v;,,'..:.: .	.
Maribor. 28. luliia 1933
Lelo I.
Posamezna številka Din VSO " Velja na metee po pošti dostavljen Din 6*—. xa inozemstvo Din 10*— n Uredništvo in uprava: M a r o d n i dom Telefon 39-70 // Poštni tekovni raiun 15.546 // Izhaja vsak petek H Oglasi po tarifi
Štev. 9
Nacionalizem in komunizem
Nacionalizem in komunizem sta pokreta, ki pretresata vso Evropo. O nacionalizmu in komunizmu razpravljajo resno vsi politiki, o njiju piše sve lovno dnevno časopisje, o nacionalizmu in komunizmu govori danes ves svet. Nikjer pa se oblike obeh niso pokazale tako ostro kakor prav v Nemčiji, kjer je v zadnjem času stopil v ospredje življenja nacionalizem.
. V Nemčiji sta zaplesala smrtni ples dva popolnoma si nasprotujoča, dva Sovražna si pokreta: Nacionalizem in komunizem. Predigra tej srditi borbi je bil nemški parlament, v katerem je štiri dni pred zadnjimi volitvami izbruhnil požar. Nekateri trde, da so ogenj podtaknili nemški agenti moskovskih rdečih satrap iz maščevanja ^d nacionalisti, po mišljenju nasprot-mkov pa je zanetil požar Hitler sam, da bi bil bolj opravičen napovedati boj Nečemu zmaju.
čredno se lotimo nacionalnega pokreta, ne smemo prezreti nedavne Preteklosti in naglih političnih sprememb v Nemčiji, kjer so v kratkem času, kakor na filmskem platnu sledile v*ada vladi. Briininga je pognal Pa-Pmr, njega je pahnil s prezidentskega stola general Schleicher, ki mu je stopa! Po ostrogah Hitler, človek nizke kulture, omejenega znanja, toda sploš 1,6 in posebne popularnosti, kakor pra-viio, Hitler, ki je prisilil Hindenburga Prevrat, ki ga je izvršil vestno, hi-ro in uspešno.
(Nekateri namigavajo, da je stremel Hitler za tem, da je iztrgal Nemčijo 'z komunističnega objema in, da mu bo zato nekoč hvaležna vsa Evropa.
Pa so mnenja, da Hitlerjev na-cionahzem „j jjjj naperjen toliko proti Komunizmu, kolikor proti evropskemu miru in mirovnim pogodbam in, na se je Pričeia v Nemčiji epoha tretjega cesarstva s Hitlerjem na čelu.
v Nedvomn0 je, da so zadnji dogp Nemčiji lazburkali Vso Evropo. 1 monalizem, kateremu so še nred v Jo odrekali možnost življenja!?e V 5! v Nemčiji z nepremagljivo življi ^Ko silo na plan. Nacionalizem r ^nes temelje internacionalizmu r *>tebre nekdaj tako mogočne soda Jdnokracije, in ni več daleč čas, v° nadvladal vse, kar se mu Ski e danes upirati. Vehementno pro anie nacionalizma, ki lomi vse, j e mu zoperstavlja, je popolnoma i Jjvn°. Njegova moč izhaja iz prirn jz j razlik med posameznimi rasa izrazite in naravne čuvstveno: ie lj'0na,izem n! umstven pojav, kal str socializem, ki je izraz goto1 ^failjeni. Vendar pa je razlika ni „• Jstvenim prirodnim in imperialis čij1 nacionalizmom, ki pretresa Ne
Značilno je, da je zasedel vladar-t0r Prestol nacionalizem v Nemčiji, tisti državi’ kjer se je še pred ^rKim najuspešnejše razvijal komu-
nizem. Nemčija je bila razdrana njiva, kjer so moskovski rdeči emisarji sejali in je njihovo seme šlo še pred kratkim bogato v klasje. Po polomu social ne demokracije, ki je gospodovala v Nemčiji dolgih trinajst let, so pričeli dvigati poleg komunističnih elementov svoje glave tudi nacionalisti. Prerojeni in na novo poživljeni nacionalizem je objel nemško družino in šolo, časnikarstvo in književnost, meščanske in proletarske sloje ter visokošolsko omladino. Nalik razdraženim morskim valovom se je pričel zaganjati ob narod. Kdor se mu je upiral, je bil sovražnik naroda in države. Nacionalisti so pričeli naglašati, da ie usoda velikega nemškega naroda na robu propada in, da je nujna potreba dati komunizmu protistrupa. Duh nacionalizma, ki je šel v boj pod načelnimi gesli: »ljubezen do domovine in socialna pravičnost«, je slutil veliko bolje pretečo nevarnost, kakor pa socialna demokracija, ki ga je nekaj časa mirno prenašala, dokler se ni njej in komunizmu postavil po robu. Še popre-je so vse nemške vlade podpirale komunistično propagando, dokler niso uvidele, da je nevarnejša kakor ver-saljska in lokarnska pogodba. Nemčija je dolga leta tolerirala Leninove in Stalinove agente in njihovo žilavo in energično propagando. Med tem časom pa je na nasprotni strani raslo nacionalno prepričanje pod težo mirovnih pogodb. Komunistični propaga-torji so se trudili na vse mogoče načine, da zrušijo temelje države in, da proglase Nemčijo za cesarstvo tretje internacionale. In tako sta trčila skupaj nacionalizem In komunizem.
Hitler je s svojimi številnimi in temperamentnimi govori ter z žilavo in vztrajno agitacijo dal silen polet nacio nalnemu pokretu. On ga je ojačil in mase drve kakor hipnotizirane za njim. Nacionalen pokret v Nemčiji je odločno borben in napadalen. Hitler je sledil Mussoliniju, ki je zamenjal rdeče srajce s črnimi ter tako z odločno gesto iztrgal Italijo iz komunističnega žrela.
Vsi evropski narodi gledajo danes mrzlično in s pesimizmom na nemški nacionalni pokret, ki ni prizanesel niti socialni demokraciji, čeprav je ona ob prevratu obvarovala Nemčijo ored meščansko vojno. Hitler ne prizanaša niti drugi internacionali in udriha po njej prav tako kakor po komunizmu. Za nas je borba med nacionalizmom in komunizmom poučna in značilna. Nemčija preživlja usodne dneve, ki so prav tako usodni tudi za ostale narode, zlasti pa za nas Jugoslovane, ki smo žrtvovali za našo svobodo in zedinjenost tisoče življenj in potoke krvi.
Hitlerjev pokret bi mogli smatrati za opravičenega, če bi bil obramben. Ker pa je napadalen, ialdto postane prav tako škodljiv, razdiralen in za
svetovni mir nevaren, kakor je komunizem. V kolikor je Hitlerjev nacionalizem imperialističen, ga kot takega mi nacionalisti odločno odklanjamo. Ima pa baje Hitler namen urediti državo s pomočjo nacionalizma na socialistični podlagi. Ko se je končala prva etapa nemške revolucije, bi ji morala slediti druga. Zdi se pa, da je nastal neki zastoj in slika
je danes meglena. Govorijo o socializmu, fri naj bi bil prikladen za veliko nemško državo, kakor pa izgleda, si Hitler najbrže sam ni popolnoma na jasnem, ali pa je to njegova taktična poteza- Dobre strani brezkompromisnega in ekstremnega nacionalizma nam bo nedvomno pokazala najbližja bodočnost, kakor nam je preteklost Nemčije i živa priča nezmožnosti komunizma.
