Avgust 2005
Številka 7 Letnik VI
Novice iz Moravške
Komorni zbor KID Limbar
Ljudska pesem
Prelepa moravska fara, ti na Kranjskim nimaš para, cerkev je sveťga Martina, dva rudeča turna ima, dva rudeča turna ima.
OBČINA MORAVCE
Kulturni dom Moravče
V mesecu septembru vabimo na dva
glasbena koncerta.
•	Prvi koncert bo v soboto, 17. septembra 2005, ob 20. uri, kjer bo nastopil Komorni zbor Limbar - dobitnik priznanja letošnje Naše pesmi za najboljšo izvedbo ljudske pesmi.
•	Drugi koncert bo v petek, 30. septembra 2005, ob 20. uri, v izvedbi Tamburaškega orkesta Vrhpolje.
Poleg osrednjih izvajalcev bodo na koncertu sodelovali tudi glasbeni izvajalci sosednjih občin.
Vljudno vabljeni.
Občina Moravče v sodelovanju s športni-kulturno-turi-stičnim društvom Bicikl vabi vse občane in občanke na kulturno-zabavno prireditev, ki bo 4. septembra 2005 ob 14.30 v domu krajanov na Hribu nad Ribčami.
Poleg drugih izvajalcev bo nastopil tudi pevski zbor Oda, za zabavo pa bo poskrbel Študentski trio. Prireditev bo tudi v primeru slabega vremena.Vstop bo prost.
Vljudno vabljeni!
V imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Moravče se zahvaljujem donatorjem, ki so pomagali z denarnimi prispevki in prostovoljcem za njihovo delo pri postavitvi pomnika »BRANITELJEM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI«.
Zahvaljujem se tudi vsem nastopajočim, ki so sodelovali na proslavi ob Dnevu državnosti, donatorjema, ki sta prispevala sredstva za ognjemet, ter ansamblu SVETLIN za prijeten zabavni večer.
VITOMIR CERAR, predsednik OZVVS Moravče
Osnovna šola Moravče v svojih prostorih pripravlja spominsko sobo na temo šolstva v Moravški dolini. Vsi, ki hranite primerne dokumente, slike, predmete in podobno, ste vljudno vabljeni k sodelovanju. Z vašo pomočjo bo spominska soba radovednim obiskovalcem predstavljala celostno in zanimivo podobo šolstva Moravške doline.
VABILO
ZELIŠČARSKA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE VABI VSE, KI JIH ZANIMAJO ZDRAVILNA ZELIŠČA, NA
RAZSTAVO LE-TEH. RAZSTAVA BO ODPRTA V NEDELJO, 18. SEPTEMBRA 2005, OD 8. DO 17. URE V DOMU DRUŠTVA UPOKOJENCEV. VSTOP PROST!
Na podlagi Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2005 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 06/05), Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih skupin v občini Moravče, (Uradni vestnik Občiner Moravče, št. 04/04), župan Občine Moravče objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH SKUPIN V OBČINI MORAVČE V LETU 2005
1.	PREDMET RAZPISA
Delitev sredstev, ki jih zagotavlja Občina Moravče v proračunu in so namenjena za kulturno in ljubiteljsko dejavnost. Iz proračunskih sredstev Občine Moravče za leto 2005 je za sofinanciranje kulturnih programov predvideno 2.700.000,00 SIT.
2.	RAZPISNI POGOJI
Na javni razpis se lahko prijavijo društva in skupine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
•	imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
•	da imajo sedež v občini Moravče,
•	da predložijo program, iz katerega je razvidna predvidena dejavnost društva v tekočem letu,
•	da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov.
3.	OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani v letu 2005, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2005.
4.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oz. dokazila, ki so navedena v razpisnih obrazcih.
Razpisni obrazci bodo na voljo v tajništvu Občine Moravče, Trg svobode 4, Moravče, vsak delovni dan med 8. in 14. uro ter na spletni strani Občine Moravče, www.moravce.si. Prijave programov morajo biti oddane najkasneje do petka, 30. septembra 2005, osebno ali s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Prijave morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah z oznako »Kulturni programi 2005, ne odpiraj - vloga«, na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja.
5.)	POSTOPEK OBRAVNAVANE PRIJAVE
Pravočasno prispele in popolne prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu z merili in normativi za vrednotenje kulturnih programov v Občini Moravče. Prijavljena društva, skupine oz. kandidati bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
Številka: 67000-09/2005 Datum: 23. 8. 2005
Župan Občine Moravče Martin Rebolj
Spoštovani bralke in bralci.
Spet je pred vami nova števila Novic iz Moravške doline, ki vam znova prinaša delček vsega, kar se zanimivega dogaja v naši dolini. Ponovno predstavlja posamezne dogodke, prijetne in manj prijetne, občane, kijih ob vsakdanji naglici komaj opazimo ali pa sploh ne in jih slabo poznamo. Skupaj se veselimo novih pridobitev, ki jih je kar nekaj, še posebej, če se znamo veseliti tudi drobnih stvari. Zapisujemo uspehe posameznikov, društev ali organizacij doma pa tudi po svetu. Vse to nam uspeva le z vašo pomočjo, dragi bralci in bralke, ki tukaj živite, delate, delujete v društvih ipd. ter nam kot dopisniki posredujete svoje prispevke. Po svojih močeh se trudimo poročati z vsake seje Občinskega sveta, kjer naši predstavniki odločajo o razvoju naše doline in nam s tem krojijo naš vsakdan. Uspešnost delovanja naših predstavnikov pa lahko vsak sam pri sebi oceni in ko bo primeren čas, tudi vsak sam odločil za primerne ljudi, ki se bodo trudili rešiti naše probleme. Kraj smo ljudje sami, sami ga oblikujemo in mu dajemo smisel, torej kaj bi se pritoževali. Za nami sta dva meseca dopustov, počitnic, ki ga je vsakdo izkoristil po svoje. Nekateri ste odšli na morje, drugi ste si izbrali oddih v gorah ali termalnih zdraviliščih, mogoče ste proste dni preležali na terasi s knjigo v naročju ali pa ste celo odpotovali na daljše potovanje in odkrivali skrivnosti tujine. Marsikdo pa je tudi ostal doma in užival ob opravilih, za katere drugače ni časa. Želim vam, da se spočiti in polni energije ter z obilico dobre volje lotite dela in nalog, ki vas čakajo v jesenskem času.
V teh dneh bo napočil velik dan tudi za naše najmlajše, ki bodo prvič zakoračili v šolo, polni pričakovanj, strahu in radovednosti. Olajšajmo jim ta korak s spodbudno besedo. Bodimo previdni pri vožnji in pozorni na rumene rutice prvošolčkov. Hkrati pa želim tudi ostalim šolarjem varno pot v šolo ter zanimivo in pestro šolsko leto. Želim vam prijetno branje Novic iz Moravške doline.
KATARINA PETERC, pomočnica urednice
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Občina Moravče vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje
občine Moravče Prostorska konferenca bo organizirana v torek, 13. 9. 2005, z začetkom ob 13.00 uri v avli Kulturnega doma Moravče, Vegova 9.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti pred začetkom izdelave prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo prostorskega akta v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Osnutek programa priprave prostorskega akta je na vpogled na Občini Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, vsak delovni dan med 8.30 in 15.30 uro ter na spletni strani Občine Moravče, http://www.moravce.si. Vse nosilce urejanja prostora, določene s programom priprave, posebej vabimo, da se prostorske konference zanesljivo udeležite.
