo možje, ki bi prinesli s seboj tudi zmožnosti stati na čelu takemu listu. Jasno je iz vsega tega, kaj bi bilo m e n i najljubše, namreč: Vas videti še nadalje na naslovnem listu ,Popotnika'.« 29. XII. 1901. je pisal dr. Ilešič: »Dobro je, da vztrajate na svojem mestu; gotovo tudi dmgo leto ne bošte odstopali. Mi sotrudniki Vas bomo radi podpilrali. Dragotin Pfibil pa Jte poslal 10. XII. 1903. te besede: »Upam, da še bodoče leto žrtvujete svojemu delovanju pri »Popotniku«. Dovolite, da Vam izrazim svoje čisto subjektivno mnenje: »Popotnik« in gospod ravnatelj Nerat, to sta dva neločljiva pojma. Lista brezVas si skoro misliti ne morem.« Mislim, da je dovolj iz mnogega to malo. Slovenski kulturni delavci in slovensko učiteljstvo ve dobro tudi danes, kaj ima v u r e d n i ku Neratu. Kakšnega uirednika pa ima list, vedo sotrudniki. Stvaren, miren, vedno strogo objektiven brez ozira na sotrudnikovo osebo, brez ozira na njegov temperament. On je urednik, četudi pušča svobodno besedo vsakomur, dokler more ... dokler se ne razburka strast debate v nevaren val. Dostikrat je že stal med nasprotnikoma kakor med mliinskimai ka- menoma; z resnim, stvarniim argumen- j tom je končal stvar, ki je hotela na osebno polje. Takega spoštujejo vsi nekdanji in sedanjli sotrudniki »Popotnikovi« im si ga I žele še dolgo tudi danes na čelu dušev- ' nega glasila slovenskega učiteljstva. * Ob koncu še glas o M. J. Neratu kot človeku! Znano mi je, da je bila svoje dni vez med Neratom in Fr. Praprotmikom jako trdna. Stopil sern v Mozirje do slednjega s prošnjo, naj mi da o Neratu kaj podatkov. Obljubil je, da mi piše. In pisal je ter dovolM, da objavim celotno, kar je bilo namenjeno le meni v informacijo: »Nerata itak poznate in tekusite torej napisatii za sedemdesetletmico, kakor v istini zasluži. Nerat je brezdvomno eden naših najodličnejših tovarišev,pa tudi najidealnejših učiteljev. Sploh ga krase vse lepe lastnosti v najvišji meri, in slovensko učiteljstvo je lahko ponosno nai tega tafeo vsestransko delavnega tovariša. Kot nadučitelj v Mariboru je bil ves čas tudi zastopnik učiteljstva y okr. šol. svetu. Tukaj je imel jako težavno stališče, ker so bili skoraj vsi udje hudi naši na~ rodni nasprotniki. Pa on je vedno možato nastopil, da mu tudi nasprotniki niso upali ugovarjati. Vedno ie z vso odločnostjo zagovarjal koristi šole in učiteljstva. Tudi za svoje tovariše se je vselej z vso odločnostjo potegnil, ako je bilo treba. Mi vsi smo v njem spoštovali svojega najboljšega zagovornika. V tistem času tudi ni bilo slišati, da bi se bila kdaj proti fcateremu uvedla kakršnakoli preiskava, zakaj znala sta preprečiti on in pa Robič (takrat okr. šol. nadz. v mariborskem okraju. — Op. priobč.), ki je bil tudi veMk nasprotniik vseh takih preiskav. Mariborsko uoiteljstvo pa je bilo na svojega tako blagega iin možatega zastopnika v okr. šol. svetu prav ponosno. Leta 1882. se je v Mariboru osnovalo sadjarsko društvio po prizadevamju Robiea. V tem društvu je tudi Nerat kot tajnik jako marljivo deloval. Da se je zlasti šolsko vrtnarstvo takrat tako lepo razvijalo, je k temu tudi mnogo pripomogel Nerat. In da se je sadjarska razstava v Mariboru 1. 1884., katero je društvo priredilo, tako sijajno obnesla, ie tudi vsaj deloma njegova zasluga. Sploh je povsod z največjo marljivostfo deloval v povzdigo šolstva in splošne narodne blagitnje. Tista leta pa. ki sem jih preživel jaz pri Devici Mariji v Puščavi, bom vedno štel med najlepša v mojem življenju. Premnogokrat je prišel k meni in časiih tudi Koprivnik in skupaj smo se potem posvetovali o važnih in dostikrat jako pereoih vprašanjih glede »Popotnika« in učiteljske organizacije. In kar se je sklenilo med nami, to se je navadno tudi izvršilo. Večkrat smo si v raznih zadevah hudo nasprotovali — posebno sem bil jaz bolj razburljive nravi — pa Nerat je navadno s svojim mirnim ki tehtnim preudarkom zmagal tako da smo končno njemu prHrdili. Tako so se med nami v sarnotna Puščavi reševala dostikrat prav važna vprašanja. Jaz sem tudi že mislil enkrat o vsem napisati nekaj spominov, pa deloma sem že na marsikaj pozabil, deloma pa tudi nisem vee tako razpoložen za pisanje, kakor sem bil poprej, ko še nisem imel toliko drugih opravkov. Največje zasluge za naše šolstvo pa si je pridobil Nerat s svojim listom. Ko je on menda 1. 1880. začel delati na to, da se zopet oživi slovenski pedagošikii list — poprej je izdaval tak list Lapajne — ki pa je le malo časa izhajal — je pisal tudi meni in me prosil, da bi pri listu sodeloval. Jaz sem mu odločno rekel, da naj to nakano . opusti, ker se ni nadejati prav nikakih . povoljnih uspehov že zaradi tega, ker ne bo dobiti dovolj sotrudnikov. Pa Nerat se ni ustrašil ne dela, ne truda, temveč je začel na vso moč delati, da začni list izhajati in je to tudi v resnici dosegel. No, in »Popotnik« je gotovo v čast . vsemu slovenskemu učiteljstvu. V njego- vih letnikih je zbranega premnogo izbor- nega duševnega gradiva. Premnogo }e v v njem spisov, ki imajo trajno vrednost. Da je imel pa Nerat pri »Popotniku« ves čas premnogo dela in truda, to pač dobro . vemo vsi, in jaz se naravnost čudim, da . pri tem ni omagal in da zamore še sedaj to opravljati. Zasluge pa, katere si je »Papotnik« pridobil, so nevenliive in se pač nikdar pozabile ne bodo. Vse to bo- dete vedeli pač Vi, ki imate v tem oziru tudi mnogo izkušenj, dostojno oceniti. Nerat je pa tudi vseskozi blag in plemenit značaj. Kolikor ga jaz poznam, tako moram reči, da je malo tako dobrosrčrah mož, kakor je on. Nobenemu ni nikdar Katj zalega storil in če je tudi časih z vso resnobo povzdignil svoj svarilni glas, tako je to storil le s preblagim namenom dotičnika pravočasno opozoriti, da se čuva in vartije, da se mu ne prigodi še to ali ono, kar bi ga utegnilo nepriietno zadeti! Tud! mene je večkrat na marsikaj opozoril, na kar roti mislil ndisem, pa sem se potem prepričal, da je imel popolnoma prav. Da je bil on tudi pri snovan.iu Zaveze ena glavnih oseb, to pa itak veste. Tudi pri zborovanjih Zaveze na različnih krajih je bil on vedno navzoč. Jaz sem torej prepričan, da bode med nami malo takih tovarišev, toi bi bili v novi šolski dobi toMko in tako vsestransko delovali, kakor }e Nerat.