Polom marksizma
Marksisti doživljajo strašne dneve. V Nemčiji, v svoji rojstni deželi, so izginili takorekoč čez noč. Razdor pa je nastal med njimi tudi v Franciji. Ne gre za taktiko, na tehtnici je vse, ker so dvomili o nauku samem.
Ko govorimo o marksistih, imamo v mislih socialne demokrate, ki si istotako kakor komunisti prisvajajo Marksa. Toda dočim so komunisti za revolucijo-narno rešitev delavskega vprašanja z uvedbo diktature proletariata, so socialni demokrati za demokracijo in hočejo postopnim . in razvojnim potom doseči svoj cilj, socializem, t. j. odpravo zasebne lastnine produkcijskih sredstev, med tem ko komunisti zahtevajo komunizem, ki gre dalje in ne pripušča niti osebne lastnine konzumnih potrebščin. Edina pa sta si socijalizem in komunizem v tem. da priznavata zgodovinski materija ližem, t. j. Marksov nauk, po katerem je človek produkt razmer, vse dogajanje pa posledica gospodarskega razvoja in razrednih bojev in ki ideji in morali ne pripisujejo nikakega pomena, dosledno temu tudi ne narodnosti, marveč' je na stališču internacijonale.
Ta poslednja načela marksizma so doživela svoj polom že leta 1914. Izkazalo se je, da je intemacijonala pač mogoča teoretično, na papirju, da pa je življenjska sila le v narodnosti. To so v dovoljni meri potrdili nemški »internacionalci« s tem, da so glasovali v parlamentu za vojne kredite in šli navdušeno v boj za Veliko Nemčijo.
Vnovič so pogrešili, ko se jim je po končani vojni nudila prilika, da pokažejo komunistom in ostalemu svetu, da je tudi evolucijskim in parlamentarnim potom mogoče doseči uresničenje svojih ciljev. Več let so imeli v Nemčiji vso moč v svojih rokah, a v vsem tem času niso niti pomislili na svoj socialistični program, marveč so vodili skoz in skoz buržujsko politiko. Nihče ni imel občutka, da so socialisti na vladi. Mar jim je bila socializacija kapitalističnih podjetij, mar so jim bili ubogi proletarci, glavno
Mariborčani!
Današnj'o številko »BORBE« smo poslali na ogled nekaterim Mariborčanom. Prosimo vljudno vse, ki so prejeli naše glasilo, da postanejo naši naročniki. One pa, ki ga odklanjajo, vljudno prosimo, da nam »BORBO« zanesljivo vrnejo. Naša uprava bo vse, ki lista ne bodo vrnili, smatrala za naročnike in jim bo list redno pošiljala. — Uprava »BORBE«.
Našim naročnikom
Današnji številki »BORBE« smo priložili čekovne Doložmce in orosimo
je bilo, da so sami zasedli bogato obloženo mizo. Materialist pač misli samo nase in v tem so socialni demokrati dosledno posnemali kapitaliste. Ali naj se potem čudimo, če jih je nemško delovno ljudstvo zapodilo? Isti proces je v teku tudi v drugih državah, ker marksizmu nihče več ne zaupa.
Pri nas v Jugoslaviji sicer niso nikdar imeli te moči, da bi pokazali, kaj znajo, ker hvala bogu naša zemlja ne prenaša takega »zdravila«, toda že dejstvo samo, da so njihovi voditelji Kristani itd. zasedli mastna vladna mesta, dokazuje, da tudi naši marksisti niso boljši od drugih. In kakor bi jih kdo pogrešal, so sedaj na delu, da obnovijo svojo marksistično internacijonalno stranko. Kakor čujemo, so dobili celo migljaj od zgoraj, da to storijo, ker je Jugoslaviji potrebna opozicija, ki ni nikomur nevarna. Nič ne dvomimo o tem, da si bodo stranko ustanovili, da rešijo svoje voditelje in svoja propala podjetja. Uspevala pa ne bo, to jim povemo vnaprej. Marksizem je do-igral povsod drugod, celo tam, kjer je nastal, in bi nas svet lahko pomiloval, če bi dopustili, da se židovstvo razpase sedaj pri nas. Kljub vsem storjenim napakam bi se ne veselili poloma marksizma, ker na stvar ne gledamo skozi bur-žujska očala, če bi vsaj ščitil delavske interese in se boril zanje. Ker pa se je izkazalo drugod in pri nas, da njegovi z materializmom prežeti voditelji niso zmožni požrtvovalnega dela za teptanega proletarca, marveč jim je svet le lastni jaz, moramo marksizem povsod in pri vsaki priliki odločno odklanjati.
Rešitev je v nacionalnem socializmu, ki ne zametuje idej in morale, ki ne hujska po nepotrebnem sloja proti sloju, da bi v odločilnem trenutku odpovedal, marveč uči požrtvovalnosti in ljubezni do zatiranega delovnega ljudstva, ki se mora osvoboditi kapitalističnega jarma in sicer ne na diktat katerekoli internadjo-nale, marveč na način, ki odgovarja našim jugoslovanskim razmeram in potrebam.
vse naše naročnike, da nam naročnino redno nakazujejo. Vse one, ki so naročnino že poravnali, pa prosimo, naj položnic ne zavržejo, marveč naj jih izroče svojim prijateljem in znancem, da si naroče naše glasilo. »BORBO« vzdržujejo samo naročniki in Inseren-ti. Ona nima posebnih zakotnih fondov, g katerimi bi krila stroške za tisk. Naročnina in inserati so edino sredstvo, s katerim se vzdržuje. Vsak naš zvesti prijatelj se bo odzval naši vljudni prošnji in bo storil svojo dolžnost. Storil bo še več, in bo pridobil vsaj še dva nova naročnika.
s	Uprava »BORBE«
Zadružništvo
/e naša rešitev
Glavni smoter pri ustvarjanju našega gospodarskega in kulturnega napredka je v tem, da se izognemo zla drugih. Bito bi nesmiselno, če bi brez potrebe jemali od drugih to, kar je preživeto. Posne-cnati zapadno Evropo bi pomenilo presaditi vse njene probleme in težkoče na našo zemljo.
Na vsem svetu se vodi danes ostra borba med delom in kapitalom. Milijoni brezposelnih poznajo to borbo najbolje. Brezposelnost ne razsaja danes samo med industrijskim delavstvom, ona je kruto in neizprosno posegla .tudi med intelektualce in agrarno delavstvo. Države so danes dolžne skrbeti za življenje teh ljudi, ki niso po lastni krivdi izgubili svojega kruha, ki niso sami zakrivili, da so danes brez sredstev ter izročeni na milost in nemilost svoji usodi. Tak je danes položaj na vsem svetu in vprašanje je, kako in kedaj se bodo razmere zboljšale. Eno pa je gotovo. Če bodo današnje hude razmere trajale še nekaj časa, se bo ves svet znašel lepega dne pred nevarnimi socialnimi potresi, ki bodo zrahljali in zrušili debelo in močno zidovje kapitalizma.
Brezposelnost zavzema vedno večje število tudi v naši državi. Številke o nazadovanju in popuščanju, ki jih periodično objavlja naš Okrožni urad, nas ne smejo prepričati o pojemanju brezposelnosti. To so sezonski pojavi tako pri nas kakor tudi v drugih državah.