Štev.: 35005-0002/2005 Župan občine Moravče Datum: 26. 8. 2005	Martin Rebolj
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 4. 10., 6. 10. in 7. 10. 2005 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 6. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno. To se odstranjuje v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Obveščamo vas, da bomo v Občini Moravče v torek, 25. 10. 2005 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali:
•	od 14.00 do 15.30 ure v Pečah pri gasilskem domu,
•	od 15.30 do 17.00 ure v Moravčah pri Kulturnem domu,
•	od 17.00 do 18.30 ure Krašcah pri gasilskem domu.
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO: Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, lahko improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Naslednja številka Novic iz Moravške doline bo predvidoma izšla 7. oktobra. Vaše prispevke pričakujemo do 21.septembra.
Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si.
^	N
Novice iz Moravške doline
2. september 2005, Letnik VI, Številka 7
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.» Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Peterc, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravške doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Jana Kovič. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Pozdravljeni, spoštovane občanke in občani!
Avgust je od nekdaj, ze za časa cesarja Avgusta, veljal za mesec počitnic. V Moravčah pa se je ravno v tem mesecu sprejel občinski proračun za tekoče leto, kar bi se ob dobronamernih namenih moralo zgoditi že zdavnaj, ker sem prvič predložil letošnji proračun v obravnavo že meseca marca. Težko je reči, zakaj se je toliko časa odlašalo, vendar je še teže misliti, da nekateri svetniki ne poznajo reka »Kdor hitro da, dvakrat da.«, saj ni bilo nikakršnega opravičila in nikakršnega razloga, da bi občani čakali na izpolnitev njihovih pravic celo leto.
Potrebno bo pohiteti!
Proračunska sredstva bom uporabil v skladu z zakonom o javnih financah, zakonom o finaciranju občin in v skladu z drugimi zakonskimi akti, s katerimi se predpisujejo pogoji za uporabo proračunskih sredstev. Predvsem pa bom izpolnil pričakovanja občanov in bomo z razpoložljivimi sredstvi čim prej začeli graditi, oziroma se od prvega možnega dne že dela na tem.
Izvajanje proračuna za leto 2005:
V	izgradnji bodo naslednji cestni odseki:
-	Gaberje - Limbarska gora - leva trasa,
-	Dolina - Gornja Gora.
-	Kovačija,
-	Belnek,
-	Sp. Preker - Ribče,
-	Dašenk.
Žal so nekateri ugotovili, da je Nordijski center, javna razsvetljava, financiranje spomenika žrtvam bolj važni kot cesta ali vodovod Hrastnik - Kal - Tlačnica ali vodovod Sv. Mohor, pa tudi od ceste Sp. Preker - Zalog - Velika vas so na žalost vzeli polovico sredstev, tako da je ostalo samo za projekte. Nekaj malega se bo naredilo tudi na vodovodih:
-	vodovod nove Stegne, ki čaka že štiri leta na pričetek gradnje,
-	Češnjice, Kopač Srečo, kjer se je dokončanje ustavilo pred
štirimi leti,
-	Spodnja Dobrava,
-	Drtija - Češnjice, zamenjava vodovodne cevi,
-	Ravnikar - vodohram Straža,
-	projekt in pričetek del na vodovodu Sv. Mohor,
-	Ušenišče,
-	Projekt Kal - Tlačnica. Kako naprej?
V	mesecu septembru bo Občinska uprava začela pripravljati osnutek proračuna za leto 2006. Po zakonu je občina dolžna sprejeti proračun za naslednje leto do 3l. decembra v tekočem letu in na ta način omogočiti izvajanje nalog preko celega proračunskega leta, kar je normalno, do sedaj pa to v Moravški občini ni bila navada. Proračun za leto 2006, bomo lahko koristili v celoti, kar pomeni tretjino denarja več. Pripravite potrebe, ker se bomo v kratkem oglasili na krajevnih skupnostih, da bomo v miru in skrbno načrtovali porabo naslednjega proračunskega obdobja.
Nekaj odmevov
V	zadnjem času je postala moda, da se »politiki« izražajo v
športnem žargonu, npr. izid glasovanja je bil l:3 ali pa spor smo dobili z l:2 ali pa npr. pisanje v avgustovski številki Mo-ravških novic lahko zasledimo navajam: »V prvem »polčasu« letošnjega leta«. Pisec članka je očitno pozabil, da so pred nami samo še štirje meseci, torej da je za izvajanje investicij ostala le tretjina leta. Zaradi zimskega mraza, ko se gradbena dela ne morejo izvajati pa je ostalo dejanskega časa za izvajanje investicij še veliko manj. Za sprejetje proračuna smo namreč porabili celih osem mesecev. Poročevalka z občinskega sveta je zapisala »da se je »farsa« (šaloigra - komedija) končala« Žal se bo marsikomu zdelo, da se je sprevrgla v vse kaj drugega, kot je pomen same besede, ki jo, oprostite prosim, za splošno razumevanje navajam v oklepaju. Ugotavlja tudi, da »katarze (očiščenje, moralna preobrazba, ukrotitev telesnih in duhovnih strasti, odvzem grehov) še ni«, tudi pomen te besede bi prepustil v presojo občanom.
Moram reči, da pisanje gospoda poslanca lahko zavede tistega, ki ne pozna čisto dobro razmer. Lahko pa rečem tudi, da je on zelo dobro seznanjen z vsemi projekti, v katere občina namerava vlagati sredstva, saj je praktično od marca do avgusta mesečno zavračal predloge v nekatere investicije cest in v nekatere investicije vodovodov, ki so v naši občini nujno potrebni. Kot predsednik Odbora za urejanje prostora in komunalo pozna zelo dobro vse projekte in potrebe občine Moravče, saj posamezni projekti na izvedbo čakajo na žalost že deset let in več. Prav tako je zelo dobro seznanjen s stanjem na prostorskem urejanju, na kar sem pri predlaganju proračuna ves čas opozarjal in seznanjal Občinski svet večkrat, znova in znova. Pri vsem tem lahko pomislimo, da gre le za sprenevedanje. Podatki, s katerimi razpolaga, so dovolj obsežni, da bi se zadeve lahko zadovoljivo lotil.
Zakaj sva z podžupanom nekompatibilna? V preteklosti je bilo v občini veliko narejenega, tudi občina je bila še le v ustanavljanju. Vsi začetki so težki in začetne napake razumljive, saj je župan g. Kočar šele oral ledino. Kasneje v času župano-vanja ge. Novakove, v letu 2002 in 2003, so pričela prihajati pismena opozorila ministrstev na nezakonito stanje v občini na nekaterih področjih. Ugotovljene nezakonitosti v občini niso bile odpravljene in samo na ta dejstva sem opozoril in javnost s tem seznanil. V tem času je tudi g. Majdič opravljal funkcijo podžupana in normalno bi bilo, da je bil seznanjen z vsemi nezakonitostmi. V mojem mandatu nasprotuje mojim predlogom. Opravičeno pričakovanje župana je, da ga podžupan, v prizadevanju storiti kar največ za občino, vsaj delno podpira. To je tudi eden od razlogov, da je vlada predlagala spremembo zakona o imenovanju podžupana namreč, od sedaj naprej podžupane imenuje župan sam.
Zdravo lokalno okolje, čista pitna voda, to je le nekaj ciljev, za katere se zavzemam. Vesel sem bil pisma civilne iniciative, ki spremlja dogajanja v občini, ter s konstruktivnimi predlogi teži k izboljšanju bivalnega okolja. Prav zaradi tega, ker se zavedam pomena čiste in zdrave pitne vode, sem dal pobudo, da se pridobijo dodatne analize, nadstandardne meritve, da v nobenem primeru ne bi ogrozili zdravo lokalno okolje, v katerem živimo. Prepričan sem, da bomo na podlagi dodatno opravljenih analiz in meril sprejeli skupne pravilne odločitve, ki ne bodo ogrožale zdravja naših otrok in krajanov.