« Da je bil Nerat ves čas, kar je hil nadučitelj v Mariboru, nosilnik tamošnjega učiteljskega društva, to Vam bo tudi znano. Ker je vedel in znal društvo dobro voditi, ker so bili predmeti, kateri so se pri zborovanjih obravnavali, vselej jako zaniiimivi, sploh so bila zborovanja vedno prav dobro obiskana. Lahko rečem, da je bilo takrat mariborsko učiteljsko društvo morebiti eno najdelavnejših, kar ie bila pač tudi v prvi vrsti njegova zasluga. Kako dolgo je bil nadzornik in kako je tudi na tem mestu deloval, tega sicer ne vem, mislim pa, da je tudi na tem mestu svoje dolžnosti tako izpolnjeval, da so bili vsi ž njim zadovoljmi. Vkljub temu pa ni kazal nikdar, da bi kaj posebnega delal, temveč se je vedel vedno proti svojim tovarišem prav prijazno in prevljudno in je tudi vsakemu rad postregel, ako je le mogel. Kolikor ga jaz poznam, je Nerat v vsakem oziru res vzoren mož in tovariš. Njegovo ime bo torej tudi v zgodovini slovenskega šolstva ostalo nepozablpvo. * Tako Fr. Praprotnak. Ta pozna Nerata dosti in če ni pisal kot kronist, je pisal kot njegov prijatelj resnico. Da je laskava resnica, je pa stvar predmeta te resnice. Vojna. CESARJEVA ZAHVALA NARODOM. Korespondenčra urad poroča z dne 5. t. m.: Njegovo c. in kr. aoostolsko Vel|čanstvo je blagovolilo izdati sledeče Najvtišje lastnoročno pismo: • Ljubi grof Stiirgkh! Ozirajoč se na dobo pol leta, tekom katere se nahajamo v vojni, ki so nam jo namenoma vsilili naši sovražniki, se spomiinjam hvaležnim srcem požrtvovalnosti, ki so jo pokazali v tem težkem času Moji zvesti narodi. Prežeti dostojnega in resnega zaupanja, so se pokazali kos velikiim zahtevaim časa. Poslali so v plemeniti pripravllenosti svoje sinove pod zastavo, skrbeli za žrtve vojne in s tem vnovič sijajno dokazali svoj visoki patriotizem in krasne državljanske čednosti. Ta dobra izkušnja krepi Moje zaupanje, ki je utemeljeno v zaupanju na Mojo armado, katere hrabrost se je v junaških dejanjih izkazala tako sijajno. Pod viodstvom Moje vlade, ki je gtede prizadevanja, da se postavijo vse moči v službo nam vsem skupnega namena, vedno v zvezi z Mojo ogrsko vlado, se bo prebivalstvo tudi vnaprej s krvjo in imetjem oklenilo ljubljene domovine. Prepričan sem, da mu bodo po vojni, katere bremena je prebivalstvo trdno odločeno prenašati do konca, poplačani v z božjo pomiočjo izvojevanem miru trudi, boleoine in nevarnosti vztrajno izvojevanega boja. Naročam Vam, da z izrazom Mojega najtoplejega priznanja in Moje zahvale sporočite to prebrvalstvu. - Dunaj, 4. februarja 1915. Franc Jožef m. p. Striigkh m. p. Padli slovenski učitelji. V 1. letošnji številki našega glasila čitam pod tem naslovom nekaj vrstic o tovariših, ki sem z njiimi preživel tudi jaz v Pulju nekaj lepih dni v teh tako težkih in resnih časih. Dan 27. julij 1914. mi ostane neizbrisen v spominu na minolo leto. Koliko krvi je preteklo od tega dne, koliko junakov krije črna prst! Pri 5. brambovskem polku v naši najsilnejši trdnjavi na jugu monarhije smo se dobili tovariši s severa iti juga. Tu si slišal govorico vseh avstrij-skih narodnosti. Sešli smo se ljudski vzgojitelji iz vseh vetrov širne Avstri^je! Polni življenja, dasi resni, vendar veseleč se poletnih večerov, kq smo hodili po starem mestu, polnem rimskih spomenikov, smo sklenili med seboj tesno prijateljsko zvezo. Med temi znanci mi je bil posebno drag tovariš Leonowiicz Mieczyslaw, ravnatelj meščanske šole v Grybovem v zapadni Galioiji. (V listu od 15. januarja berem irae Leonowatz). Prepotoval je vso I srednjo Evropo. Bil je naobražen kolegai, j blaga poljska duša. Na njegovem zavodu je poučevala tudi njegova žena. Kolikokrat je zrl s tožnim očesom s stare utrdbe, kjer je bila naša stotrrifa, proti severu. Mitelil je na dom, miislil na ženko, ki jo je pustil doma bolno. Kako nestrpno je pričakoval poročil iz domovine, ki so mu prihajala posebno v prvih tednih jako neredno. Sanjal je o prebujenju Poljske, v duhu je gledal vstajenje svoje tako težko izkušane ožje uonHvine, Vesel je bil, da Je prišel na jug med nas. Koliko lepih uric sva preživela v pisarni III. nadomestne stotnije. Jaz sem šel k telefonu, njega so deli v novo formirano pohodno kompanijo. Odhajal sem iz Pulja superarbitriran, on pa na srbsko bajišče z drugimi. Koliko sva predebatiirala o žalostnem položaju učiteljstva pri nas s Ferlanom iz Studenega. Sedaj počivata oba v srbski zemlji. Badi varna, tovariša, lahka zemljica vulkanskih balkanskih tal! Dala sta domovilni najdražje. Toliko v izpopolnilo dopisa tovariša Drejčeta, ki sva z njim tudi presedela ure in ure v kavarni, razmišljajoč o grozni nevihti. ki stresa temelje Evropi. Preden sklenem, omenjam še enega tovariša, ki je bil ranjen na severnem bojišču. Naš list ga ni še omenil kolikor je meni znano. To je tovariš Ivan Caharilja, učitelj v Povirju pri Sežani. Dne 16. oktobra je bil ranjen v zapadni Galiciji v nogo in leži še danes v Budimpesti v bolnici. Upainje je, da kmalu okreva toliko, da bo zopet lahko hodil in se opiral na prestreljeno nogo. 2eleč simpatičnemu in vrlemu mlademu tovarišu skorajšnjega okrevanja, sklepam to svoje skromno poročilce. x. LJUBEZEN DO KNJIG. Po ogrskih listih kroži sledeče poročilo madžarskega lOficirja: »Prišli smo v vas, in kakih deset vojakov je stopilo v hišo, katere prebivalci so bili pobegnili. V sobi so našli lepo pogrnjeno mizo, na kateri so bila pripravljena raznovrstna jedila. Sredi na mizi pa je ležalo sledeče pismo: Čestiti gospodje vojakd! Preden sem zapustil svoj dom, sem vam pripravil jedi in pijače. Prosim vas, sprejmite to in užite s tekotn. Vem, da potrebujete tudi perilo. V omari dobite, kar iimam. Preoblecite se in vzemite, kar hočete. S tem, kar najdete v moji hiši naredite, kar se vam zdi prav. Samo eno vas prosim: v moji sobi najdete moje knjige. Sem star učitelj, in te knjige &o mi Ijube. Iz vse duše vas prosim, pustite te knjige. Spomnite se svojih bivših učiteljev, ki so tudi ljubili knjige. Poleg tega pisma najdete zlato svetinjo Matere božje. Nisem sicer katoličan, a hranil sem to svetinjo, ker sem jo dobil od svoje stare matere. Zdaj jo darujem tistemu izmed vas, ki je po šarži prvi.« —¦ To pismo je napravilo na vojake velik vtisk. Najedli so se, napili so se in se preoblekli, staremu učitelju pa so na mizo ipo^ ložili toliko denarja, kolikor je bilo vse to vredno. Knjig se ni nihče dotaknil. « »RDEČA KNJIGA« AVSTRO - OGRSKE MONARHIJE je raynokaT izšla. Obsega dokumentarične podatke o vzrokih in začetku sedanje vojme. Podatki o konfliktu s Srbijo, o umešavanju Rusije, o častnih besedah ruskih državnikov ki so tajili mobi'lizacijo, kakor o odklonitvi vseh posredovalnih predlogov, diplomatičnih poganjanjih do splošne mobilizacije in o lažnivih pretvezah, s katerimi so naši sovražniki utemeljevali napoved vojne. V »Rdeči knjigi« je zbran material, ki je našim čitateljem že iz svoječasnih poročil znan. — Ljudska izdaja »Rdeče knjige«, ki izide v raznih jezikih, v uvodu v velikih potezah pojasnjuje, kako je nastala splošna vojna in opisuje posebno spopad z Rusijo. PADLI NEMŠKI JURISTI. V vojni je doslej padlo 1279 nemških juristov iz Nemčije, in sicer 6 profesorjev prava, 275 vladnih uradnikov, sodniteov in državnih pravdnikov, 240 advokatov, 334 asesorjev, 423 referendarjev i. t. d. VOJNI DAVEK NA OGRSKEM. Budimpeštanski uradni list je prinesel dne 30. pret. m. odredbo finančncga ministra glede vojnega davka, ki naj se naloži na letne dohodke nad 20.000 K. Odredba našteva vse slučaje prostosti davka, pričemer se zlasti ozina na davka proste državne papirje. Del donosa tega davka je namenjen za deželno vojno skrb. * MIR! Iz Milana .poročajo: »NowojeVremja« piše: Rusko ljudstvo in vlada sta zaradi velikanskih dogodkov prišla do izredne edinosti, in ju niti z obljubami niti z grožnjamii ni mogoče spraviti od svojega smotra. Nemški agenti naj nikar ne upajo na separatni mir z Rusijo, Franoijo ali Angllijo. Separatni mir fe mogoč edinole z Avstrijo in še to le tedaj, če se požuri, da ga poišče. Avstrija pa tudi ne bi mogla skleniti iniru z Rusijo ali Srbijo samo, ampak z vsemi državami trosporazuma, ki bodo do konca vojske neomahno složne. -— Iz Curiha piišejo: Tu je izšel spis za poseben mir med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Rusijo. Sodijo, da je provzroči'1 spis višji ruski plemič grof Korvin Milovski, ki biva v Curihu. Milovski trdi, da divja