Tisoči brezposelnih in lačnih tavajo po mestih, industrijskih centrih, Še slabše je na naši deželi. In prav tako številni so tudi vzroki brezposelnosti. Eden naj-glavnejših bo nedvomno v tem, da smo suižensko sledili zapadu in pričeli sprejemati njegov individualni ekonomiki sistem, ki vodi do pretiranega obogatenja na eni in do obubožanja na drugi strani.
Naša država je agrarna. Naš kmet in podeželan sta silno aktivna in realna. Naš kmet, naš kočar mora -biti na svoji zemlji svoj gospodar. Zato bi nikakor ne smelo biti, da si išče naš podeželan danes kruha po mestih in se seli s svoje
grude. Ta človek, ki je preživel mladost na deželi ter leta in leta obdeloval zemljo, se prav težko znajde med zidovjem, med industrijskim delavstvom. In ko izgubi delo, je največji revež, ker si ni prislužil ničesar. Kot nekvalificirani delavec je bil vedno in vsepovsod najslabše plačan. On je bil prvi, ki ga je pričel kapitalist izkoriščati in ga izmozganega postavil na cesto.
Dopustiti pa ne smemo, da bi se na ta način ugonobljalo naše delovno ljudstvo. Ko iščemo lek za ozdravitev teh ran po vsem božjem svetu, pridemo do zaključka, da bo za naše narodno gospodarstvo nedvomno najboljše zdravilo zadružništvo, ki je zlata sredina med individualizmom in kolektivizmom. O zadružništvu se v naši državi že leta in leta mno go govori in piše. Vendar pa se naše zadružništvo še ni povzpelo na tisto stopnjo, da bi moglo vzeti gospodarsko moč kapitalizmu iz rok. Na Češkoslovaškem je zadružništvo zelo močno tudi že v industriji. In prav uspeh zadružnega sistema proizvajanja v češkoslovaški nam je dokaz, da bi bil ta sistem za nas in našo državo najprikladnejši jn bi ob enem od-igovarjal duhu časa. Zadružništvo popolnoma izključuje pretirano bogatenje na eni in pretirano obubožamje na drugi strani. Sistem zadružništva zabranjuje in ovira razredne boje, socialne konflikte ter potresljaje.
Zaradi tega je naša dolžnost, da postanemo vsi, ki ljubimo svoj narod in državo, poborniki in delavci na zadružnem polju, če se hočemo v najkrajšem času iznebiti kapitalistov, ki se rede v znoju našega delovnega naroda, ki mu pijejo kri in kopičijo z njegovimi žulji o-gromne dobičke. Treba je torej da postanemo vsi navdušeni zadrugarji, ker le tako bo zadružništvo postalo to, kar mora biti. Ono mora postati naš nacionalni ideal. Le v zadružništvu je pravi izhod iz današnjega obupnega položaja. Zatorej, zidarji naše boljše bodočonsti, na delo!
Brezbrižni smo v tem pogledu ml in naša oblast!
V nacionalnem pogledu so vse mariborske tovarne nemško nacionalne in namenoma postopajo z našim človekom tako, da se čuti ponižanega pred tujerodci, ki ga smatrajo manjvrednim. Delavstvo pa naj se zaveda, da ne bo nihče drugi ko prav Narodno strokovna zveza zahte-
V zadnjem času se je izvršilo v našem mestu več sodnijskih deložacij in sicer popolnoma na tihem, tako, da nepoučeni tega niti opazili niso, živeči v prijetnem mnenju, da je to zlo za nami s stanovanjskim zakonom vred. Stvar pa je drugačna. Organi mestnega županstva so očividno dobili nalog, da deložirane stranke spra vijo kamorkoli pod streho, da ne bodo delale Mariboru sramote na ulici. In zgodilo se je, da so 12 strank, ki so bile deložirane v tekočem mesecu, stlačili pod streho v zasilne barake v Danjkovi ulici in to med druge najemnike tako, da stanujeta sedaj v že itak skromnih stanovanjih, obstoječih iz ene sobe. po dve družini skupaj. Kako se ljudje v teh »bivališčih« počutijo, o tem bomo izpregovorili ob drugi priliki, istotako kakor o postopanju tvrdke Braun, ki je od mestne občine prevzela leta 1929 brezplačno 60 adaptiranih stanovanj v bivših hlevih dragonske vojašnice in sedaj ljudi na prav brezobziren način meče na cesto, prepuščajoč jih v breme mestni občini. *
Danes povemo samo to, da se na tak način, kakor zgoraj opisano, za-naprej ne bo moglo več reševati vprašanje deložirancev. Prvič radi tega ne, ker v omenjenih barakah, kakor smo informirani, ni več prostora, in drugič, ker tak način reševanja tega važnega problema ni primeren niti iz zdravstvenih niti iz moralnih vidikov. Mimo tega pa tudi ni nujno potreben in dostojen za mestno občino mariborsko, ki razpolaga z dovoljnim! denarnimi sredstvi, sicer bi si v sedanjem času ne privoščila luksuza nakupa zgodovinskega gradu.
Kolikor imamo pregleda na stanovanjskem trgu, lahko rečemo, da bo
vala od oblasti energičnih ukrepov, da se neznosne in škandalozne razmere v nekaterih tovarnah ukinejo. Le Narodno strokovna zveza bo priborila, ko bo dovolj močna, delavcem one pravice, ki jih imajo kot svobodni in enakopravni državljani. Zato pa je dolžnost slehernega delavca, da takoj vstopi v vrste Narodno strokovne zveze!	- r ’ /
deložacij čedalje več. Ne toliko radi pomanjkanja stanovanj, kakor radi skrajno nizkih službenih prejemkov delavcev in nameščencev, ki ne zmorejo za današnje razmere skrajno pre tiranih najemnin da o številnih brez poselnih niti ne govorimo. Od kar je mestna občina proti uvidevni in hvalevredni iniciativi g. bana dravske banovine, da se morajo najemnine povsod znižati, iste celo zvišala in s tem dala potuho znanemu stremljenju hišnih posestnikov,' se opaža na celi črti horendno zvišavanje najemnin — kaj še, da bi jih kdo znižal in uvaževal banovo zahtevo, ki se prav tako ne upošteva v drugi točki, ki se nanaša na družine z otroki, ki sploh ne morejo dobiti več stanovanja, ker jih povsod odklanjajo.
Hišni gospodarji so trdili, da je vzrok stanovanjske bede stanovanjski zakon. Vlada jih je poslušala in jih popolnoma zadovoljila tako, da smo mi danes menda edina država brez stanovanjske zaščite. Pred kratkim je naša slovanska zaveznica Češkoslovaška še poostrila obstoječo stanovanjsko zaščito. Pri nas pa so stanovanjski najemniki prepuščeni na milost in nemilost hišnih gospodarjev!
Zahtevamo v imenu delavcev in nameščencev, da se mestna občina loti tega vprašanja in omogoči številnim brezstanovanjcem streho. Do te zahteve smo tem bolj upravičeni, od kar vemo za sklep glede nakupa gradu, ki stane težke milijone. Zakaj bi reševali mrtvo zgodovino Maribora, ko pa je tu mnogo važnejših sodobnih vprašanj, ki se nanašajo na živa bitja ter na številne družine delavcev ifl nameščencev z nepreskrbljenimi otroci, ki so brez strehe in katerih življenje je ogroženo!