V vsakem primeru bo Občinski svet ponovno obravnaval predvidene lokacije odlaganja odpadkov skupaj s predstavniki Civilne iniciative, lastnikov zemljišč in strokovnih institucij, ki bodo predložile svoje ugotovitve in predloge.
Na podlagi ugotovitev strokovnih institucij in sklepov Občinskega sveta bom po potrebi predlagal Ministrstvu za okolje in prostor uvedbo obnove postopkov za že izdane odločbe kot izrednega pravnega sredstva. Občinskemu svetu bom predlagal, da se za vsak primer posebej ustanovi komisija za nadzor izvajanja morebitnega odlaganja odpadkov, v kateri bodo predstavniki neposredno prizadetih občanov, civilne iniciative, strokovnih institucij, občinske uprave in občinskega sveta.
Enako bom zahteval, da se v vsakem primeru na stroške lastnikov zemljišč izvaja redno jemanje vzorcev odlaganih odpadkov, če bo do tega prišlo v skladu z dovoljenjem omenjenega ministrstva.
Spoštovani!
V začetku septembra se mnogim že izteka letni dopust, prav tako se končujejo poletne šolske počitnice. Na naše šolarje, pa tudi najmlajše, ki bodo prvič stopili na šolsko pot, bomo morali vozniki še posebej paziti na cesti. Naj se nam nikoli preveč ne mudi, vse lahko počaka, samo da ne bi pozabili na nevarne poti in mlada življenja. Vsem učencem in dijakom želim uspešen in varen začetek novega šolskega leta.
Mesec september je eden lepših mesecev leta, toplo obarvan, poln pridelkov, rahlo se nagibajoč v jesen, zna biti romantično prijeten. Mogoče se bomo lažje postopoma poslovili od počitnic in dopustov, zato vam občina v mesecu septembru prireja tri različne prereditve, za različne priložnosti. Vabila si lahko ogledate na prvih straneh Moravških novic, poslana pa bodo tudi po domovih. Vabim vas torej v mesecu septembru v čim večjem številu na ogled predstavitve naših kulturnih društev ter kulturnih društev sosednjih občin, ki bodo v gosteh pri nas.
Martin Rebolj, župan
Na podlagi odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2005 (Uradni vestnik Občine Moravče, št.06/05), 6. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju športnih programov v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št.04/04), župan Občine Moravče objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI MORAVČE V LETU 2005
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov društev v Občini Moravče.
Iz proračunskih sredstev Občine Moravče za leto 2005 je za sofinanciranje programov športa predvideno 3.600.000,00 SIT.
II.	RAZPISNI POGOJI
Na javni razpis za sofinanciranje športnih programov se lahko prijavijo športna društva, klubi, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva , zavodi, gospodarske družbe in zasebniki in druge organizacije če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v Občini Moravče,
-	imajo prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,
-	imajo na podlagi zakonskih predpisov registrirane dejavnosti za delovanje na področju športa.
III.	OBDOBJE ZA IZVEDBO PROGRAMOV ALI PROJEKTOV IN ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Prijavljeni programi in projekti morajo biti izvedljivi v letu 2005, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2005.
IV.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnih obrazcih.
Razpisni obrazci so na voljo v tajništvu Občine Moravče, Trg svobode 4, Moravče, vsak delovni dan med 8. in 14. uro in na spletni strani Občine Moravče, www.moravce.si.
Prijave programov morajo biti oddane najkasneje do petka, 30. septembra 2005, osebno ali s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Prijave morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah z oznako »Športni programi 2005, ne odpiraj
-	vloga«, na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja.
V.	POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAV
Pravočasno prispele prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu z merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Moravče.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
Številka: 6500-004/2005 Datum: 28. 8. 2005
Župan Občine Moravče: Martin Rebolj
«5
SD
Od 25. avgusta začnejo teči roki za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o RTV Slovenije, ki sta ga vložili stranski LDS in SD. Vlada
pravi, da denarja za referendum ni predvidenega v državnem proračunu, pozablja pa , da je referendum z ustavo predvidena oblika demokracije, za katero so se v času, ko so bili v opoziciji, nemalokrat opredelili.
Imeli smo enega najboljših zakonov o RTV, z novim zakonom pa naj bi nam tudi ta medij krojila politika. Občanke in občani vabimo vas, da se 25. septembra udeležite referenduma in glasujete proti novemu Zakonu o RTV.
OO SD Moravče
LDS
JClRAI NA REMÛHHACMA SLOVENtJE
Po zgledu vlade, ki si zelo prizadeva utišati neodvisne medije in potisniti Slovenijo za veliko let v preteklost kljub nasprotovanju mnogih državljank in državljanov ter novinarjev izven naših meja, tako tudi del svetnikov našega občinskega sveta to počne z ATV. Zprerazporejanjem sredstev v proračunu so onemogočili zelo gledana poročila iz sej občinskega sveta občine Moravče. Poziv župana občanom, naj se udeležijo sej, je prava poteza, kajti le tako lahko pridejo do pravih informacij ter dobijo osebno mnenje o prizadevanju župana in svetnikov, ki podpirajo njegova prizadevanja za enakomeren razvoj vseh delov naše občine. Početje svetnikov N.Si in ostalih, ki jih tesno podpirajo, je občanom zelo težko razumljivo. Medtem ko so v občini občani, ki nimajo do svojih domov niti vodovodov, kar je velika sramota za občino, ter ceste, ki si tega imena ne zaslužijo, oni razporejajo denar davkoplačevalcev v privatne namene, kot je grad, cerkve ter nadstandard, kije sicer v redu, vendar te zadeve pridejo na vrsto šele, ko imajo občani zagotovljene osnovne pogoje za normalno življenje. Nekaj posebnega pa je bila vsekakor izredna seja, na kateri so bili prisotni vsi zainteresirani za in proti odlaganju industrijskih odpadkov v občini. Kljub temu da je bila zahteva do župana soglasno sprejeta za sklic izredne seje, so jo svetniki N.Si in svetniki, ki delujejo pod njenim okriljem, preprečili z neizglasovanjem dnevnega reda. Predstavniki podjetij in civilne družbe, ki so bili prisotni na seji občinskega sveta, so izrazili začudenje in nezadovoljstvo nad tako odločitvijo občinskega sveta. Prisotni novinar gospod Petkovšek pa je izjavil, da je bil prisoten že na mnogih sejah občinskih svetov, vendar tako nesramnega dela občinskega sveta do sedaj še ni videl. Občinski svetniki bi bili na seji seznanjeni z različnimi pogledi in argumenti, ki bi jim kasneje koristili pri lažjem odločanju, ki se mu ne bodo mogli izogniti. Žalostno je, da zaradi nekaterih, ki želijo ovirati delo župana, posledice nosijo občanke in občani. Posebno zaskrbljujoče pa je, da so mnogi pozabili svoje volilne obljube o ohranjanju podeželja in razvoju odročnih in zaostalih krajev. Zato je posebno pomembna prisotnost občanov na sejah po blokadi ATV. Kje so resnična prizadevanja za »transparentnost in preglednost« delovanja, ne samo občine, ampak tudi strank kot nosilcev interesov občanov? LDS je bila prva stranka, ki je povabila občane in občanke v preteklosti na seje občinskega sveta, ker smo prepričani, da je resnica o delu občinskih svetnikov pomembna pri odločanju o svojih predstavnikih na naslednjih volitvah v občinski svet. Želel bi, da bi delo v občinskem svetu potekalo bolj konstruktivno, da bi ostanek našega mandata potekel v drugačnem načinu dela, kar bi imelo za posledico večje zadovoljstvo naših občank in občanov.
Stane Ravnikar, predsednik OO LDS Moravče
Že konec devetnajstega stoletja je bila
ustanovljena prva stranka, ki se je kot
prva lotila reševanja problemov malega
človeka oz. ljudstva, zaradi česar je kas- ~ , . ' ^
'	'	Slovenska ljudska stranka
neje dobila tudi ime Ljudska stranka.