ob carjevi bolnišiki postelji hud boj med nacionalistično bojno stranko in med za niir zavzetimi pravimii monarhisti, ki uvidevajo, da Rusi-ji ne kaže nič dobička iz vojne. Zavzemajo se za pošten mir brez zavzetja zemlje, nacionalistična stranka pa zahteva iz osebnih in materialnih razlogov, naj se nadaljuje vedno brezobzirnejše vojna, da se tako onemogoči sporazum z nasprotnikom. * OB PUŠKINIH CEVEH SMO SE GRELI. Učitelj Viktor B r e g a n t piše s srbskega bojišča: Gotovo Vas bo zanimala naša slavna, a strašna noč med 28. in 29. novembrom na bojišču. ZasedM smo po težkem naskoku holmec Zajčica okolo 12. ure opoldne. (Zajčica leži blizu mesta Pranjani južno-izhodno od Valjeva). Srbi so sprva utekli daleč od tega holmca na drugo višino. A okolo 2. ure popddne smo opazili, da se pomika sovražnik polagorna profi nam, tako da so okolo 3. ure popoldne napravili naskok na nas. Nerazumljiv6 nam je bilo začetkoma, zakaj so prej tako bežali pred nami in zdaj delajo zopet naskoke. Zvedeli so, bogve kako, da je nas samo malo število, a njih je btilo okolo treh poKkov. Pridni naši Dalmatimci so streljali ljuto na bližajočega se sovražnika s tako silo, da je moral sovražnik ustaviti naskok. Približal se natii je že do 20 korakov. Napočila je prava zimska noč. Mraz je pritiskal z vso silo, tako da so drevesa pokala. Ivje je že krasilo drevesa, in skoraj bi lahko rdkel, vsako tako drevo bi bila krasna božičnica zaradi svojega snežnega krasa. Da nas ni zeblo, smo pridno »pucali« (streljali) in se pri ogreti puški greli. Milo je nas pogledoval mesec in nam delal bojevanje še težavnejše. Od 5. ure naprej smo že imeli malo municije. Kaj le bo, ako nam }e ne dostavijo! Nihče ni mislil med gromenjem topov, regljač in pušk na želodec, ki ni že drugi dan okusii nič toplega. Ves čas od 3. do 7. ure zvečer so žvižgale krogle kakor čebele nad našimi glavami. — Okolo 7. ure so začele pevati puške strašno pesem, grmelo in bobnelo je okolo nas, granate, šrapneli in bombe so padale v naše ofcope, in tuintam je izdiihnil blagi naš tovariš svojo mlado dušo. Dozdevalo se je nam, kakor da bi se zemlja: okolo nas odprla in nas hotela požreti. Videli smo črne množice se nam bližati v neobilni meri, a vendar naše puške so te pošasti prestrašile, da so se zopet zakrile. Taki napadi so trajali vso noč brez počitka, a mi nismo hoteli popustiti te višine, ker smo vedeli, kakšne neizmerne vrednosti je. Strašna ie bila ta noc, a slavna za nas, zakaj drugi dan v jutro niso naši več hoteli ostati v svojih okopih, na lastno pest so hoteli pregnati močnejišega sovražnika; a glej čuda, ko vendar pridrvimo do sovražnih okoipov, vidimo strašno sliko pred seboj. Jarki so bili napolnjeni s trupli sovražih čet, in sneg ie kazal krvave sledove. Strašen vtisk je napravilo to name, mrzlo mi je postalo od tega tako strašnega prizora, ki ga nikdar v svojem živlienju ne pozabfcn. — S tem, da smo držalii to višin-o, smo sovražniku vzeli predzadnjo višino nal ipoti v Pranjani. Naš slavni brigadir, plerneniti mož, Noring, je imenoval ta-le dan praznik našega polka. — Prav na kratko sem Vam označil junasko ponašanje naših hrabrih Hrvatov iz Dalmacije. * FRANCOSKI UCITELJI V VOJNI. »Temips« poroča: Na seji zborničnega odseka za uk je minister Sarrant naznanil, da je pri vojakih 25.000 članov višjcga učiteljstva in da jih je padlo, oziroma biilo ranjenih 3500. Vsi zavodi za medicinski pouk so prirejeni za. bolniščnice za ranjlence in istatako je tudi z večino šol. Odrejemo je, da bo pouk, kii je biil začet-? kom vojne zaradi pomanjkanja učiteljev večjidel ustavljen, zopet ppvsod v norrnalnem razvoju. Števiilo visokošolcev v Frainciji je padlo od 23.000 na 10.500, število giinnazijcev in učencev na licejih od 98.500 na 73.600. Državni podtajruk Dalimiier je izjavil, da je že vse poskrbljeno za varstvo umetnin v muzejih. Z zopetno gradnjo porušenih stavb se prične takoj, kaikor hitro pridejo prizadeti kraji iz nevarnostk ...... Kniiževitosf. Zvonček objavlja v II. letošnji številki to-le vsebino: 1. Iz pesmi Borisova: Ob novem letu. Vladkovi načrti. 2. lvan Stukelj: Vojakove solze. Piovest. 3. t Fr. Kuhar. Podoba. 4. t ivan Ličar. Podoba. 5. Z.: Mati. Povest. 6. Silvester Košutnik: Dva pevca. Basen. 7. Ivan Albreht: Pri oknu. Pesem. 8. Profesoir Makso Pirnat: Skladat. Davorin Jenko. Podoba. 10. Davorinov: Majka ne žaluj. Pesem. 11. Slovan Slovanov: Mraz. Povest. 12.Borisov: Cvetka. Pesem. 13. V. Z.: Dobra srca. Povest. 14. Ivo Trošt: Sneg. Povest. 15. Sneženi mož. Podoba. 16. Davorinov: Junakova pesem. Pesem. 17. Pouk in zabava: Besedna ugarika. — Rešitev zastaviice v podobah v prvi številki. — Rešilci. — Umetnik pri cesarju. — Otroško pojmovanje vojne. — Oče in sin — padla kot junaka. — Na straži. Pcdoba. — Rotiček g. Doropoljskega. Popotnik ima v I. letošnji števidki to vsebino: 1. Pro domo. 2. Ptaček: Aforizmi, ki niso zapisani v obči pedagogiki. 3. frančev: Evangeliij dela. 4. Miro Sijanec, Maribor: Dušni boji. 5. Pav. Flere: Naša »Šolska občina«. 6. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. 7. Si-nius Mir: Ivri -i(z raznih svetov vzgpje. 8. Iz šolskega dela: Vsem, ki so dobre volje. Lepopisje na višji stiopnji. Improvizacija v šoli. Vojno posojilo v šolii. Izgotovljeni nakupljeni ali od otr(ok napravljeni fizikalni aparati? 9. Slovstvo: Ocene. Književne novosti. Časopismi pregled. 10. Razgled: Kultura. Šolstvo. To in ono. Kraniske vesti. —r— S seje občinskega sveta ljubljanskega dne 19. pret. m. Občinski svetnik dr. Fran Novak poiroča o novi izvolitvi kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo- 1915—1917. Koncem seje so se vršile volitvie. Izvoljeni so bili z 20 glasovi podžupan dr. TriUer in občinski svetniki Dimnik, Hudovernik, Mally, Ružička, Planinšek, Likozar ter ge. Tavčarjeva in dr. Kokalijeva, Obč. svetnik Jeglič je ostal z 10 glasovi v manjšini, 7 listkav je bilo praznih. Kuratorij dnevnega zaveti-; šča za šolske otroke ie prosil za zvišanje prispevkov za to zavetišče. Poroča obč. svetnik Likozar. Doslej je dobilo 30 otrok IV. in II. mestne ljudske šole brezplačno kosilo in kruh, ker se je zaračunavalo z 20 vin. Odsltej naj se izda za to po 28 vin. in se zahteva ta vsota tudi od drugih otrok, ki ostanejo v zavetišču. Obč. svetnik Jeglič je proti temu zvišanju, češ, da zadostuje 20 vin.. nakar iga poročevalec zavrne z začudenjem, da more šolnik govoriti o tein, da ena učna oseba lahko nadzoruje 90 otrok. Zaradi raznih okoJiščin so iz zavetišča izostaie že vse deklice in tudi mndgo dečkov. Starši šentjakobskega okraja so tudi že prosili, da naj bi zavetišče ostalo tarn. V sedanjih časih 16 vin. za opoldne gotovo ni preveč, in za 12 vin. kruha lahko otrok sne danes naenkrat. Predlog se sprejme proti glasovom S. L. S. — Zupan dr. Tavčar naznani, da je Engelbert Gangl odložil svoj mandat v deželnem šolskem svetu. Volitev se bo vršila v prihodnji seji. — Končno izreka obč. svetnik Jegliič željo,i da bi se stojnic v bližini šol odpravile. Žu-; pan miu pritrdi, da je njegov predliog \z. vzgojnih ozirov upravičem in da se boi upošteval, kadar se šole ne bodo rabile več v toliki meri za vojaštvo. —r— Razpis učiteljske službe. Na štirirazredni ljudski šoli v Planini (okraj togaški) je razpisano eno učno mesto v stalno nameščenje. Prošnje do 15. febr. —r— Bolan