Škandalozne razmere v mariborskih tovarnah
Žalostna usoda
deložirancev
Našemu delavstvu se gode po privatnih podjetjih velike krivice. Skoro vsa mariborska industrijska podjetja so v rokah tujerodcev, ki niso naklonjeni našemu narodu in suženjsko postopajo s svojim delavstvom. Pri svojem nizkotnem početju, pri šikaniranju in izkoriščanju našega delavstva so bili ti tujerodci doslej neovirani in se moramo prav čuditi, da jih že ni dosegla roka pravice.
Iz članka, ki ga objavljamo na drugem mestu, je razvidno, kako je plačano delavstvo po tovarnah za svoje trdo in naporno delo. Take mezde ne moremo smatrati za miloščino, ki jo daje bogatin revežu. Znani so primeri zlasti iz Brau-nove tovarne, ki prednjači, kar se tiče šikan in sramotno nizkega plačevanja svojega delavstva. Zadnji čas je pričeto to podjetje prikirajševati svoje delavstvo s počasnejšim obratovanjem tako, da se delavcu, ki že pri prejšnjem zaslužku ni mogel živeti, pri sedanjem akordnem delu sploh ne bo več splačalo hoditi na delo. Ima pa to podjetje tudi to grdo navado, da odpušča starejše delavce z izgovorom, da je na dnevnem redu redukcija, na drugi strani pa sprejema novo delavstvo. Vsem mogočim šikanam je v Braunovi tovarni izpostavljeno zlasti narodno delavstvo. Inozemska nadmojstra gg. Bo hm in W iintsche, pa tudi drugi, raz ven nekaj častnih izjem, sramote in ponižujejo naše delavstvo ob vsaki priliki in mu nalagajo visoke denarne kazni.
Nič boljše pa niso razmere v tovarni Zelenka & Co. V higijeničnem oziru sta omenjeni tovarni skrajno zanemarjeni in bi oblast povsod drugje nedvomno posegla vmes, na ti dve tovarni pa je najbrže pozabila. V omenjenih tovarnah ni predpisanih varnostnih naprav, stranišča oa so skraino zanemarjena. V Zelenkovi
tovarni so električni kablji prosto položeni po tleh, tako da je delavstvo v stalni nevarnosti za svoje življenje. Tovarniški prostori so brez primerne ventilacije. Prav ti podjetji pa vedno povečavata svoje obrate, nikdar pa pri tem ne mislita na delavstvo in na njegovo zdravje.
Prav tako žalostne so razmere po vseh mariborskih tovarnah v nacionalnem pogledu. Skoro po vseh tovarnah je še danes službeni jezik izključno nemški. Ker naše delavstvo po večini ne zna nemškega jezika, je radi tega izpostavljeno raznim nesporazumom, ki mu često škodijo. Naravnost obupen je položaj naših vajencev, ki jih imajo nekatere tovarne. Tako ima na primer Splošna stavbna družba na Teznem zaposlenega kot orodjarskega mojstra nekega Puschkatza, ki vodi vse inventarne knjige izključno v nemščini. Vajenci, ki so tam zaposleni se poslužujejo samo nemškega naimenova-nja za orodje in lepih slovenskih izrazov za vse vrste orodja sploh ne poznajo. To je škandal, ki bi ga po petnajstih letih obstoja naše narodne države ne smelo več biti.
Prav tako je žalostno tudi dejstvo, da poslujejo komisije pri pomočniških preizkušnjah v nemščini. Naša oblast je dolžna, da polaga temu več pažnje in da to po zakonu prepove. Izpiti se morajo o-pravljati edino le v državnem jeziku! — Kam bo prišla naša mladina, naš obrtniški naraščaj, če se za njega vzgojo ne bo nikdo resno pobrigal. Naš obrtniški naraščaj mora biti vzgojen v narodnem duhu, ker naša bodočnost bo zahtevala od nas slovenskih mojstrov, ki pa jih mariborski, povečini renegatski obrtniki, ne bodo nikdar vzgojili, ker smo mi in naša oblast nreveč lojalni, preveč tolerantni.
Demagogi
»Delavska Politika« od 27. tm. objavlja pod naslovom »Razbijači delavskega pokreta« vest, v kateri po ovinkih namiguje na nacionaliste v zvezi z nizkimi plačami železničarjev in pri tem hinavsko vabi industrijsko delavstvo v svoje vrste, češ, da imajo pri železničarjih najboljši dokaz, kako se godi delavstvu, ki je organizirano v nacionalnih organizacijah. Da so marksisti izgubili v zadnjem času glavo, nam je razumljivo, da pa so že popolnoma brez uma, to pričuje vest, priobčena v njihovem glasilu.
Marksisti naj se le sprijaznijo s svojo usodo in naj si zapomnijo, da jih je delavstvo spoznalo do jedra in, da prav radi tega zapušča korporativno njihove vrste ne samo pri nas, marveč tudi po vseh drugih državah. Zlasti pri nas ve vsak o-trok, da nacionalisti nismo krivi mizernih plač naših železničarjev, marveč, da so v veliki meri današnjega položaja železničarjev in delavstva v obče, krivi marksistični voditelji, ki so imeli dolga leta delavstvo v rokah in se igrali z njegovo usodo, ne, da bi mu znali priboriti njegove pravice. S protidržavno in anti-nacionalno gonjo so marksisti spravili delavstvo na rob propada. Delavstvo se zaveda, da je njegova rešitev le v nacionalnih organizacijah, ki imajo pošten in resen namen pomagati mu, ne pa kakor marksistične, ki so svoje voditelje spravljale na dobro plačana mesta. Bivši in sedanji marksistični vodje jedo danes iz polnih korit, delavstvo pa strada in po nekod od lakote umira.
Ves svet se danes prebuja v nacionalizmu. Zato našim marksistom ne pomaga nobeno bevskanje več. Delo marksizma je končano. On umira in vse je pri-
pravljeno za njegov pogreb, ki mu gaje pripravil nacionalizem, kateremu je narod in država nad vse in zahteva pravico za vse. Če pa ste gospodje okrog »Delavske Politike« pripravljeni voditi gonjo proti našemu pokretu bodisi z živo ali pisano besedo, vam to odsvetujemo! če želite, da zvedo vaši pristaši, delavstvo in javnost, kako so marksistični voditelji ravnali s krvavo prislurženim denarjem delavstva, lahko ustrežemo tudi tej vaši želji.
„Govori slovenski, srbo-hrvatski"!
Apeliramo na mestno občino mariborsko, naj bi izdala posebno okrožnico za mestno elektriško podjetje, v kateri naj hi , opozorila nekatere monterje in delavce. -da so v naši državi in da je pri mestni j občini uradni jezik slovenski ali srbo- • hrvatski in, da je treba tako govoriti tudi , izven službe. Obenem bi prosili vodstvo j elektriškega podjetja, naj posvari moti' j terja Cirila Slano, ki ni narodnim zaved- \ nim delavcem preveč naklonjen in ^ j včasih spozabi pa udriha po nacionali' i stih. Še bolj žalostne pa so razmere ^ t nacionalnem pogledu pri mestnem grad' p benem uradu. Uverjeni smo, da je mest' j. na občina strogo nacionalna, kar biti rtb' \ ra in, da bo to zahtevala tudi od svoji11 p uslužbencev. .	s
------------------------------------------ k
Vlila Margaretha
us na vili v Tomšičevi u1^ $, Margerethe« je zelo izzivalen. G°' t( ravnatelj Lešnik, zamenjajte ga '
i	•	.	.	mar
O I a-v m r /■vmn fN I
DOMA IN NA TUJEM
Mašim pudariem na pomot!