Zavedni možje so se kot člani Ljudske stranke že takrat strinjali, da način izkoriščanja malih ljudi ne prinaša splošnega socialnega miru in človeku spodobnega življenja. Skozi čas je ljudska stranka odigrala pomembno vlogo zlasti za podeželje, se pravi večina za kmečko populacijo. Sama ideja stranke se je navkljub velikim gospodarskim in socialnim spremembam ohranila do danes. Tako je stranka izjemno vplivna v sedanji Evropi. SLS bo še naprej kot desno sredinska stranka delovala na krščanskih vrednotah in si z jasnimi programi pridobivala zaupanje slovenskih volivcev. Za našo stranko so pomembne tudi vrednote, kot so družina, ljubezen, osebna rast - pravičnost, poštenost in odgovornost. SLS je vseskozi organizirala shode ali tabore. Tudi letos vas vse vabi na 14. TABOR SLS, ki bo 11. septembra 2005 na prireditvenem prostoru pred Mozirskim gajem, kjer bo ob 10. uri sv. maša. Po sv. maši bo osrednja prireditev z nagovorom predsednika Janeza Podobnika in nato sledi družabno srečanje. V času prireditve bo ves čas prost ogled Mozirskega gaja. OO SLS Moravče vabi vse občane, da se nam pridružite. Za prevoz bomo poskrbeli. Informacije in prijave na tel. 7231 099 ali 041 781 - 495, najkasneje do 8. 9. 2005. VABLJENI
OO SLS Moravče
N.Si
v septembru se bomo zopet zbrali na voliščih in odločali o Zakonu o RTV. Pluralnost nacionalnega MOVa SlOVeniga
.... J	, . ^ KriUanlmUuusiiaMraMm
medija je nadvse pomembna m zato
se referenduma udeležimo in podprimo v parlamentu že sprejeti zakon.
Tudi v Moravčah lahko vidimo, kako mediji zavajajo javnost s pristranskimi informacijami. Na ATV Litija župan z enostranskimi informacijami zavaja občane, ker so svetniki omejili sredstva za poročila na ATV Litija. Župan je namreč v poročilih do skrajne mere izkoriščal svoj položaj in prikazoval le delno resnico, predvsem v poročilih s sej Občinskega sveta, svetnikom pa je onemogočal dajati izjave.
Opozicijske svetnike tudi obtožuje, da namerno zavlačujejo s sprejemom proračuna in s tem onemogočajo delovanje občine. Ne pove pa, da po vseh dogovarjanjih ni upošteval niti enega predloga opozicije, zato je bilo pač nujno potrebno njegov predlog proračuna dopolniti z amandmaji. Sedaj, ko je sprejet in bolj usklajen z lani sprejetim razvojnim programom občine, pa mu spet ni po volji in ga do sedaj (teden dni po seji OS) še ni objavil v uradnem vestniku. Svetniki niso zavračali proračuna zaradi nagajanja, pač pa zaradi samovolje župana, ki ni upošteval nobenega njihovega predloga in je že sprejeti razvojni program občine povsem ignoriral. Ko je bil še sam svetnik, sta bila z Romanom Cerarjem edina, ki sta bila vedno proti sprejetju proračunu. Sedaj pa se mu takšno ravnanje svetnikov zdi zelo sporno. Namesto da bi sprejeti proračun začel izvajati in se posvetil delu in skrbi za razvoj občine, išče vse mogoče nepravilnosti in obtožuje opozicijske svetnike ter s tem prikriva svojo samovoljo in nezmožnost dogovarjanja s svetniki in občani. Ob začetku novega šolskega leta želimo šolajoči se mladini veliko novega znanja, pedagoškim delavcem pa veliko moči pri skrbi za mladi rod. Hkrati se zahvaljujemo dosedanji ravnateljici OŠ Moravče Evi Karažiji za njeno dolgoletno in uspešno delo. Obžalujemo pa, da je odšla z veliko grenkobo v srcu, saj jo je nenehno prijavljanje »prijateljev« različnim inšpekcijam (Le kdo tiči za tem? Razmislite!) privedlo tako daleč, da se je odpovedala poklicu in funkciji, ki jo je dolga leta tako požrtvovalno opravljala. Gospa Eva Karažija, hvala za vaš trud.
OO N.Si Moravče

PET MINUT S SVETNIKOM
Rudolf Žarko,
svetnik z najkrajšim stažem v občinskem svetu,
Če se ne motim, ste edini svetnik z dvema imenoma.
Moj priimek je res lahko tudi ime. Izhaja iz kočevskega konca, vendar smo se kasneje preselili v Zagorje. Po služenju vojaškega roka sem za dve leti odšel v Nemčijo » s trebuhom za kruhom«, kot smo radi rekli. Ko sem se nekoč vrnil v domovino in s prijatelji pričakal novo leto v Kanderšah, sem tam spoznal svojo ženo. Za nekaj časa sem ostal doma, kasneje pa sva se oba z ženo odpravila v tujino za celih pet let. Sedaj sem že skoraj trideset let zaposlen v Papirnici na Količevem kot viličarist. Predvidevam, da ste že pred upokojitvijo. Še nekaj delovnih mesecev me čaka. Toplina doma mi veliko pomeni in znal jo bom izkoristiti. Prav z veseljem bom pričakal hčerin naraščaj. Med tem pa se bom posvečal svojemu sadnemu vrtu in predelavi grozdja. Največ mi pomenijo sadike trte »ge-maj«, iz katerega dobimo zdravilno diabetično vino. Uživam tudi ob reševanju križank. Vaš čas v politiki je kratek.
To je res, vendar že zelo dobro vidim, da premalo delamo za dobro ljudi, da so v ospredju strankarski interesi. Politične
spletke mi niso všeč.
Ne morem razumeti, da se kmetje potegujejo za subvencije za mleko, med tem ko prodajajo mleko v Italijo. Takšno razmišljanje ni dolgoročno usmerjeno. To ni moralna drža. Istočasno pa moram pohvaliti delo naše nove pripravnice. Ureja arhiv, ki ga doslej ni še nihče. Ker je plačana iz sredstev Zavoda za zaposlovanje, je sploh pohvalno. Red je potreben. Prav je, da se pregleda, kam je šel denar in kaj smo z njim naredili. Žal mi je za ceste, ki so bile že pripravljene za asfaltiranje, pa je bilo škoda denarja za dokončanje. Kaj takega si ne bi smeli privoščiti. Vaši predlogi.
Moj predlog je, da deponiramo vse strankarske opredelitve in se odločamo zgolj in izključno v smislu reševanja problemov. Teh je v Moravški dolini več kot preveč. Izgradnja infrastrukture je še v zametkih, za starejše ljudi je preslabo poskrbljeno. Potrebovali bi dom za starejše občane, ki bi imel tudi enoto varstva starejših občanov.
Mnenje strokovnih služb bi morali bolj upoštevati. Ne razumem, kako da je denar za javno razsvetljavo, za vodo pa ne. Nedopustno je, da so nekateri občani še odvisni od kapnice. Iz vsake pipe v naši občini bi morala priteči voda. Poleg tega me zelo moti, da javna razsvetljava porabi toliko proračunskih sredstev. Ker sem vse življenje pazil kako obračam denar, vem, da gori ponoči veliko preveč luči brez potrebe. Škoda. Politične želje ^
Mislim, da imamo sedaj dobrega gospodarja na čelu občine. Želim si, da bi bil župan še en mandat, potem pa bi lahko presojali o kvaliteti njegovega dela in odločanja, ko bi imel celoten proračun v roki.