med Rusi. Učitelj v Dragi pri Ribnici Josip Jarh leži ranjen v vojaški bolniščnici v Kijevu. —r— Društvu »Mladiki« v Ljubljani poslana druga božična denarna zbirka slovenskih žena na korist ranjenim vojakom znaša 1361 K 22 vin. Pač lepa vsota! —r— V ruskem ujetnlštvu je tovariš Vinko R o b 1 j e k , nadučitelj v Podkraju pri Vipavi. Pisal je svoji ženi z datumom 30. decembra, da ie bil 21. novembra ranjein v stegno, potem je obležal tn bil ujet ter se nahaja sedaj nekje blizu Moskve. Naj pride zopet zdrav v domovino! —r— Pojasnilo. V »Slov. Narodu« čitamo: Kako neza.nesljiva so poročila z bojišč, kaže nastopni slučaj: Prve dnl meseca januarja t. 1. so prinesli razni časopisi vest, da je padel na južnem bojišču učitelj Frlan s Studenega pri Postojni in da leži pokopan na koruznem polju ob reki Koiubari. Mislil sem takoj, da je to tovariš in prijatelj Makso Milian Furlan, učitelj v Smihelu, p. Hrašče pri Postojni, doma s Podrage na Vipavskem. Ker pa priimek brez krstnega imena ni bil pravi in njegov službeni kraj netočen, sem se obrnii na; »Slov. Narod«, če bi mi mogel kdo dati o tem kako poiasnilo. In res v treh dneh dobim od prijatelja Iv. Šraja, vodje meščanske šole v Postojni, dopisnico, ki pravi: Dne 7. t. m. sem dobil od tovariša Viktorja Volka z južnega bojišča dopisnico, datirano s 30. novembrom, na katero je med drugim tudi napisak »Dne 23. t. m. je padel učitelj Furlan s Šmihala.« Diie 19. ianuaria t. 1. pa dobira od prijatelja Fr. Cimermana (c. in kr. S. H. D. 2. bat. št. 2, vojna pošta 15) razglednico, ki pravi: »Bodite brez skrbi za tistim, za katerim ste vprašaii v »Slovenskem Narodu«. Bila sva skupaj pred par dnevi; on je namreč v bolniščnici, pa kmalu okreva.« Zahvalim se mu, mu takoj odpišem in ga prosim za božjo voljo, naij mi vendar kaj natančnejšega poroča o prijatelju, da se lahko on moti, ker se mnogo ljudi piše Frlan, Furlan, Furlani itd., da naj dobro poizv.e, če je dotičnik res učitelj M. Milan Furlan. Komaj oddam to pismo, že dobim od prijatelija Lenarta Del Linza z Razdrtega na Notranjskem (c. kr. domobr. polk 23., stot. 6., II. bataljon, vojna pošta 76) dopisnico, ki praivi: V »Slov. Narodu« z dne 9. januarja si prosil v zadevi učitelja Furlana. Furlan je padel na bojišču pri Kolobari dne 23. novembra okrog 10. v schwarmliniji. Isto lahko zveš v verlustlisti, a ne znam, ako bode zaznamovan*, ker je bita istikrat veMka zmešnjava in tudi našega baitaljona ni več. — Učitelj Volk ostal kot srbski ujetnik ...« Toda prijatelj Fr. Cimerman še vedno vzdržuje svojo trditev, da je prijatelj v bolniščnici, piše namreč: ... Dolžnost mi je, Vam cenj. želja izpolniti. G. Maks Milan Furlan se nahaja na poti boljšanja, jaz sem do malega vsaki dan z g. skupaj, kajti jaz sem edini Slovenec, kar nas je pri naši bateriji... V kratkem Vam pišem pismo ter kaj bolj natanko.« Upajmo, da je zadnja vest prava in da se s prijateljem Milanom še vidimo pod zvezdami.t) — Fran Zaman, nadučitelj v Hrenovicah, pošta Hrašče pri Postojni. —r—Poročil se je dne 1. t. m. Frančišek Jurman, c. kr. poštni asistent, služ- t) Tudi mi se pridružujemo tej želji. Uredn. bujoč pri poštnem in brzojavnem uradu Ljubjana 1, z gospodično Angelo Grego^ rinovo, hčerko tovariša nadučitelja J. Gregorina, ki živi zdaj na Viču v pokoju. Bilo srečno! —r— V srbskem ujetništvu je Ivan V a d n j a 1, nadučitelj na Premu na Notranjskem. Pisal1 je svoji materi, da se naha-ja kot strežnik v bolniščnici v mestu Aleksinac blizu Niša in da se mu dobro godi. —r— Delo za vojake, Učiteljica Marija Žgurjeva v Radomlju je nabrala v družbi dveh deklet Katarine Cerarjeve in Katarine Jermaniave, znesek 76 K, za katerii znesek se je kupila volna. Pri izdelovanju volnenih izdelkov so sodelovale vaška dekleta in šolske deklice. Napletlo se. je pod vodstvom učiteljice Marije Žgurjeve 22 parov nogavic, 19 par.ov zapestnikov, 12 havb, 16 parov rokavic in 3 pare kolenic. Prvo izvršeno delo, 5 parov nogavic m 2 pa<ra zapestnikov, se je poslalo na prisiojno mesto v Ljubljano, vse drugo se je razdalo med v.ojiake dornačine. Poleg tega se je nabralo tudi mnogo živil: krom-. pirja, jajc, jabcilk, bele moke in leče. Vsa ta nabrana darila so se poslala v domobransko bolniščnico v Ljubljan,o. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Sedaj pa prav ipridno izdelujejo papiirnate izdelke, ki smo jih že odposlali 1545 parov. —r— Imenovanje. Učitelj 9. činovnega razreda na držav. obrtni šoli v Ljubljani, inž. Milan pl. Šuklje, j;e diobil naslov profesorja. —r— Častni znak II. razreda »Rdečega križa« je prejel Karel Simon, okrajni šoJski nadzornik v Kranju. —r— Umrl je dne 5. t. m. g. Franc L o b e , oče tovariša Henrika Lobeta, nadučitelja v Zagradcu, ki je sedaj pri vojakih. — Bodi vrlemu možu blag spomin; sinu pa naše sožalje! —r— Umrla i]e dne 7. t. m. v Zgornji Hrušici pri Ljubljani gospa Marija C i u h o va v starosti 71 let — mati tovarišice Ane Ciuhove, učiteljice pri Sv. Duhu na Stari gori, in tovariša Franca Ciuhe, nadučitelja v. Smledniku, ki je sedaj v vojni, bržkone v ruskem ujetništvu. Ni mu bilo dano, da bi spremil ljubljeno mater na zadnjem potu k večnemu počitku. Naj ga varuje njen blagoslov! — Blagi ženi blag spomin! Hčeri in sinu naše sožalje! —r— V Toplicah pri Zagorju ob Savi so na tamošnji šestrazredni Ijudski šoli dosedaj izdelali \u odposlali za naše vrle bojevnike šest pošiljatev toplega oblačila. in sicer teh-ie izdelkov: 80 snežnih čepic, 380 parov zapestnikov, 12 parov zapestnikov z odprtim palcem, 65 parov kolenic, 66 parov dokolenic in 116 parov ovojev za noge. Medtem smo več parov ncgavic \n dokolenic oddali tudi za domače vojake. Poleg tega so učenci nab ali za begunce pri Krškem velik zaboj perila, obuvala m povrhne obleke. — Za vse volnene izdelke ie na iniciativo g rudniškega ravnatelia inž. Paura darovala večino volne tukajšnja bratovska skiadnica Trboveljske premogokcpne družbe, deloma je je nakupil krajni šolski svet in nekaj se je te nakupilo iz zneska 175 49 K, ki so ga v ta namen nabrale ondotne marljive učenke. Reči moramo, da mla i in stari tekmujejo, kako bi bolje sodelovali za naše domovino braneče vojaštvo. — Dne 15. deccmbra 1. 1. se je v pritličju naše šo!e v 3 sobah nastanila rekonvalescentnica .Rdečega križa" za ranjence. Dobili smo vojaštvo peterih narodnosti, izmed katerih je večina Slovencev. Mesta odišlih vojakov zasedajo sedaj večina domačini iz okolice. Zadnji čas je prišel v to bolnico tudi tovariš Sovre \z Radeč na Dolenjskem. Dne 24. decembra 1. 1. je tu nastanjenim ranjencem priredl nenmorno delujoči damski komite krasno božičnico pod \odstvom preblagorodne gospe Vilme Pauerjevc, soproge tukajšnjega rudiiiškega ravnatelja. Vsak izmed teh je bil obdarovan s toplim perilom, napolnjenim cigaretnim eluijem, zobnim praškom in ščetko, vžigalom na kremen, žepnim nožem, potico in sadjem. Ob prižganem božičnem drevescu in krasno okrašeni cesarski sohi je najprvo zaigral tukajšnji obče priznani salonski sekstet cesarsko himno in takoj nato mehkobno-rahločutno nTiha noč, sveta noč," ob kateri je marsik.atero junakovo oko postalo rosno. Nato je v slov. in nemškem jeziku v jedrnatem in ganljivem govoru naše bojevnike pozdravil naš veiespoštovani g. zdravnik dr. Tomo Zarnik, Jii leči tudi bolecine tukajšnjih rekonvalescentov. Končno je Ogre pozdravil v njih maternem jeziku g. rudniški ravnatelj inž. J. Pauer, ki si je za to bolnico pridobil glavne zasluge in se obenem zahvali vsem, ki so z darovi ali kakorkoli si bodi pripomogli, da se je slovesnost tako sijajno izvršila. —r— Konec I. polletja. Dne 4. t. m. se je za nedoločen čas prekinil pouk na mest. slovenski dekliški 8razrednici v Ljubljani, ker potrebuje vojaška uprava šolske pnostore v Lichtenturničnein zavodu v vojaške namene.'