Jugoslavija je bogata država, kjer se vsega v izobilju producira. Tolikšne so zaloge, da pri sedanjih razmerah ne bi bilo čudno, ako bi se pojavila novica, da so žitni magnati radi stalnosti cen uničili toliko in toliko vagonov živil. In ko čitaš dnevno časopisje, v katerih mrgoli poročil o proslavah in manifestacijah, na katerih ogromne mase naroda navdušeno odobravajo to ali ono politično smer, se nepoznavalcu razmer zdi, da živimo v šlarafiji. Toda..........
Tam v Posavju, v dolinah črnega zlata, tam v največjem delavskem centru Jugoslavije, pa se odigrava drama, kakršno ne pozna zgodovina domačega rudarja. Bagerji počivajo, vzpenjače mirujejo, labudja pesem krampa je utihnila. Po ulicah srečaš sestradane obraze, pred sajastimi hišicami sede blede matere, držeč v naročju otroke, v katerih že v rani mladosti gomazi prokletstvo krivične družbe. V naraščaju mlade Jugoslavije se je vgnezdila jetika, ki neusmiljeno raz kraja nedolžna telesca bodoče generacije. Taka je slika v Trbovljah in v sosednih revirjih.
Briga za te nesrečneže obstoja v tem, da se sestavljajo komisije, ki naj rešujejo problem, ki leži na dlani. Najdejo se u-smiljena srca, ki hočejo s prostovoljnimi Prispevki, nabranimi med obubožanim narodom, podaljšati življenje radi krize na smrt obsojenim sodržavljanom. Smelo lahko trdimo, da je tako reševanje Problema zavestno igračkanje s tisoči in
tisoči pridnih in dobrih Jugoslovanov, ki so na milost in nemilost izpostavljeni molohu-kapitalizmu.
Naša dolžnost je, da kot naeijonalisti in patrijoti ter borci za srečno in zadovoljno Jugoslavijo javno povemo, kje je treba iskati vzroke današnji bedi. Gospodarski liberalizem s svojim pohlepom po profitu je oni nesrečni faktor, ki razjeda temelje naše mile domovine. Zato zahtevamo, da država prevzame kontrolo nad profitom, da država regulira produkcijo in prevzame regulacijo odnošajev med delom in kapitalom. Država je tudi dolžna, da maksimira minimalne mezde, ki morajo biti v skladu s cenami živil in drugih potrebščin. Država je tudi dolžna poskrbeti za to, da bo prisilila Trboveljsko premogokopno družbo in njene delničarje, ki so pred nastopom krize poba-sali mastne dobičke, da v dobi krize iz svojih rezerv vzdržuje vstvaritelje tega bogastva.
Igrati vlogo ptiča noja bi pomenilo, da si zakrivamo oči pred dejstvi, ki so glavna ovira za odpravo zla, ki danes tare najširše plasti našega naroda. Mi, ki ljubimo to državo in ki smo pripravljeni za njo doprinesti žrtve, pravimo, da so potrebni zaščitni zakoni zoper elemente, ki hočejo vstvariti nered in sejati raz-krafalne tendence, toda s polno pravico tudi zahtevamo, da se ta zakonska moč razširi na osebe, kj v svoji dobičkarski brezmejnosti vstvarjajo ognjišča antidr-žavnemu pokretu.
NARODNA SKUPŠČINA NA POČITNICAH.
Letošnjo poletno zasedanje naše narodne skupščine je bilo predvčerajšnjim zaključeno. Na zasedanju je skupščina sprejela več mednarodnih trgovinskih pogodb in predlog novega zakona o verskem pouku na osnovnih in srednjih šolah. Člani narodne skupščine in senatorji so se včeraj podali na počitnice, ki bodo trajale do jesenskega zasedanja.
BREZUSPEŠNO HENDERSONOVO ROMANJE.
Predsednik razorožitvene konference Artur Henderson je zadnje dni romal po političnih evropskih centrih, kjer si je posvetoval z vodilnimi politiki o omejitvi in redukciji splošne oborožitve. Zdi se pa, da je romal zastonj in da ni dosegel zaželjenega uspeha in da tudi bodoča razorožitvena konferenca ne bo uspešna. Evropi mir še ne bo tako kmalu zasigu-
NAS POKRET
Zadnji čas smo zasledili nekatere marksiste, ki trosijo po mestu in med delavstvom vesti, da je naša organizacija »čičarska«, ki ima namen prodati delavstvo Italiji.
Pozivamo pokretaše, da vsakega, ki razširja te govorice, ki so že same po sebi tako smešne in podle, da jim menda ne more nasesti nobeden pokre-taš, takoj prijavijo našemu tajništvu ali pa našim zaupnikom, da bomo s temi ljudmi obračunali pred sodiščem.
Zaenkrat se je ujel neki Karl Pipenbacher, tkalec, zaposlen pri Hutterju, proti kateremu smo vložili tožbo.
Za marksiste je pa žalostno dejstvo, da se morajo posluževati tako smešnih trditev, da bi delavstvo odbili od narodne strokovne organizacije. Vendar pa jim tudi to ne bo pomagalo, kajti delavstvo je prepričano in je uvidelo, da mu marksistične organizacije niso v vseh dolgih letih ničesar pomagale in ve prav dobro, da so znali le nekaterim svojim ljubljenčkom postreči z mastno plačanimi mesti, kjer se še šedaj grejejo, za delavstvo pa niso storili ničesar.
Marksisti, pomnite, da vam je odklenkalo in da Je vašega slepomišenja konec. Tisti marksisti pa, ki se še grejejo na mastnih službenih mestih, pa naj se le pripravijo, ker je blizu čas, ko bo treba odriniti in prepustiti ta mesta ljudem, ki bodo svoje dolžnosti izpolnjevali le v prid delavstva in name-ščenstva!
Maribor
Rooseveltova spmmenka
Predsednik Združenih ameriških držav j Roosevelt še dalje in je napovedal celo si prizadeva, da bi pridobil ameriške ka-! prisilne naredbe vlade, če ne bi podjetni-pitaliste za svoj načrt, po katerem naj j ki - kapitalisti upoštevali delovnega na-bi se mezde delavstva zvišale in isto-! črta, ki določa tudi odpravo dela otrok, časno znižal delovni čas. Izdal je te dni j Tudi je po radiu pozval vsakega delav-spomenico, v kateri pravi in naglasa med j ca, naj mu brzojavno sporoči, če je pri-drngim, da se je Amerika v zadnjih šti- ] pravljen pristopiti k njegovemu načrtu. f>h letih pogreznila v gospodarski pekel! Če bo Rooseveltova spomenica našla od-?! 'da se sedaj zopet dviga iz njega. Če! ziv. in če se bo uresničil njegov načrt, °! se delodajalci zedinili za določitev ena j po katerem hoče in nameravati ižlečiti ustrezajočih mezd in enakega pri-i današnjo gospodarsko krizo, bodo po tem niernega delovnega časa za svoje delav-' stvo in nameščenstvo, bi jim višje mezde j11 krajši delovni čas nikakor ne mogli škodovati. S tam problemom je priza-
^eta temeljna ideja družbe in vsega na- i na moč, r°da. Narod ne bo živel dobro, če bo ži-Yela dobro samo privilegirana polovica.