DARINKA GRUM
Poročila z 24. in 25. seje OS občine Moravče
Nadaljevanje 24. seje OS Moravče
Dne 27. julija 2005 je Občinski svet nadaljeval 24. sejo z dne 20. julija 2005 in odločal o sprejetju popravljenega predloga Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2005. V nadaljevanju je Občinski svet odločal o sprejetju posameznih amandmajev. Sprejeli so naslednje amandmaje (vsi z 8 glasovi za in 5 proti):
•	Postavka Občinske prireditve se zmanjša iz 2.430.000 na 1.830.000 SIT. Na ta način se pridobi 600.000 SIT, ki se prerazporedijo:
-	v višini 100.000 SIT za povečanje postavke Kulturna društva - program,
-	200.000 SIT za povečanje postavke Vzdrževanje glasbenih instrumentov,
-	300.000 SIT za povečanje postavke Turistični projekti, izobraževanje, panoramske karte ^
•	Postavka Oporni zid Hrib se ukine in pridobi 1.680.000 SIT, ki se prerazporedijo na novo postavko Sanacija plazu Dešen
-	Žerenk.
•	Postavka Sp. Prekar - Zalog - Velika vas se zmanjša iz 10.500.000 SIT na 5.000.000 SIT. Sredstva se namenijo za povečanje postavke Cesta Selce.
•	Postavka Cesta Tlačnica - Peče se ukine in se pridobi 5.100.000 SIT. Sredstva se prerazporedijo v višini:
-	300.000 SIT za povečanje postavke Mrliška vežica Peče,
-	2.000.000 SIT za povečanje postavke Javna razsvetljava Peče,
-	100.000 SIT za povečanje postavke Prevoz mleka,
-	500.000 SIT za povečanje postavke Preprečevanje zaraščanja višinskih predelov,
-	1.300.000 SIT za povečanje postavke Vzdrževanje gasilskih objektov in opreme,
-	200.000 SIT za povečanje postavke Učila, računalniki OŠ Moravče,
-	700.000 SIT za povečanje postavke Igrišče pri OŠ Moravče, pokrito z mivko.
Postavka Vodovod Dešen - Velika vas se zmanjša za
2.000.000 SIT. Sredstva se prerazporedijo na novo postavko
Vodovod Ušenišče.
Postavka Hrastnik - Kal se ukine in pridobljenih 6.000.000
SIT se prerazporedi v višini:
-	700.000 SIT na novo postavko projektna dokumentacija za vodovodni sistem Hrastnik - Kal - Tlačnica,
-	5.300.000 SIT za povečanje postavke Vodovod Imenje.
Postavka Vodovod pogled - Sv. Mohor se zmanjša za
3.000.000 SIT in se preimenuje v Vodovodni priključek Sv.
Mohor. Sredstva se nameni:
-	V višini 500.000 SIT za povečanje postavke Obnova cerkve Vrhpolje,
-	1.000.000 SIT za povečanje postavke Trg Moravče (sofinanciranje izgradnje spomenika zamolčanim žrtvam),
-	1.500.000 SIT za povečanje postavke Rekonstrukcija ceste Dešen-Dašnik.
Postavka ATV se zmanjša iz 1.600.000 SIT na 1.000.000 SIT
in sredstva nameni v višini:
-	200.000 SIT za povečanje postavke Trg Moravče (sofinanciranje izgradnje spomenika zamolčanim žrtvam),
-	200.000 SIT za povečanje postavke občinski časopis,
-	200.000 SIT za povečanje postavke grad Tuštanj.
•	Postavka Društvo krajanov Češnjice se iz 80.000 SIT zmanjša na 40.000 SIT. Preostalih 40.000 SIT se nameni za postavko grad Tuštanj.
•	Postavka Mladinski svet se zmanjša iz 100.000 SIT na 50.000 SIT. Pridobljenih 50.000 SIT se prerazporedi na postavko grad Tuštanj.
•	Postavka Zemljišča se ukine in 1.800.000 SIT se prerazporedi v višini:
-	1.500.000 SIT za povečanje postavke Športni center,
-	300.000 SIT za povečanje postavke Cesta Belnek.
•	Postavka Vzdrževanje cest se iz 26.100.000 SIT zmanjša na 22.600.000 SIT. Pridobljena sredstva se prerazporedijo:
-	v višini 2.000.000 SIT za povečanje postavke Rekonstrukcija ceste Dešen - Dašnik,
-	1.000.000 SIT za povečanje postavke Cesta Belnek,
-	500.000 SIT za povečanje postavke Zaščitna ograja Gorica pri Drtiji.
•	Prvi odstavek 3. člena proračuna se nadomesti z besedilom:
"Na predlog predlagateljev finančnih načrtov uporabnika, župan lahko izvede prerazporeditev pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna, vendar le ob predhodnem soglasju občinskega sveta."
•	Pri 7. členu se prvi odstavek nadomesti z:
"Če se med izvrševanjem proračuna zaradi novih obveznosti povečajo izdatki proračuna ali zmanjšajo prejemki proračuna, občinska uprava pripravi predlog obsega in ukrepov začasnega zadrževanja posameznih izdatkov. Župan lahko največ za 30 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov z naslednjima ukrepoma:"
•	Amandma k 9. členu: zadnji odstavek se nadomesti z:
"O uporabi proračunske rezerve odloča občinski svet na predlog župana."
Po sprejetju navedenih amandmajev je Občinski svet odločal o sprejemu Proračuna Občine Moravče za leto 2005 in sprejel sklep:
•	Občinski svet občine Moravče sprejema odlok o proračunu občine Moravče za leto 2005.
•	V Uradnem vestniku Občine Moravče se objavi določila Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2005 in tabelarični del posebnega in splošnega dela proračuna.
•	Občinski svet Občine Moravče zadolži župana, da pripravi dopolnjeni predlog razvojnih programov občine Moravče za obdobje 2005-2008 in ga v roku 30 dni uskladi s sprejetim Odlokom o proračunu občine Moravče za leto 2005 ter ga pošlje v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu občine Moravče.
Po končanem glasovanju je župan Martin Rebolj občinski svet obvestil, da bo zadržal izvrševanje proračuna in ga dal v presojo pristojnim ministrstvom.
Poročilo s 25. seje Občinskega sveta
Na 25. seji, 11. 8. 2005, so svetniki soglasno sprejeli dnevni red. Najprej so obravnavali in se odločali o sprejetju zapisnikov 23. (izredne) in 24. seje Občinskega sveta. Sledila je obravnava in sprejem predloga Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2005 (usklajeni predlog).
Zataknilo se je že pri potrditvi zapisnika 23. (izredne) seje. Svetniki so med drugim menili, da je nepopoln in ga je potrebno dopolniti. Razprava o zapisniku se je hitro razvila v razpravo o odlaganju odpadkov in obtoževanje, kdo je odgovoren za prekinitev seje. Po burni razpravi zapisnika niso potrdili. Svetniki so prav tako zahtevali spremembo in dopolnitev zapisnika 24. seje Občinskega sveta, predvsem dopolnitev z izjavami posameznih svetnikov.
V nadaljevanju je Občinski svet obravnaval predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2005 (usklajeni predlog). Sklepa, da se razveljavi Odlok proračuna Občine Moravče za leto 2005, sprejet na 24. seji Občinskega sveta Občine Moravče, dne 27.7.2005, niso sprejeli.