— Ako se posreei dobiti nekaj poldni za pouk na še obstoječih dekli- ških šolah, se bo to naznanilo potom časopisja. —r— V ruskem ujetništvu se nahaja rezervni poročnik Ivan R i g 1 e r , učiteli v Semiču. Pisal je svoji ženi, da je bil ranjen in da je nezavesten ležal v jarku. Pobrali so ga Rusi in ga z njegovim slugo vred odvedli v ujetništvo. To obvestilo je pisano na avstrijsko vojno dopisnico, cenzurirano pa je že od ruske vojne oblasti, kar dokazuje, da je tovariš Rigler pisali dopisnico na potu v bolnico. —r— Iz Ijudsko-šolske službe. Učiteljska kandidatinja lvana Vercetova ie iraenovana za suplentinjo v Ajdovci. Učiteljska kandidatinja Rihteršičeva je pripuščena k brezplačni šolski praksi na trirazrednici v Srednji vasi. —r— Dijaki c. kr. državne realke v Idriji prirede v soboto, 13. t. m., na korist rodovinam vpoklicancev v c. kr. rudnišked gledališču predstavo, in sicer uprizore dramatično sliko v enem dejanju »Filozof« in dramo v enem dejanju »Dediščina«. Obe igri je spisal E. Gangl. Šiaierske vesfi. Hermina Stritarjeva. Iz Št. Vida-Grobelnega riam pišejo: Dne 31. januarja t. 1. smo spremili k večnerau pocitku zemeljske ostanke tukajšnje vrie uciteljice gospe Hermine Stritarjeve, rojene Ravnikarjeve. Bala je kot učiteljica vestna in marljiva do zadnjega — v torek se v šoli, a že 29. januarja, v petek, so naznanjali zvonovi žalostno vest, da ni več nje, ki je bila ijubljenka otrok. Mihče si mi inogei inisliti, da pojde tako liitro — srepa smrt je le zamalmila in unitila življenje, še poino upov in nad. Biia pa ni le vzgoje¦¦ vaika — bila jie tudi zvesta iin Ijubljena soproga in preskrbna mati. Solzne so bile skoraj slelirne oči, ko smo stali ob prerani gomiiii nje, ki nam je bila ob vsaki priiikii prijetna družabnica. V mnogiobriojnem števiiu je prihitelo učiteljstvo in občiiinstvo od vseh strani izkaizat čast in s spoštovanjem žalujoč za njo, ki spava v senci stoletnih hrastov in temni^. jelk. Ob grobu žaluje soprog tovariš nadučitelj Jos. Stritar in otroka, ki je njima posvetMa vse moči, hoteč jiiima preskrbeti lepo bodočnost. Zalujočemu soprogu in sor^dnikom naše sožalje! Blagi pokojinaci pa bodi zemljisca lahka in blag spomdn! Albert Horvatek. Dne 27. januarja t. 1. je umrl v Mariboru, zadet od kapi, deželni poslanec Albert Horvatek, bivši učitelj. — Albert llorvatek je imel burno preteklost in šel je, ali bolje, moral je iti, zgodaj v pokoj. Služboval je na Gornjem Stajerskem, in čut za trpeče delavske sloje ga je napotil, da je stopil v vrste socialne demokracije, kar so mu njegovi predpostavljeni zamerili. Kot govornik je imel mnogo daru, govorica mu je tekla gladko, brez strasti, in nekoliko preko srednjevelika postava, z visokim čelom ter osivelimi lasmi in brado, vse to spojeno z gotovim dostojanstvom, mu je kmalu priborilo med tovariši, vodilnimi socialnimi demokrati, odlično soodtočujoče mesto. — Zadnjega pol leta sem so se v njem marsikateri pojmi preobrazili in zlasti n a š e narodne težnje je pričel motriti s popolnoma drugega stališča. Dočim j€ skoro še pred dvema letoma pobijai slovensko zahtevo po slovenski narodni šoli v Studencih tik Maribora, je sedaj prižnaval potrebo te šole. — Bil je značajen, odkrit, simpatičen mož, ki se je tudi sloveiiskega učiteljstva oklepal z ljubečim srcem. Bodi m.u tudi' v naših vrstah ohranjen Ijub spomin! —š— Čadram pri Konjicah. Pišejo nam: Deklice tukajšnje šestrazrednice izdelujejo od začetka novembra pret. leta prav pridno zimske reči za vojake. »Rdečemu križu« v Gradec smo že odposlali: 40 parov nogavic, 188 ušesnih pokrival, 76 zapestnikov in 36 ovitkov za kolena. Vrhutega so bili obdarovani z garnituro topliih reči malone vsi domačinii, ki se nahajajo na bojiščih, 02-iroma so šele pred kratkim odrinili v črnovayniška službo. Sredstva za nabavo potrebnega gradiva si je pridobilo šolsko vodstvo potom zbirke po šolskem okolišu; ta zbirka je dala 293 K 49 v, h kateremu znesku je prispevala občina OpliOtnica 100 K, krajni šolski svet čadramski pa 50 K. — 13 kg violne je dobila šola podarjenih od urada za vojno oskrbo. Iz te volne izdelujejo sedaj deklice pridno šale ali vratne ovitke. Obče moremo z zadovoljnostjio poudarjati, da se učenke delu za oskrbo branilcev domovine posvečajo z veseljiem in vnemo. —š— Čadram pri K»njicah. Poročajio nam: Dne 20. dec. pret. leta je ponesrečil v Dignani črnovojnik Henrik B r e g a n t, nadučitelj iz Keblja pri Čadramu. Skočil je tako nesrečno z voza, pri katerem so se splašili konji, da je nezavesten obležal. Nezavestnega so prepeljali v trdnjavsko bolnico y Pulj, (Festungsspital I. in Pola, Gymnasium) kjer se mu zdravje — hvala Bogu — polagoma vrača. —š— Zvišanje štajerskih deželnih doklad za 10%. Štajerski deželini odbor je sklenil zvišati dosedanje 50, oziroma 56% deželne doklade za 10%. K temu svojemu sklepu je priobčil deželni odbor v graških dnevnikih obširno izjaivo, ki v njih slika žalosten finančni položaj dežele in poudarja, da ni pre.ostasjalo ničesar drugega kakor zvišati deželne doklade. Sklep deželnega odbora se predloži v Najvišjo sankcijo z omeiitvijo, da velja zvišanje le za prvo polovico leta 1915. — Deželni odbor pravi, da je bilo za leto 1915 proračunano potrebščin 17,507.099 K in kritja 15,660.125 K. Ker pa izostanejo preodkazi iz davka na žganje in pa redni dohodki iz davka na pivo in užitninskeiga davka, bi znašal primanjkljaj 4,357.974 K. Ta račun je prisilil deželni odbor po njegovi izjavi k zvišanju deželnih doklad. —š— Na Muti se je priredila vkljub nenavadnim razmeram tudi letos božičnica otrokom slovenske šole Družbe sv. Cirila in Metoda. Po možnosti so bili obdarovani vsi otroci s toplo obleko in šolskimi potrebščinaimi. Da je bilo letos sploh mogoče prirediti božičnico, so omogočili prijatelji naše obmejne mladine, ki je niso pozabili niti v tako resnih časih. Naj imajo prijetno zavest, da so pomagali s svojimi darovi onim, ki sa bili ravno letos bolj potrebni podpore, kakor kdaj prej. Iskrena zahvala vsem darovalkam in darovalcem izreka v imenu obdarovane dece šolsko vodstvo. —š— Na bojnem polju na jugu v Črnabari v Srbiii je padel častne smrti gosp. Srečko J e š o v n i k, c. kr. nadporoenik 7. domobranskega polka, sin nadučitelja tovariša Simona Ješovnika pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. — Bodi vrlemu slovenskemu junaku časten spomin! Težko prizadeti cenjeni rodovini naše iskreno sožalje! —š— Učiteljstvo deške in dekliške lj. šole v Ptujski okolici ie meseca listopada 1914 in prosinca 1915 darovalo 1% svoje mesečnc plače, skupno 30 K 32 vin. za »Rdeči križ« Vsota se je izročila okraj. podpor. odboru. — Nekatere pridne učenke naše šole — s poukom se še v šolskem letu 14—15 ni začelo; v šolskem poslopju so že od meseca listopada nastanjeni vojaški ranjenci - so pod spretnim vodstvom učiteljice Adele Machnitscheve