P d koncu je omenil še inflacijo, ki bi go-tovo olajšala gospodarski položaj. Še! je
načrtu morale seči tudi druge države. Po Rooseveltovem načrtu bi bil delavstvu in nameščenstvu zasiguran eksistenčni minimum. Na ta način bi se zvišala kup-
z njo konzum, s kohžttmom produkcija. Prizadeti bi bili edinole kapi valisti, ker bi bili prikrajšani uri ogromnih čistih dobičkih.
Rim in BeMin
Po kratkih pogajanjih je prišlo te dni ? Vatikanskem mestu do podpisa neni-?kega konkordata med Rimom in Hitlerjevo Nemčijo. Rim in Berlin sta podpisa-a slovesno pogodbo, po kateri naj bi se Prijateljski odnošaji med sv. Stolico in , yr ?10tn utrdili in trajno uredili. Politika ^ Pripisujejo temu dogodku veli-Sko QaZk°st in Je vest 0 Podpisu nem-T °?ko,rdata vzbudila najrazličnej-t ^wnjarie- Nekateri so mnenja, da p. 1	Mussoliniju in da je tonje-
va po i o taktična poteza, cerkveni v ogi pa računajo s Hitlerjevo pošteno
Vmu’ k?A -ei dv0!nno potrebna za iz-Jdbo 34 členov vsebujočega konkorda-Dejstvo pa je, da poijtični krogi tako bse2nega :n svobodnega konkordata
ed takorekoc protestantovsko Nemčijo
zl, 0m 71150 pnCS0vaIi- Nemška dr-ava priznava katoliški cerkvi nonolno lobodo na znotraj in zunaj. Priznava ji ravico, da v okviru za vse veljavne za-°ne sama svoje lastne zadeve svobodno rpiuje in opravlja ter, da v okviru svoje j/j^PiPosti izdaje zakone in naredbe, ki t ai.°. obvezno moč za njene člane. Ra-r-.i duhovniki v Nemčiji bodo uživali hnriVir^evaniu svoje službe popolno svo v°t° 7” ist0 državno zaščito kot jo uži-bnri„- ,z j?71* uradniki. Prav tako so svo-s ’ 1 tudi redovniki in jih država ne katn,	v uuhovem delovanju. Vse
^ ntk?rn?Vne “ m°r- °-
Katoiiška cerkev v Nemčiji ima pravi-šeajl *5?° V,Zg0je duhovniškega nara-tolpL	naV,1f ?°s'ehne institucije. Kn-
veronauk je na vseh osnovnih,
strokovnih, srednjih in višjih šolah reden predmet in morajo ostati vse dosedanje verske šole neokrnjene. Narodne manjšine, ki prebivajo v nemški državi imajo pravico pri bogoslužju uporabljati svoj materni jezik. Katoliška društva izključno verskih, kulturnih in dobrodelnih na-oblastem, bodo uživala popolno državno oblastem bodo uživala popolno državno zaščito. Z ozirom na posebne razmere v Nemčiji je izdala sv. Stolica posebne odredbe, po- katerih ne bodo mogli duhovniki in redovniki sodelovati in pripadati političnim strankam. Isto velja sporazumno z nemško vlado tudi za ostale o-znanjevalee ver v Nemčiji. S konkordatom je torej zagotovljen katoliški cerkvi v Nemčiji nemoten verski razvoj in delovanje.
TUDI LONDONI NI RODIL USPEHOV.
Londonska svetovna gospodarska konferenca v katero je stavil ves svet velike upe za rešitev splošne težke krize, zaradi nasprotujočih si mnenj ameriških in evropskih politikov, ter narodnih gospodarstvenikov ni rodila prav nobenih pričakovanih uspehov. Konferenca je bila odgođena v težki atmosferi, v tem času Pa bodo delovali le odbori katerih delo Pa za splošni gospodarski položaj sveta nima pravega pomena.
Sirite „BORBO**!
Pridobivajte n novih naročnikov!
Preteklo soboto in nedeljo je NSZ v Mariboru zopet priredila dva sestanka. Delavstvo je na teh sestankih ponovno -dokazalo, da mu ni vseeno, kako se z njim postopa in -da si hoče s pomočjo močne organizacije priboriti svoje pravice. In priborilo si jih bo, ako se bo složno združilo okrog nas, okrog naše zastave, ki vihra v boju za delavske pravice. Kakor vsi dosedanji sestanki, sta tudi omenjena sestanka uspela nad vse sijajno. Delavstvo se jih je udeležilo v tako velikem številu, da je bila zadrega za prostore. — Na sobotnem sestanku, ki je bil v gostilni »Pri Slavčku«, se je zbralo delavstvo iz tovarne Braun. Sestanku je predsedoval tov. Silič, govorila pa sta tov. Vojska in inž. G r u-d e n. Oba govornika sta v živih besedah orisala obupen položaj delavstva in jasno pokazala tudi na krivce, ki so zakri vili vso nesrečo. Največji. del krivde nosijo marksisti, ki so prekrižanih rok gledali vse to propadanje. Delavstvu so bili dobri samo -do takrat, da jim je pomagalo do mastnih stolčkov in plač. Sedaj, ko so se usidrali, jim je vseeno, kako je z delavstvom. — Zbrani so živahno pritrjevali izvajanjem in so z burnimi protesti dali duška svojemu opravičenemu ogorčenju. V nedeljo dopoldne pa je bil sestanek za delavstvo iz tovarne Zelenka. Vršil se je v gostilni »Tržaški dvor« in ga je delavstvo obiskalo polnoštevilno. Na sestanku je govoril tov. Vojska. Določili so se važni sklepi, o katerih pa bomo spregovorili v prihodnji številki našega lista.
Ptui
Naša »Borba« in naš nacionalni pokret sta razgibala delavstvo in nameščenstvo tudi v Ptuju. Med delavci in nameščenci je živo zanimanje za pokret in njegovo glasilo, tako da je bil na zahtevo nacionalnih železničarjev preteklo nedeljo dopoldne ob deveti uri članski sestanek UJNŽB v Brenčičevi gostilni, ki se ga je udeležilo okrog sto nacionalnih železničarjev. Sestanku je predsedoval predsednik ptujske organizacije tov. Delpin, ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, zlasti tov. Rudolfa T u m p e j a iz Maribora in naglasil nujno potrebo poživljenega nacionalnega pokreta in odločne borbe za socialno pravičnost. Nato je navzočim v enournem referatu tov. Tumpej orisal delo organizacije in razvil program bodočega nacionalnega in social nega dela. Omenil je med drugim številne krivice, ki se gode našim železničarjem zlasti pa delavcem, ki so na robu prepada, krivice, ki jih mora prenašati ostalo nacionalno delavstvo in nameščenstvo, za katerega nimajo kapitalisti
srca in ga tudi zakon vse premalo ali nič ne ščiti. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili referatu tov. Tumpeja in ga večkrat med govorom prekinjali z živahnim odobravanjem. Polni novih upov v zboljšanje in prepričani, -da je -njih rešitev edino le v nacionalnem pokretu, ki se brezkompromisno bori za socialne pravice delavca in nameščenca so odhajali s sestanka z željo, naj bi bil sličen sestanek kaj kmalu zopet. Postojanka marksistov v Ptuju je padla. Delavstvo obrača hrbet delavskim laži voditeljem in korporativno stopa v nacionalne borbene vrste. — V kratkem bo v Ptuju sestanek na željo industrijskega delavstva in ostalega nameščenstva, ki prav tako težko čaka na rešitev in je pripravljeno solidarno stopiti v boj za socialno pravičnost. Delavci in nameščenci pridno segajte po vašem glasilu »Borbi«, pridno agitirajte zanjo in. ii pridobivajte novih naročnikov!