KATARINA PETERC
pirati raz^^it^t* podžupana
Na 24. seji Občinskega sveta občine Moravče, ki je bila 20. julija 2005, je župan Martin Rebolj podal OS predlog za razrešitev podžupana Franca Majdiča. V gradivu za to sejo je navedel le točko dnevnega reda in sklep o razrešitvi, medtem ko je zapisal, da bo gradivo posredovano na seji. Na sami seji je le ustno podal nekaj zelo žaljivih in neresničnih obtožb na račun podžupana. Kljub sklepu OS do sedaj še ni podal pisne obrazložitve. Iz zapisnika seje so razvidne zgolj njegove obtožbe, medtem ko ni niti besede o mojem zagovoru in argumentirani razpravi svetnikov, ki so sklep župana zavrnili z 10 glasovi PROTI in 1 ZA. Kljub zavrnitvi razrešitve podžupana mi župan še naprej ne izplačuje plače, kar znova dokazuje namerno nezakonito ravnanje.
Očital mi je, da so bila sredstva iz postavke vodovod Limbarska gora prenesena na vodovod Negastrn v času, ko sem vodil občino Moravče. Sredstva so bila prenesena povsem zakonito po sprejetem odloku o izvajanju proračuna. Vodovod Negastrn je bil že v izvajanju in zaradi nepredvidenih dodatnih del je
bil strošek višji od načrtovanega. Za zaključek investicije je možna prerazporeditev sredstev, ki sem jo izvedel, vedoč, da so planirana sredstva za Limbarsko goro premajhna in bo potrebno najprej pripraviti projekt.
Župan me obtožuje, da sta se izvajali rekonstrukciji cest Selca in Vodice brez dovoljenj. Ves čas poudarja, kako potrebne so rekonstrukcije cest v hribovitem območju. Ker tudi sam menim isto, sem podprl krajane Selc, ki so v cesto sami vložili veliko dela, material je prispeval Termit, odstopili pa so tudi zemljišča. Krajani Vodic so zbrali vsa soglasja lastnikov zemljišč in sami pristopili k delu z zasluženim denarjem na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro. Takšni posegi so možni le s priglasitvijo del. Sedaj pa se sprašujem, za koga in za kaj se pravzaprav zavzema župan Rebolj. Ali samo za tiste hribovite kraje, kjer je njegova volilna baza? Čeprav ves čas poudarja svojo demokratičnost, vedno znova z dejanji dokazuje prav nasprotno in obtožuje druge, da bi na ta način prikril svoje napake in nezakonitosti. Že od začetka županovanja neti med ljudmi prepir in dela razdor.
FRANC MAJDIČ, podžupan
EKOLOGIJA - NOVA PRILOŽNOST?
Odgovor na članek "Odprto pismo županu - ponovno odpadki v Moravčah'
RDEG - regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica, je bilo ustanovljeno leta 1997. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja naravnega življenjskega okolja, pod št. 35104-201/2004 z dne 2. marca 2004, podeljen od MOPE. V Novicah iz Moravške doline št. 6, letnik VI, ki so izšle letos, smo prebrali članek Matjaža Kočarja z naslovom " Ekologija - nova priložnost?". Avtor na začetku članka odkrito namiguje, da je bil obisk ekološke patrulje RDEG Ivančna Gorica, ki je obiskala podjetje Termit, naročen, naša analiza in mnenje pa v smislu zarote dogovorjena s strokovnjaki podjetja. Z ogorčenjem na tem mestu odgovarjamo na sugestije, da se je naše društvo prodalo interesu kapitala in pomendralo vsa načela in rezultate dosedanjega trdega dela, s katerim smo si pridobili ugled neomajnega varuha čiste narave in zdravega življenja.
Najprej naj poudarimo, da v naših ugotovitvah ekološke patrulje, ki smo jih poslali MOP, Dunajska c. 48, Ljubljana, ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana, Občina Moravče, KS Moravče in podjetju termit, nikjer ni zapisano, da "naj bi Moravške obiskali naključno", kot nas poskuša zavesti avtor članka, pač pa smo podjetje Termit obiskali na podlagi anonimnega telefonskega obvestila o morebitnem spornem zasipanju peskokopov. Seveda pa smo vodstvo podjetja obvestili o naši nameri in zaprosili za sprejem ter ogled spornih lokacij, saj naše društvo nima statusa inšpekcijske službe, ki bi lahko v prostore podjetja vstopilo brez najave.
Prav tako odločno zavračamo sugestije, da naj bi podjetje Termit pri našem društvu tajno naročilo ugodno oceno s ciljem marketinga. Za svojo analizo in oceno stanja na terenu ter tehnologije sanacije, trdno stojimo. Pregledali smo obilno dokumentacijo vključno z vsemi analizami inštitutov, zavodov in fakultet, prav tako pa tudi z vsemi dovoljenji in certifikati, nato pa smo si še osebno ogledali same lokacije odlagališč, med katerimi so bila tudi že sanirana odlagališča. Na podlagi že kar bogatih izkušenj z bolj ali manj ekološko spornimi podjetji, smo nato napisali zapisnik, ki je podal ugodno mnenje za sanacijo peskokopov s predlagano tehnologijo in dodali tudi pohvale podjetju Termit. Treba je vedeti, da je naše društvo nevladna organizacija oz. član civilne družbe. Ta ima nalogo kontrolirati delo vladnih služb, občinskih predstavnikov, javnih in privatnih podjetij, skrbeti za svoj naravni in grajeni prostor, opozarjati na napake in tudi priložnosti ter tako skrbeti sonaravni razvoj svojega kraja, regije in tudi širše. Kot garancija za uspeh naših prizadevanj pa nam služi zgolj sklicevanje na veljavne zakone, različne nacionalne in mednarodne programe, konvencije in direktive, prav tako pa tudi raziskave in dovoljenja pooblaščenih inštitutov, zavodov in samih ministrstev, v katera moramo imeti določeno mero zaupanja, hkrati pa biti po zmožnostih pozorni na njihovo delo.
Še enkrat poudarjamo, da ima podjetje Termit po zakonski plati vse urejeno tako, kot se v praksi zahteva in z naše strani ni bilo mogoče ugotoviti kršitev, saj se je trenutno stanje na terenu skladalo z dokumentacijo. Za to skrbijo tudi stroge komisije za dodeljevanje in ohranjanje certifikatov ter različne službe, ki izvajajo monitoring. Seveda pa dopuščamo možnost, da podjetje na kakršenkoli način krši zakon in zahteve pri sanaciji, ko različni kontrolorji niso prisotni, kar se je pri nekaterih podjetjih v preteklosti že dogajalo in je bilo možno tudi dokazati. Vendar mi teh podatkov ali dokazov nimamo. Če jih ima civilna iniciativa v Moravčah, za katere obstoj
mi nismo vedeli in katere prizadevanja bomo z vsem spoštovanjem podprli, vabimo njene predstavnike, da nas obvestijo in vključili se bomo v varovanje njihovega okolja, ki ga smatramo tudi za svojega, tako kot je to primer povsod v Sloveniji, kjer podpiramo že kar nekaj civilnih pobud in sorodnih ekoloških projektov. Naše zapisane ugotovitve za zdaj ostajajo trdne. Takoj ko bi se dokazalo, da dejansko stanje ni takšno, kot je bilo možno preveriti v določenem trenutku in da podjetje krši zakonodajo, predpisan program sanacije ali celo da le-ta ni bil pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo in strokovnimi normami, pa bo naše društvo opravilo nalogo, ki se od nas pričakuje in v tem ne poznamo nobenih popuščanj ali kompromisov.