izdelale za vojake pletenin, kakor zapestnikov, čepic, ušesnih pokrival itd., kar se je odposlalo »Pomožnemu odboru gospa za »Rdeči križ« v Gradcu«. Material je dal »Pomožni odhor za »Rdeči križ« v Ptuju brezplačno na razpolago. —š— Poročil se ie dne 25. januarja 1915 gospod Martin Stante z gospico Marico Kodermanovo, nadučitelja hčerko iz Pirešiče pri Zalcu. Bilo srečno! —š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval definitivno učiteljico na dekliški šoli v Trbovljah-Vode Ano Wessnerjevo za nadučiteljico. —š— V deželnih drevesnicah so, kakor poroča »Gospodarski Glasnik«, že vsa drevesa oddana in novih naročil več ne sprejemajo. —š—Iz Celja nam poročajo: V Karpatih je bil ranjen na roki in nogi mestni učitelj M. Lobenwein. —š— Poročil se ie na Svečnico y Vojniku učitelj Ciril P r e g e I j z učiteljico Tončko Zieglerjevo. Mnogo sreče! —š— Umrl je na Svečnico g. Mijo S t a r k 1, vpokojeni vodja zemljiške knjige v Sevnici. Popojnik je bil v sevniškem okraju dolgo vrsto tet načelnik, oziroma član vseh najuglednejših korpoTacij: bil je župan sevniški, načelnik okrajnega zastopa, član okrajnega šolskega sveta, duša sevniške Posojilnice, računski pregledovalec Južno-štajerske hranilnice v Celju. Velike njegove zasluge, ki si jih je prido bil z vestnim izpolnjevanjem vseh naštetih javnih častnih služb, so dobile priznanje tudi na Najvišjem mestu; pokojnik je bil imetelj zlatega zaslužnega križca. Po svojem politiškem mišljenju je bil eden od »stare garde«; odločnega svojega narodnega mišlijenja ni imel navade skrivati. Bil je odkrit in resničen pnijateli slovenskega šolstva in učiteljstva ter velik dobrotnik šolske mladine. Bodi mu blag spomin! —š— Proti nadatjnemu priseljevaniu gaMkih beguncev. Na zadnji seji štajerskega deželnega odbora je bito sklenjeno na predlog poslanca dr. Hofmann-Wellenhofa, da se vloži na vlado nujna prošnja, naj bi vlada, kolikor le mogoče preprečala nadaljnje priseljevanje galiških beguncev na Stajersko, ker je dežela že itak glede vseh vrst vojnih dajatev med prvimi in mora računati s težavnimi razmerami ljudske prehrane ter se je bati neizogibnih težkih posledic na narodno-gospodarskern in zdravstvenem polju. —š— Papirne podplate in nogavice izdelujejo v šolah. Štajerski deželni šolski svet je doposlal šol&kim vodstvom razglas naučnega ministrstva in naročil, naj y vseh ljudskih in meščanskih šolah, vadnicah in učiteljiščih uče izdelovati otroke papirne podplate in papirne nogavice. Papirni podplati se izdelujejo tako, da se sešijejo štiri papirji časopisja brez vozlov; nogavice se napravijo iz takozvanega Billirothovega papirja. —š— Iz Maribora poročajo: S poukom prenehajo popoilnoma na vinorejski šoli v Mariboru in v poljedelski šoli v Grottenhofu; prostori se porabijo v druge namene. —š— Iz Slovenske Bistrice poročajo; V Karpatih je bil tekom zadnjih bojev rar njen tovariš Matej Janžekovič, učitelj na okoliški šoli v Slov. Bistrici. —š— Na južnem bojišču je pri Gornjem Milanovcu padel dne 5. decembra pret. m. gosp. Edvin S o r č a n , četovodja 87. pešpolka, sin tovariša nadučitelja Sorčana v Hrastniku. Vrlemu junaku čar sten spomin, cenjeni rodovini naše iskreno sožalje! GoriSke vesti. —%— C. kr. okrajni šolski svet v Sežani je naznanil vsem šolskim vodstvom v okraju z okrožnico z dne 13. januarja 1915. 1., št. 3779, da se ie nabralo v tuk. okraju potom šol 2729 K 41 vdtn. Za navedeno vsoto se je nakupilo volne, iz katere so izgotovile deklice sledeče predmete: 198 komadov snežnih čepic, 14 koinadov ušesnic, 7 komadov oprsij, 96 komadov moških šerp, 191 parov dokolenic, 41 parov kolenic, 543 parov zapcstnikov, 476 parov nogavic, 57 parov (zapest. rokavic. Dalje se je iz denarja nakupilo blaga ter napravilo: 25 parov spodnjih hlač, 96 parov ovitkov za noge. Kupilo se je 39 kiomadov težkih zimskih maj. Dobilo se je 3 žepne rute in 1 rjuho. — C. in kr. pešpolku št. 97 se je poslalo pod naslovoin: »Sammelstelle des KriegMursorgeamtes in Graz, Weihnachtsgaben fiir diie Soldaten im Felde«, 4 zaboje 151 kg težke različnega blaga, in sicer: 325 parov zapestnikov, 256 parov nogavic, 67 parov ovitkov za noge, 65 parov dokolenic, 40 parov kolenic, 17 parov rokavic, 54 kosov snežnih čepic, 18 kosov maj, 15 moških šerp, 14 parov ušesnic, 7 parov oprsij, 3 pare rut in 1 rjuha. — Ostalo se je pa posameznim vojakom ali svojcem porazdelilo deloma doma, delotna se je nekaj poslalo tudi v Gorico. C. in kr. vojno poveljstvo v Gradcu se je z dopisom od 5. decembra 1914, štev. 15.556, zahvaliilo za poslana božična darila vojakom 97. pešpolka s prošnjo, da to zahvalo izreče vsem prizadetim. —g— Po vseh šolah v Gorici so te dni brali učencem nasvete oblasti glede varčevanja v domačem gospodinjstvu. Treba si utesniti in omejiti živež na najpotrebnejše, tako da bomo pripravljeni za morebitne neugodnejše čase in da moremo vztrajati do prihodnje žetve. —g— Občinska knjižnica v Gorlci. Kakor je razvidno iz poročila te knjižnice za lansko leto, je imela čitateljev 2194; prečitanih je bilo 2858 kpjig proti 2591 y letu 1913. V goriški občinski knjižnici ni nobene slovenske knjige. —g— Štiridesetletnica mašništva dr. Antona Gregorčiča. Dne 16. pret. m. so praznovali učni zavodi Šolskega Doma v Gorici v Kapucinski cerkvi štiridesetletnico mašništva dr. Antona Gregorčiča, predsednika ŠoJskega Dorna, kj ima zanj nebrojnih žaslug. Pred mašo je imel dnevu primeren nagovor pater Rafael Bogataj; ko je jubilant končal sv. mašo, se mu je poklonila v zakristiji deputacija otrok, ki mu je ob lepi deklamaciji izročila šopek, voditelii in voditeljioe šolskodoois.k.i«h zavodov pa so se mu poklonili ter mu čestitali na domu. Dr. Gregorčič se je ginjen zahvaljeval. Pri maši je pelo učiteljstvo, sodetovali sta tudi gospodični Šantlovi. Pri maši je bilo več Gregorčioevih osebnih znancev in čestilcev. Navzoči so bili tudi ravnatelj moškega učiteljišča Viktor Bežek, ženskega učiteljišča ravnatelj 2nidaršič, vodja slovenske gimnazije proi. Ipavec itd. —g— Dobrotnik ljudstva. Z Dola nad Ajdovščino nam pišejo: Začetkom novega leta je stopil v pokoj naš velezaskžni nadučitelj Edmund Čibej, ki je polnih 29 let z najboljšim uspehom. poučeval tukajšnjo mladino. Prenaporno delo ga je vrglo v bolezen in ta v prezgodnji pokoj. L. 1884. je došel na Dol na takrat ravno dozidano novo šold orat ledino. Ni bila šala pričeti s poukom v kraju, kjer niso imeli otroci niti starši pojma o šoli. Debel-o smo gledali mladega učitelja, ki je s svojo prijaznostjo in vljudnostjo kmalu pridobil srca takrat sirove in podivjane mladine. Poleg vsakdanjega početnega pouka je1 učil ob nedeljah nadpetnajstletne mladeniče in dekleta. — Koliko truda! — Kmalu smo zapazili sadove šole. Ponosni smo bili na svojega učitelja. V šoli in zunaj šole velik preobrat. Otroci so z veseljem obiskovali šolo in navadili se lepemu vedenju, kar je toplo vplivalo tudi na starejše ljudi. Redkokje pozdravlijajo otroci, kakor vefiki, domačine in tujce tako lepo, kakor na Dolu. To je zasluga učitelja Cibeja. — Vestno je poučeval v šoli. V 29. letih njegovega bivanja med nami so se izpremenili ljudje in kraj. — Koliko se je mučil s šolskim vrtom! .