Siadki vrh
V našem Sladkem vrhu obstoja tovarna lepenke in papirja že nad petdeset let. Do prevrata so proizvajali v tej tovarni poleg lepenke tudi nemčurske delavce^ Do prevrata je bila v tovarni slovenska govorica strogo prepovedana in če si je slovenski delavec le drznil spregovoriti slovenski, že je slišal grdo psovko »Win-discher Hund«, ali pa je sploh bil odslovljen. Delavci so bili in jih je še danes nekaj organiziranih pri bivši socialno-de-mokratski stranki, ki je bila internacionalna, to se pravi, da ji je bil vsak delavec dober, samo slovenski ne. Še danes imamo v tej tovarni preddelavce, domače in inozemske, ki se jim ne zdi vredno, da bi se naučili našega jezika. Zato pa imajo tem rajši naše dinarje in tem rajši jedo naš kruh. Priporočali bi tem preddelavcem, da je skrajni čas, da prično spoštovati naš jezik in našo državo. Če pogledamo v tovarne onstran meje, kjer bi ne mogel služiti kruha človek, ki nebi obvladal njihovega jezika, nas vse to sili, da tudi mi odločno zahtevamo, da se po naših tovarnah uvede slovenski jezik kot uradni jezik. Delavci, segajte pridno po »Borbi«, ki se bori za vas v narodnem in socialnem oziru!
Predor Laiter$berg
Mariborsko progovno sekcijo državnih železnic opozarjamo, da »Lajtersberga« ni več, marveč, da je dobila soseda mariborske občine že pred leti lepo ime Košaki. To bi morala upoštevati tudi progovna sekcija ter zamenjati izzivalcu napis pri predoru s pravilnim: »Košaški predor*.
60 Din na teden!
Šestdeset dinarjev-na teden pa tudi tujerodni izkoriščevalci našega člove-
*	. . .1 i _ .... . r*> _■«rr./-vrr •Mooitn Hr>Io\r_
manj plačujejo tekstilne tovarne Šon-sky, Braun in Ehrlich1 svojim delavcem in delavkam.
Ko to delavke in delavci pripovedujejo, bi človek skoro ne mogel verjeti. Dobili pa smo v roke plačilne liste, ki potrjujejo izpoved delavcev omenjenih tovarn. Tu ne pomaga tem gospodom noben izgovor, da bi bil delavec len ali pa nezmožen. Mi dobro vemo, da ni podjetja v Mariboru, ki bi delavca, ki ni zmožen na teden več zaslužiti, obdržal v svojem podjetju. Noben podjetnik se ne zadovolji z delavcem, ki bi mu tako malo na teden opravil, ker se mu potem pač ne bi izplačalo, da obratuje njegovo podjetje.
Omenjene tovarne tako nesramno izkoriščajo našega delavca, da bi bilo tu na vsak način potrebno, da oblast tako izrabljanje prepreči. Tudi podjetnik mora biti podvržen nekim predpisom in se ne sme dopustiti, da bi postopal tako samovoljno s svojimi delavci, ki so naši državljani in imajo pravico do poštenega življenja. Kako naj si delavec, ki zasluži 60 Din najeden, pomaga? Ali naj porabi zaslužek za preživljanje sebe in svoje družine? Ali naj s to plačo plača stanovanje? Vse to je nemogoče. In posledica temu je demoralizacija takega človeka, ki mora končno obupati nad samim seboj in postati zločinec. In kdo mu more zameriti, kdo bi ga mogel potem obsoditi z mirno vestjo?
Ali se ti gospodje podjetniki ne zavedajo, da se igrajo z ogjem? Ali se ne zavedajo, da s takim postopanjem tudi sami sebe uničujejo? Da so kapitalisti danes slepi, kažejo dejstva, ker je zavzela danes gospodarska kriza take dimenzije. Kako pa naj bi bilo drugače mogoče. Industrije zvišujejo cene svojim produktom, same pa odjedajo in zmanjšujejo kupno moč naroda. Na tak ačin mora priti do propasti kapitala.
Danes še živijo ti parasiti na račun delavca, ki ga izkoriščajo. Vprašanje pa je, koliko časa bo to še trajalo. Ti
ka pa so pri vsem tem z našim delav cem skrajno brezsrčni in oholi. Zgodil se je v Ehrlich-Braunovi tovarni primer, da je delavko, ki je zaslužila v 14 dneh 120 Din in prosila za zboljšanje plače, ker mora preživljati sebe in svoja dva otroka, mojster nahrulil, da za njo zadostuje na dan 1 Din za kruh in 1 Din pa za čebulo!
To se godi našim delavcem v dvajsetem stoletju in nikogar ni, ki bi poklical take delodajalce na odgovor!
Toda naj vedo vsi ti izkoriščevalci, da se je danes delavstvo strnilo v vrste, ki se bodo borile za svoje pravice. Naj ti gospodje ne mislijo, da je delavstvo zapuščeno in da bodo še naprej ž njim ravnali po lastni volji. Naj si več ne usojajo groziti delavstvu z odpustom, ker bo kmalu prišel čas, ko bo delavstvo našlo zaslombo tam, kjer jo mora dobiti!
Zahtevamo od oblasti, da stopi navedenim podjetnikom na prste in prepreči tako izkoriščanje jugoslovanskega delavstva! Delavec mora oprav Ijati svoje delo vestno in točno, izpolnjevati pa mora svoje dolžnosti na-pram delavstvu tudi službodajalec, ki ima od njega dobiček in živi od njegovih žuljev.
Delavstvo pa se naj zaveda, da je njegova moč v organizaciji in sicer le v organizaciji, ki veruje v moč_ lastne države. Delavci in delavke, vase mesto je v nacionalnih organizacijah, ki bodo našle zaščito pri oblasteh, ki bodo morale upoštevati vašo pripravljenost za brambo države pred notranjimi in zunanjimi sovražniki našega naroda in države. Organizacije, ki se skrivajo za namišljeno internacionalo, ne bodo nikdar mogle pomagati delavstvu. Zadnje čase so celo pokazale, da nimajo niti resne volje, marveč je njih cilj samo še, izsesavati krvavo prislužen denar iz delavskih mas.
Vsi delavci in delavke, ki stremite za pravično ureditvijo in za zboljšanjem svojega položaja, strnite se v vrste nacionalno-zavednega delavstva!
Pogledi na gospodarsko krizo
Pritožujemo se nad slabimi razmerami. Krivca teh današnjih razmer iščemo v gospodarski krizi, ki je nastala kmalu po vojni. Pod krizo razumemo vse mogoče pojave, vse Okolnosti, ter povlečemo za lase vse vzroke, ki jih moremo količkaj spraviti v zvezo z današnjimi razmerami, z današnjo krizo. Le redko kedaj pa pogledamo resnici v obraz.
Res je, da je vojna zrušila temelje mnogih narodnih odnosno državnih go-
spodarstev, ustvarila pa je tudi nove temelje in nove oblike gospodarstva. Vsi brez izjeme bi lahko razpolagali z dobrinami življenja, bi ugodneje stanovali, imeli bi več sredstev za izobrazbo in kul turno udejstvovanje, če bi pomislili na nekoristno zapravljanje dragocenega časa na raznih svetovnih gospodarskih konferencah, katerih sklepi se razblinijo po navadi v nič in ne prinesejo nič dobrega ne skupnosti in ne poedincu.