Samoumevno je tudi, da lokalni ljudje problematiko na svojem terenu poznajo bolj v podrobnosti, zato apeliramo na njih in jih podpiramo, da vztrajajo na svojih pritožbah, opozorilih in zahtevah, v kolikor je očitno, da agresivni kapital manipulira zakone, inštitute ali celo predstavnike lokalnih skupnosti, kar je danes pogosta praksa v Sloveniji in se tako povzroča velika, marsikje nepopravljiva škoda. Je pa potrebno imeti čvrste argumente in omenjena zahteva po manjkajoči in zakonsko predpisani presoji vplivov na okolje je eden od njih. Prizadete ljudi z vsem odobravanjem podpiramo, da uporno opozarjajo na nepravilnosti, zahtevajo raziskave ali preverjanje le-teh, zahtevajo vsa možna dovoljenja in presoje, obveščajo inšpekcijske službe o morebitnih kršitvah ter predvsem osveščajo ljudi, ki naj s skupnim pritiskom pritegnejo posluh občinskih svetnikov, da bodo delovali v dobro občanov, ki so jim tudi odgovorni, ne pa v dobro neosebnega kapitala. Veseli nas dejstvo, da so se v Moravčah ljudje organizirali v civilno iniciativo, kije v preteklosti z uspehi že pokazala svoje znanje, moč in predvsem legitimnost, saj je taka oblika organizirane civilne družbe edino sredstvo kontrole in zagotovilo za pravno vedenje subjektov, ki vplivajo na naš skupni življenjski prostor in posledično na zdravo in mirno življenje tako ljudi, kot tudi živalskega in rastlinskega sveta, ki je marsikje kritično ogroženo. Vljudno vabimo predstavnike civilne iniciative, da najprej navežejo stik z nami, ne pa da nas v pomanjkanju komunikacije in poznavanja takoj blatijo v krajevnem časopisu in to z najbolj pavšalnimi ugotovitvami in žaljivimi neresnicami. To početje smatramo za nedopustno, saj je nepravično in grobo ruši težko priborjeni ugled. Čeprav se strinjamo z marsičim v nadaljevanju članka, zahtevamo, da se avtor opraviči za uvodne namige o kršenju našega statuta, naših trdnih moralnih in etičnih načel ali morda celo zakonskih določil in to v lokalnem mediju "Novice iz Moravške doline", kakor tudi v ostalih slovenskih medijih (Delo, Dnevnik, in to do 29. 9. 2005. Ta demant in opravičilo bosta osnova za naše nadaljnje sodelovanje, v katerem bomo lahko dokazali, da nikoli ne izključujemo nikogar, še posebno pa ne skupine ljudi, ki si prizadeva za zdravo naravno okolje, čisto vodo, ki je naša osnovna in najvrednejša skupna dobrina in tudi za spoštovanje pravnega reda tako na lokalnem nivoju, kot tudi državnem in s tem Evropske unije. Kadar se naše društvo vključi v določeno okoljsko problematiko, se ne umakne do njene zadovoljitve in končne rešitve, vedno v dobro ljudi in okolja.
ZA ČISTO NARAVNO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE!
VODA ZA ŽIVLJENJE (EU) FRANC HEGLER, predsednik RDEG Ivančna Gorica
Mreža pešpoti v L'ub/yan^fk urban/ regiij
Rekreacija je v današnjem času pomemben način preživljanja prostega časa, zato so občine projekt Mreža pešpoti vključile v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 kot enega izmed prioritetnih projektov. Projekt je sestavljen iz dveh faz:
1.	Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji.
2.	Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti ter izdelava vodnika z orisi regionalnih poti.
Namen projekta je vzpostaviti mrežo pešpoti v regiji, ki bo dobro vzdrževana in bo vključevala primerno turistično ponudbo.
Pri snovanju regionalne mreže pešpoti smo upoštevali naslednja načela:
•	Spoznajmo Ljubljansko urbano regijo.
Kdor prehodi mrežo regionalnih pešpoti, bo spoznal Ljubljansko urbano regijo.
•	Ne izumljajmo novih poti, kjer so že vzpostavljene.
Mreža pešpoti v regiji je dovolj gosta, da je mogoče krožne poti speljati po obstoječih poteh, nove povezave so potrebne le na krajših odsekih.
•	Povezovanje občin in regij.
Regionalne pešpoti naj bi načeloma povezovale občine v regiji. Večina predlaganih poti poteka vsaj skozi dve občini. Nekaj je tudi takšnih, ki ne prečkajo občinskih meja, vendar menimo, da imajo regionalni pomen, saj so krožne in dobro predstavljajo določene dele regije.
•	Možnost vrnitve na izhodišče.
Z izjemo dveh poti so vse poti krožne. To pohodnikom omogoča, da se vrnejo do svojega vozila na izhodišču.
•	Enotna označenost in opremljenost.
RRA LUR
FILMSKI DOGODKI: Ponovno se nam obetajo filmski večeri s pričetkom ob 20. uri. Na njih si bomo ogledali filme Diplomiranec (5. 9.), Elektra (9. 9.), Aleksander (12. 9.), Constantine (16. 9.), Varuh meje (19. 9.), Rezilo: Trojica (23. 9.), Njegovi tastari (26. 9.) in Opredeljevanja (30. 9.).
V dvodnevnem filmskem maratonu, ki bo potekal v soboto, 17. in nedeljo 18.9., si bomo privoščili večera v družbi Batmana. Začeli bomo v soboto ob 16. uri s filmi Batman, Batman returns in Batman forever, v nedeljo pa sledita še Batman and Robin ter Batman Begins. IZOBRAŽEVANJE: Od meseca septembra dalje ŠKD organizira tečaj francoščine za začetnike. Tečaj bo obsegal 50 ur, potekal pa bo v Domžalah od septembra do decembra 2005. Cena za člane je 20.000 SIT in 28.000 SIT za nečlane ŠKD. Več informacij v študentskem klubu ali na 041/757-727.
ŠPORTNA DOGAJANJA: 30. septembra od 22. ure dalje se bomo s kamniškimi kolegi spet sproščali na Cosmic Bowling; cena in pogoji ostajajo taki kot pred poletjem. Tudi na rafting se bomo še odpravili, in sicer 24. septembra z odhodom ob 11. uri izpred kamniškega študentskega kluba. Cena za člane je 5000 SIT, nečlane pa 9000 SIT. Da ne pozabimo še na eno stalnico ŠKD, paintball, ki bo 23. septembra ob 16. uri.
TURNIR: Pripravljamo tudi turnir Magic the Gathering. Družabni turnir bo potekal 30. septembra 2005 od 16. ure dalje v prostorih Študentskega kluba Domžale. Vabljeni tako poznavalci kot začetniki. DIJAKI: Dogajanje bomo popestrili tudi dijakom. V mesecu septembru se obeta pravo fazanovanje. Več o tem na www.studentski-klub.com.
MATEJA KEGEL
Enotna označenost in opremljenost poti je potrebna za zagotovitev enotne ravni kakovosti.
•	Urejena izhodišča.
Skladno z obiskanostjo posameznih izhodišč morajo biti na njih primerno urejena parkirišča.
•	Dostopne informacije o poteh.
Pripravljen bo vodnik po regionalnih pešpoteh. V njem bodo podrobneje opisane poti, vključeval bo gostinsko ponudbo in zanimivosti ob poteh. Vsebina vodnika bo objavljena tudi na spletni strani.
Prva faza projekta - Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji, v kateri so sodelovale vse občine v regiji, se je zaključila januarja 2005. V tej fazi je bila pripravljena idejna zasnova mreže regionalnih poti regije, ki obsega 34 poti, od tega 32 krajših in 2 daljši, t.i. notranjo in zunanjo obodno pot.
Notranja obodna pot je dolga 154 km. Povezuje pešpoti po Ljubljanski urbani regiji po notranjem krajšem krogu in tako povezuje notranje občine Ljubljanske urbane regije. Zunanja obodna pot je dolga okoli 333 km. Povezuje vse poti po Ljubljanski urbani regiji po meji območja in tako povezuje robne občine Ljubljanske urbane regije.