— Iz kupa kamenja je nastal vzoren krasen vrt, ki je ponos občini. Gorjani nismo poznali sadn&ga drevja, a nadučitelj je pokazal, da raste in rodi tudi na tej gorski planoti sadno drevje. V šolskem vrtu so danes krasne jablane, hruške in črešnje. Od tukaj smo prejeli občinarji veliko požlahtnjenih dreves ter jih nasadili ob svojih hišah. Po njegovi zaslugi se je razširila tukajšnja ljudska šola, in ker je bila na Otlici šola za silo, je deloval in pripomogel tamošnjiim do>mačinom, da se je i tam sezidala šola in nastavil učitelj. Nadučitelj Čibej je neumoren podpiratelj in ustanovitelj c. kr. čipkarske šole, ki posluje za celo občino in daje našemu ženstvu lepih dohodkov. Ker je domača občina uboga in ne more rediti svojih obilnih prebivalcev doma, nam je pokazal pot do kruha v tujem svetu. Danes slove naši cestni in gozdni delavci po vsem cesarstvu. Bil je soustanovitelj in tajnik gospodarskega sveta. Samostojno županstvo in orožniška postaja je njegiovo delo. Kot vrli tajnik in desna roka županova je izdelal veliko temeljitih prošenj, ki so bile po večini uslišane. Deloval in vplival je s pomočjo domačinov na gozdni erar, da se je zgradila nova, lepa cesta z Dola v Lokavec. Zato je bil1 javno in očitno pohvaJjen po odposlancu c. kr. ministrstva. — Tudi prošnja na ministrstvo za brezplačno pobiranje suhih drv po gozdu, je njiegovo delo. Vsako priliko je uporabil', samo da koristi domači občini. Za Dol. Otlco ie ustanovil hranilnicO' in posojilnico, ki dobro posluje. V šoli in zunaj šole je opiso^ val lepoto naše gorske planote. Neumorno je deloval za hišno snago. Hiše so se kar preurejale. Veliko stavbnih načrtov je izdelal sam. Tako se je izpremenila pod njegovim vplivom naša krajina iz zanemarjeTie, nesnažne občine v lepo in čedno srenjo. — Za zdravstvo občine in higijena je pa naš Čibej toliko napravil, da mu je le čestitati na velikem uspehu. — Samo mi vemo, kaj izgubimo s svojim nadučiteljem! — Bil nam je vedno dober prijatelj, izvrsten svetovalec ter naiboljši pomočnik v nesreči. V občini ostane v neiz- brisnem spominu. Naše spoštovamje, naša zahvala za dobrote naj ga spremlja tudi v zasluženem pokoju. Vsemogočni naj ga ohrani zdravega in čilega do skrajnih mej človeškega življenja! —g— Iz srbskega ujetništva se je aglasil tovariš Adam S a r d o č, učitelj v Škofljah, ki je sl-užil v 5. domobranskem pehotnem polku. Piše, da se mu godi dobro. —g— Odvetniški izpit je napravil zadnjo soboto v Trstu dr. Vladimir Orel, odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Novaku v Gorici. Mladi dr. Orel je sin tovariša nadučitelja Orla v Prvačini. — Čestitamo očetu in sinu! —g— Sneg v Trnovskem gozdu. V občini Dol-Otlica je sneg padel tako visoko, da seže do prvega nadstropja ondotne šole in so morali izkopati poseben dohod do tega poslopja. —g— Pet goijencev moškega učiteljišča v Gorici je bilo odstranjenih z zavoda. O tem so po Gorici mnogo debatirali in odstranjenje različno komentirali. Odstranjeni so z zavoda, glede izključenja ali neizključenja pa ima zadnjo odločilno besedo deželni šolski svet —g— Za člana deželnega šolskega sveta je bil imenovan dr. Gustav Hemetsberger, ravnatelj c. kr. realne gknnazije z nemškim učnim jezikom v Gorici. —g— V ruskem ujetništvu se nahaja črnovojniški nadporočnik Ivan Košnik, profesor državne realke v Gorici. —g— »Soča« — ustavljena. Izdaja »Soče« z dne 22. januarja 1914 je bila ustavljena od goriške politiške oblasti. Prihodnja številka je dne 29. januarja redno izšla, v četrtek, dne 4. februarja, pa je dobilo uredništvo »Soče« odlok, da je izdajanje »Soče« sploh ustavljeno. Nekateri gospodje v Gorici so se zedinili, da izdajajo drug list. —g— Iz Kobarida nam pišejo: V listih čitamo, da se je odpovedal svoji službi g. Ignacij G r u n t a r, notar v Ribnici na Kranjskem, ter se preselil v Ljubljano. Spominjamo se tega vrlega moža s hvaležnim srcem, saj je on ustanovnik prvi občinski knjižnici, ki smo jo ustanovili z njegovim izdatnim prispevkom v Kobaridu in ki ves čas deluje kar najplodoviteje. — Idealni narodnjak Gruntar, ki je bil iskren prijatelj pesnikov PogliaruzzijaKrMana in Simona Gregorčiča ter skladatelja Kocijančičai, je pokazal z ustanovitvijo prve občinske knjižnice na vsem slo^ venskem ozemlju, kako je delovati za prosveto naroda. —g— Poziv za prostovoljne legije je bil razglašen tudi v Gorici šolski mladini. Priglašenci morajo imeti najmanj 17 let in niorajo na nabor. Legijonarjir, bpdisi dijaki, pomočniki itd., bodo vršili svoje vsakdanje delo kakor doslej, ob določenem času pa se bodo vežbaji. —g— V ruskem ujetništvu je tovariš Fran Š č u k a, učitelj v Lipi pri Komnu. — Pisal' je dne 27. decembra — pismo je došlo dne 1. t. m. — da potuje v notranjost Rusije, neznano kam. Naj se vrne zdrav v domovino! —g— Poročila sta se tovariš Josip Velikonja, učitelj na Kobariškem, in gospica Zofka Černutova, hči znanega rodoljubnega gostilničarja Andreja Černute v Logu pod Mangartom. — Obilo sreče! Tržaške vesti. Štefan Čampa. Dne 5. t. m. je umrl v Trstu na svojem posestvu na Greti štev. 165 upokojeni c. kr. učitelj tovariš Štefan Čamip a. Svojedobno je pokojnik služboval v Vipavi, dokler ni bil imeaiovan na c. kr. državno ljudsko šolo v Trstu. Tu je učiteljeval najprej na Lipskem trgu in potem v ulici Fontana, kjer je bil upokojen. Bolehal je že precej časa in več mesecv sploh ni mogel več iz hiše. Dočakal je 68 let. Predlanskftn mu ]e umrl edinii sin, Teodor, ki je bil tudi učitelj in dober glasbenik. — Pokojni Štefan Čampa je bil blagega in dobrega srca ter je uživalsplošno priljubljenost. Dasi se je moral mnogo gibati v neslovenskem svetu, je vendar ostal vedno zvest svojemu narodu. Bodi mu ohranjen blag spomin! —t— V ruskem ujetništvu se nahaja tudi tovariš Ivan R i g 1 a r , učitelj v Semiču. Predno je bil ranjen in ujet, je bil imenovan nadporočnikom, —t— Učitelfstvo CM. šol v Trstu je v prosincu t. 1. dar.ovalo od svoje plače: mobiliziranima tovarišema 40 K in 4 K 42 vin.; za učne pripomočke otrokom, katerih očetje so pod orožjem: a) na dekliški šoli pri Sv. Jakobu 3 K 50 vin.; b) na dekliški šoli na Acquedottu 4 K 14 vin.; c) na dekliški šoli pri Sv. Jakobu 2 K 64 vin. Skupaj 54 K 70 vin. _t_ lz ruskega ujetništva se je oglasil tovariš Herman Ipavec, učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Zadnje pismo je poslal iz Moskve 28. decembra m. 1., ki v njem poroča svojim staršem, da se nahaja živ in zdrav in da je na potu v Sibirijo. _t_ V Trstu ie umrl dne 9. jamuarja Anton Foerster ml., virtuoz na klavirju. Popojnik je bil sin znanega našega skladatelja Antona Foersterja. Za rajnkim, ki je bil star šele 48 let in je umrl, poln mogočne umetniške sile, žalujeta rodovini Foersterjeva v Ljubljani in Markočeva y Trstu. Blag spomin odličnemu umetniku! —t— V počeščenje spomina pokojnega Ivana Rustje, očeta učitelja tovariša Karla Rustje, so nabrali na Katinari za tamošnjo »Šolarsko knjižnico vsoto 16 K, ki so jo darovali: po 2 K: Ciril Vatentič, šolski vodja, Josip Stržinar, župnik, in učiteljice: Amalija Cok, Marija Čok, Klara Godina, Pavla Pečar, Mi'lka Požar in Leopoldina Vodopivec. K tej vsoti je dodal vodja Valentič 4 K v imenu svojem in družine o priliki žalostne obtetnice v družini. —t— Princ Konrad Hohenlohe-SchilHngsfiirst. Po več kakor desetletnem delovanju v Trstu zapušča princ Konrad Hohenlohe-Schillingsfiirst primorsko cesarsko namestništvo. Cesar ga je imenoval za predsednika