Vida Taufer  I   Krila
Zapredi me med niti svojih sil, zajeli so viharji me ognjeni, na tvojih rokah rastem ko plameni, četudi sem le veslo ptičjih kril.
Presladko je nositi na dlaneh ljubezen dveh in bele kite cvetja, iskati v sebi nova razodetja, ki jih pričara vedno tvoj nasmeh.
Oh, saj je le samotne duše klic, poletna jutra plavajo v višini in z njimi se potaplja po sinjini niz mojih misli kakor krila ptic.
29
433