Naša zemlja zlasti v naši državi pa razpolaga z ogromnim prirodnim bogastvom. Rudniki niso vsi v eksploataciji, naša žitna polja so rodovitna in naše vode so polne rib. Toda vkljub vsem tem našim naravnim bogastvom, ogromnim in neizčrpanim, se vendar ne moremo ogniti večjim gospodarskim pretreslja-jem, ne moremo preprečiti vedno večjega obubožanja. In zakaj ne?
Doslej smo iskali krivce in jih bomo najbrže še v bodoče iskali tam, kjer jih ni. Prvi in najpoglavitnejši vzrok našega gospodarskega zastoja, je 'pomanjkanje dobrih in močnih ter sposobnih gospodarstvenikov. Teh imamo sicer precej, toda nimajo besede, oni pa, ki vodijo našo gospodarsko politiko so brez energije in jo vodijo preveč pod vplivom današnjih razmer.
btarab in huM	»v
\ wwd& k* ir* »	fftvs.-
gf-flfi n*	svah
ofcftNĆHtfmt podrejftuGvif. Narod ve, da nje
Tezno
Naš pokretaš intelektualec nam piše : Doslej je prinesel vaš list dva član ka s Tezna, v katerih ste opisali živ-Ijenske pogoje in narodne vrline tezenskega ročnega delavstva. Danes pa dovolite, da vam napišem nekaj vrstic, namenjenih tezenskim inteligen toni v pomislek in vsemu ostalemu nacionalnemu izobraženstvu v prev-dcirck
Glasilo »BORBA«, ki nevstrašeno zastopa koristi duševnega in ročnega delavstva, je našlo zlasti pri našem ročnem nacionalnem delavstvu velik odziv in za naše razmere zadostno število naročnikov- Naš ročni delavec, ki je danes tako nesiguren svojega skromnega zaslužka, se zaveda povsem svoje dolžnosti in si odtrga od ust malenkostno naročnino, da srka iz nacionalnega glasila duševne dobrine, ki so mu za življenje tako potrebne kakor vsakdanji kruh. So pa pri nas ljudje, ki jim ne manjkajo sredstva in ki se ob vsaki priliki tako radi trkajo na svoja nacionalna prsa, se opirajo in sklicujejo na svoje nekdanje narodno delo in ogrinjajo vse svoje delovanje v nacionalni in socialni plašč. Kdor je v resnid nacionalen, ta ne postane nikdar indiferenten radi malenkosti, ki so neizogibne v vseh življenjskih prilikah. Ne glejmo sebe. ampak celoto! Posameznik ne pomeni ničesar! Kdor ne žrtvuje za vaš list niti bore naročnine in se noče zanimati za kulturni in socialni razvoj našega delavstva in nameščenstva, in je steber naše narodne države in kdor je našemu pokretu vkljub vsem preteklim zaslugam, o katerih ne zahteva in ne potrebuje nobenih računov, nenaklonjen, tega nacionalni de-I lavci in nameščenci sodijo po deja-
govi gospodarstveniki svoji težki nalogi niso kos, ker pokazujejo v gospodarskih vprašanjih premalo borbenosti, in te pogreške živo občuti narod. Gospodarstve niku mora biti prva in poslednja skrb blagor skupnosti, pravičnost, poštenost morata mu biti narod in država nad vse.
Sedanje naše gospodarstvo je v stanju splošnega obubožanja, v stanju negospodarskega opravljanja. In vse to gre na račun naroda, na račun narodnega gospodarstva. Brezbrižno se vdajamo fatalizmu in ne zmoremo najmanjšega količkaj pomembnega odbora, f« t&H sA	h©««
}>?«£	p?	K'	hodož-
Naše gospodarstvo vodijo poedinci. Ti poedinci store lahko mnogo ali pa nič. jfcjr;	a® ©N pajaf&Hfo AfH«!
gad vttoi&fk tiSF&Ktemsi«#
njih, katerim so priča in ne po go-stilniško-zgodovinskih debatah. Kdor hoče računati z našim pokretom in z nami sodelovati, mora postati naš naročnik »BORBE«. Ali ni za tezenske razmere precej značilno, da so izmed 25 naročnikov »BORBE« le trije naročniki z inteligentaimi poklici, trije obrtniki in devetnajst slabo plačanih delavcev. V vseh nacionalnih in kulturnih društvih je ročni delavec zvest sodelavec, brez katerega ni bilo in ne bo nobenega nacionalnega delovanja na Teznu. Odzovite se tudi vi, ki imate vsaj nekaj lažje in boljše življenjske pogoje, postanite naročniki »BORBE«, ki je in bo naše in vaše glasilo, kakor smo si v kulturnem in nacionalnem delu enaki!
Kukavica
V Krčevini pri Mariboru na Aleksandrovi cesti 6. stanujoča gospodična Pavla P., hčerka slovenske matere, kaj rada švabčari. Na pripombo tam stanujoče sosede, zavedne. Primorke, zakaj ne govori slovenski je Pavla srdito odgovorila: »Kaj boš ti italijanska prifcopenka tu komandirala. Jaz govorim kakor jaz hočem!« Višek nesramnosti pa je dejstvo, da omenjena gospodična Pavla dosledno odvrača svojo mlajšo sestrico, ki telovadi pri deci krčevinskega Sokola, od telovadbe in izjavlja, da ji bo prepovedala nadaljne posečanje sokolske telovadbe. Gospodični Pavli svetujemo, naj takoj preneha s svojimi manirami. V nasprotnem primeru bomo poskrbeli za ohlaje-nje njenih razgretih živcev. Samo še en primer in poskrbeli bomo, da bo Pavlo njen delodajalec zamenjal z zavedno Slovenko.
BRATJE! Ne pozabite, da kapitalist ne more biti nacionalist, ker mu je kapital več ko narod!
Angleško
blago
najodličnejše kakovosti sodobnih znamk:
„Smartex“
za praktične, solidne športne, promenadne in* potovalne obleke.
„tfenteK"
blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten občutek ter združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost.
„Picci trii»ly“
najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejših barvah.
Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9
tKaro
Koroška cesta 19
iiRmm
za trgovino, obrt, industrijo7 šole, urade, zasebnike izdeluje v priznani kvaliteti, hitro ib po zmernih cenah PODRAVSKA_ TISKARNA D._Z 0. Z.
MARIBOR
Gregorčičeva ul. 6 - Tel. 20-38
Za fotoamaterje!
Najlepše in najcenejše amaterske albume izdeluje in razpošilja industrija
V. W EI X L
Maribor
cele v plaino vezane v štirih izdelavah z 20 listki vložka 17 X 24 ctm Din 36.—, 40.—, 48.—, 52.— 20 X 26 cm Din 45.—, 55.—, 58.—, 60,— 25X34 cm Din 55.—, 70.—, 75.—, 80,— Naročila izvršujemo samo proti povzetju ali predplačilu poštnine prosto!
Slovenke
kupujte vsakovrstne klobuke edino le pri modistki
Štefki Križanovi
Maribor, Orožnova uiica 8
Prevzame tudi najrazličnejša popravila klobukov in čepic. Točna postrežba!
Solidne cene!	u
Btetfetavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska . i. E.. -« M .jf .jk, K ' -1.tfefeppi!,d,,ggg&£a3ipik ravnatelj Stanko Jžeieia v, Marifenp. - - ^ ~	V r "'VVi «•