najvišjega raeunskega dvora. Neradi vidimo odhajati moža, ki se je pokazal v svojem važnem delokrogu pravičnega in za blagor izročenih mu dežel vneteiga zastopnika najvišje državnc oblasti. Doba princa Hohenlohai pomenja za vse Primorje dobo narodnega in gospodarskega pomirjenja, pomenja za nas Slovence ob Adriji začetek lepega razvoja, ki smo mu mogli posvetiti svoje sile, ker jih ni več izčrpaval zavoženi sistem Hohenlohejevih prednikov. — »Edinost« piše: »Kar ga je odlikorvalo in ga delalo nam toliko simpatičnega, je bilo: bil je pameten, razsoden, vesten upravitelj in državni uradnik, kakršnih ni preveč v avstrijski birokraciji. Vzlic svojemu visokemu rojstvu je bil — demokratičen uradnik v najlepšem pomenu te besede, zaradi česar je bil v neposrednem kontaktu .z javnostjo, s korporacijami, s strankami in posamezniki. Pristopen je bil vsalkomur brez razlike" službenega položaja, stanu, narodnosti in funkcij, ki jih izvršuje kdo v javnem življenju. To mu je omogočalo tisti nekaljeni pregled preko razmer in oseb v deželi, ki je potreben, da je uradnik res nepristranski in pravičen na vsestrani. Osebno največje ljubeznivosti tudi na svojem uradnem poslovanju, ni poznal tistih trdih odredb, ki ogorčajo, ki bole. To svojstvo mu je omogočalo, da je brez vsakih osebnih ali strankarskih persekucij odklanjal neopravičene pretenzije, naj so prihajale od koder si bodi, in je tako na lep in blag način izkušal vzravnati kresajoča se nasprotstva. Imel je izreden dar mirnega posredovanja — spretnega diplomatiziranja. O tem je pričalo vse njegovo delovanje tudi v kritičnih in viharnh časih, ki jih je tu doživel. Tu ni prostora, da bi podrobno ocenjali njegovo delo. Omenimo naj samo, da se je bilo le njegovi spretnosti zahvaliti, da je v par letih prišlo do volilne reforme v vseh treh deželnih zborih Primorja. Kaj to pomenja, more oceniti le oni, ki pozna razburkane političhe in narodne razmere, viharne strankarske boje v parlamentih in v javnem življenju na teh vročih tleh. Tudi oni, ki so mu stali nezaupljivo nasproti, so se končno klanjali pred čistoto njegovih namenov, videči, kako mu je na srcu blaginja dežele in njenega prebivalstva.« — Da je bil pravičen in naklonjen tudi našim šolskim in sploh kulturnim potrebam in zahtevam, utegne biti splošno znano. O tem nam bo dana prilika še posebe govoriti. — Zlasti iz tega ozira nam je žal, da ni yeč na tako važnem mestu moža, ki je imel zmožnost, voljo, pogum in srce vladati po načelih pravice in pravičnosti. — Za njegovega naslednika je imenovan baron Fries-Skene, doslej koroški deželni predsednik. —t— S seje mestnega odbora 15. jan. 1915: Z ozirom na vest, priobčeno v »Pic- colu« 13. januarja 1915, po kateri je učitelj Lucijan Caser objavil, da mestni župan moralno podpira njegovo namisel prireditve artističnega večera v prid zakladu za brezposelne, izjavlja župan, da je govoril samo enkrat z učiteljem Lucijanom Caserjem pred daljšim časom in o nečem drugem, zaradi česar nima omenjena vest nikaRšne resnične podlage. —t— V srbskem ujetništvu v Valjevu je praporščak Anton B e n č i n a /. Rojana, bivši slušatelj na akademiji Revoltella. Nameščen je v tamkajšnjem gimnazijskem poslopju. —t— Poziv na vstop v tržaško četo mladeniških strelcev so izdali deželni šolski nadzorniki: dvorni svetnik N. Ravalico, Fr. Matejčič in dr. Robert Kauer. Glasi se tako: »Velika, naši monarhiji vsiljena vojna je zbudila v vseh narodih te države divnosložno enodušnost, da žrtvujejo svoje blago in svojo kri za cesarja in domovino. Kar je sposobno za orožje, je sledilo z navdušenostjo klicu k zastavam, da se bojujejo za dosego blagonosnega in častnega miru. — Večkrat se je slišalo tudi obžal'ovanje mladeničev, da zaradi svoje prevelike mladosti ne morejo vstopiti v vrste naših bojevnikov. Tem mladeničem, navdahnjenim od požrtvovalne srčnosti in domovinske Ijubezni, se daje, kakor v mnogih drugih krajih, sedaj priložnost, da svoje moči postavijo v službo domovine in mesta, v katerem živimo. Zatorej jih vabimo, da vstopijo za čas, dokler bo trajala vojna, v prostovoljno četo tržaških mladeniških strelcev. — S to službo se jim podaja prilika, da si pridobijo vojaške veščine in spretnosti, ki jim bodo posameznikom pozneje koristile pri izpolnjevanju vojaške dolžnosti. — Četa mladeniških strelcev se podredi vrhovnemu vodstvu c. in kr. pomorskega okrajnega zapovedništva, se priključi tukajšnjemu mornarskemu oddelku in po dovršenem izurjenju se bo uporabljala pri četah in s četami tukajšnje posadke. — K pristopu se morejo oglasiti najmanj 17letni neoporečni avstrijski državljani, ki a) niso podvrženi vojni dolžnosti, ali b) so podvrženi črnovojni dolžnosti, ali so bili spoznani kakor nesposobni za orožje. — Pri nedoletnih je potrebna za prostovoljni vstop privolitev očeta (varuha). — Služba in vaje se urede tako, da bo srednješolcem popolnoma mogoče zadoščati svojim šolskim obveznostim brez omejitve. — Člani čete mladeniškiih strelcev se zavezujejo služiti v črni vojski, dokler traja vojna; morajo torej priseči kot črnovojniki in dobijo vojaško uniformo, opremo in plačo kakor črnovojniki, prideljienii c.im kr. vojski. — Srednješolci se oglasijo pri svojih ravnateljstvih, drugi pa pri podpisanih. Poslednfi, kakor tudi ravnateljstva, bodo radi dajali pojasnila o pravilih in o vseh podrobnostih. — Vemo, da naš poziv k vstopu v tržaško četo mladeniških strelcev najde mnogoštevilnega odziva, ker tudi naši mladeniči so odločeni dati Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri! Isftrske vesti. —i— V ruskein ujetništvu je tovariš Silvester C e r u t, nadučitelj v Truškah. Vrni se v domovino, junače! —i— Meščanska šola v Pulju. Dežslni odbor istrski je sklenil predlagati deželnemu šolskemu svetu, da se naj meščanska šola v Pulju zopet otvori. —i— Za naše vojake na bojišču so prispevale v naturalijah ljudske šole.: Korte, Buzet, Slum, Boljunec, Boršt, Ri manje in Dolina. Koroike vesti. —k— Šale v Celovcu so se zaprle, ker rabijo prostor za črnovojnike. Glasom poročila »Tagesposte« ostanejo šole približno en mesec zaprte. —k— Celovški škof je postal dr. Adam Hefter, rodom Bavarec. Doslej je bil profesor na realni gimnaziji v Modlingu. Novi škof je velik pospeševalec katoliških društev. —k— Novi koroški deželni predsednik. Na mesto dosedanjega deželnega predsednika, barona Fruies-Skeneja, ki je postal namestnik v Trstu, je imenovan za koroškega deželnega predsednika grof Karel Latour-Laterano, doslej dvorni svetnik v ministrstvu notranjih deL Novi koroški deželni predsednik je rojen v Gradcu in je star 49 let. Pravijo, da dobro pozna razmere v alpskih deželah. POZIV. Arhiv mesta Krakova skupno s prebivateljskim pomožnim odborom prične v kratkem izdajati y poljskem jeziku obširno delo o zgodovini in življenju Sloven- cev na vseh poljih. Prosamo torej vse narodno misleče Slovence, da bi pošiljali nižje podpisanemu zastopiniiku knjige, brošure, zgodovinska dela, poročila o društvenem življenju, sliike, fotografije.razglednice, članke, liste, časopise, dnevnike itd. Kazimir Lagosz, Ljubljana, Gosposka ulica 19, I. nadstropje. Listnica uredništva. — Fr. Pogačnik v Št. Vidu: Hvala za poslani nekrolog! Priobčimo ga prihodnjič. — I. K. pri N. Š.: Hvala! Porabimo! Pozdrav! — F. Rojakovič: Prejeli in porabimo. Nadaljujte! —