V	letošnjem letu smo začeli z drugo fazo projekta Mreža pešpoti - Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti. V njej sodeluje devet občin Ljubljanske urbane regije: Občina Borovnica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Trzin. V okviru te faze so predvidene naslednje aktivnosti:
1.	Vzpostavitev in vzdrževanje mreže poti => Vzpostavitev pešpoti zajema naslednje aktivnosti: postavitev informacijskih tabel na izhodiščih, postavitev miz in klopi ob poteh, postavitev kažipotov na izhodiščih ter na križiščih z drugimi potmi, čiščenje zaraščenih poti na novih odsekih in markiranje novih odsekov. Vzdrževanje mreže pa obsega obnavljanje ter markiranje poti.
2.	Izdelava vodnika z opisi poti.
Okvirna vrednostprojekta za omenjenih 9 občin je 30.000.000,00 SIT (z DDV).
VESNA RESINOVIČ, RRA LUR
P/kn/k m/ad/h gasi/cev
V	petek, 1. 7. 2005, se je mladina PGD Moravče zbrala v gasilskem domu ter proslavila zaključek sezone s piknikom.
Ko smo se vsi otroci zbrali, smo odšli v sobo, kjer so zbrani vsi naši pokali ter priznanja. Eden od mentorjev nam je, mladincem ter mladinkam, pripravil kratek kviz o splošnem gasilstvu. Tekmovali smo v dveh skupinah; fantje in punce. Pionirji pa so med tem gledali slike, ki so bile posnete med letom na raznih tekmovanjih. Po kvizu smo nameravali nadaljevati s športinimi aktivnostmi, vendar pa nam je vreme kar močno zagodlo. Kljub slabemu vremenu pa smo lahko odigrali turnir v namiznem tenisu. Po končanem turnirju so nas čakali čevapčiči in hrenovke. Ko smo pojedli, smo se še malo pogovorili in sklenili, da bo naslednje leto še uspešnejše kot preteklo. Ker nas je bilo veliko, so nas mentorji odpeljali zvečer domov.
JANJA JUVANČIČ, foto Damjan Šlibar
Praznovanje ob 105. letnici Prostovoljnega gasilskega društva Moravče
Člani PGD Moravče so v počastitev 105. leta delovanja društva organizirali medobčinsko taktično gasilsko vajo in priredili krajši kulturni program z gasilsko veselico. V soboto, 13. avgusta, ob 18. uri se je pričela gasilska vaja, na kateri je sodelovalo devet PGD iz GZ Domžale in GZ Moravče ter Center požarne varnosti Domžale. Namen vaje je bil preskusiti gasilsko orodje, opremo in usposobljenost gasilcev ter preveriti zagotavljanje požarne vode. Vaja je bila izvedena na objektu Osnovne šole Jurija Vege. Predpostavka vaje je bila, da je v kuhinji izbruhnil požar zaradi napake na grelnih oziroma hladilnih napravah. Glede na konstrukcijo objekta obstaja velika možnost širitve požara preko strehe na šolski del objekta in telovadnico. Cilji vaje so bili izvesti požarne preseke med šolskim delom in telovadnico, izvedba notranjih napadov z uporabo IDA (izolirnih dihalnih aparatov), komuniciranje izključno preko UKW radijskih zvez in odvzemi vode z vseh možnih virov (hidrantno omrežje, naravni viri vode) ter uporaba vse gasilske tehnike in opreme, ne glede na to, katero društvo jo poseduje.
Vaja je kljub manjšim pomanjkljivostim potekala po načrtu in bila uspešno izvedena. Velik problem je nastal pri zagotavljanju požarne vode, saj je voda iz hidrantov v trenutku presahnila. Edina voda, na katero se v primeru požara šole in bližnjih objektov lahko zanašamo, je voda, ki jo pripeljemo gasilci s seboj in voda iz potoka Drtijščica, ki jo dovedemo do požarišča z razumljivim zamikom zaradi oddaljenosti potoka. Del radijskih zvez je kmalu odpovedal zaradi iztrošenih akumulatorjev, za zamenjavo katerih pa nimamo potrebnih sredstev. Sistem javnega alarmiranja je deloval brezhibno (daljinski vklop siren
Moravče, Peče).
Na vaji je sodelovalo70 operativnih gasilcev z desetimi vozili. Vajo so si ogledali tudi župan Martin Rebolj, predstavnica šole Terezija Juvan in ostali povabljeni gostje iz sosednjih GZ. Zahvaljujemo se OŠ Jurija Vege za dovoljenje za izvedbo vaje in vzpodbudne misli.
V nedeljo 14. avgusta, so pripravili gasilsko parado s kulturnim programom. Na paradi je sodelovalo 21 gasilskih praporov in 103 uniformirani gasilci, narodne noše in Godba na pihala Moravče. Častni gost parade je bil podpoveljnik gasilske zveze Slovenije Jože Brlec. Sledil je kratek kulturni program, na katerem so sodelovali recitatorji, harmonikašici, Ženska vokalna skupina Oda in godba. Kulturni program je vodila gasilka Marija Gotar. Ob tej priložnosti so člani prejeli 14 priznanj GZ Moravče in sedem priznaj GZ Slovenije. PGD Moravče je prejelo zahvalo za uspešno sodelovanje od GZ Moravče. Uradnemu delu prireditve je sledila gasilska veselica z ansamblom Igor in zlati zvoki, ki se je zavlekla pozno v noč. Dobro razpoložene obiskovalce je na žalost pregnal dež. PGD Moravče se zahvaljuje vsem gasilcem, Godbi na pihala, recitatorjem, harmonikašicama, Ženski vokalni skupini Oda, narodnim nošam, g. Prelovšku, g. Kokalju, vsem sponzorjem in donatorjem za pomoč pri izvedbi praznovanja 105. letnice.
MILAN PETERC, poveljnik PDG Moravče, foto: Aleš Žnidar, Katarina Peterc
Deseto srečanje upokojencev sosednjih društev
Zagorski upokojenci so člane DU Moravče gostili v četrtek, 28. julija 2005. Po aperitivu, krajših nagovorih predsednikov obeh društev in predaji simboličnega darila, majolke s posvetilom, iz rok predsednika DU Moravče Jožeta Novaka predsedniku DU Zagorje Antonu Benku, smo se s posebnim avtobusom odpravili na Pohorje. Po prijetnem popotovanju so nas pred Andrejevim domom Pajkpozdravili letoviščarji - upokojenci DU Zagorje s spremljevalko Mojco in diatonično harmoniko. Sprejem je bil enkraten z aperitivčkom, rokovanjem in hitro postrežbo tople malice izpod rok kuharja Andreja in njegovih pomočnic. Po malici smo ponovno sedli na avtobus in se popeljali po asfaltnih in makadamskih poteh Pohorja. Prva postaja je bila na Bofenku, kjer stojijo razvaline poznonogotske limbuške podružnične cerkve iz 16. stoletja. Ohranjeni so stolp, obodne
stene ladje in prezbiterij. Z zanimanjem smo si ogledali tudi muzej v delu ohranjene stavbe. Nato smo se odpravili na naš končni cilj na najvišji del mariborskega Pohorja, kjer na višini 1247 m stoji romarska cerkev sv. Areha. Po vrnitvi v »bazo« nas je pričakal samopostrežni piknik z jedmi z žara in pijačo. Sledili so pozdravi predstavnikov obeh društev, ples ob glasbi harmonikašice Mojce in družabne igre, ki jih je pripravila gospa Mojca. V popoldanskih urah smo se zadovoljni poslovili od prijaznih gostiteljev in se v poznih večernih urah vrnili domov.
po zapisu JOŽETA NOVAKA
Učnapot Rača
Rača je nižinska rečica, ki zbira vode s kraškega sveta Javoršice v zaledju. Ob potoku spoznavamo kraško pokrajino s kraškimi izviri, vrtačami, kraškimi jamami in značilnimi obvodnimi biotopi, ki nudijo življenjske prostore številnim vrstam ptic in vodnim živalim. Rača na kratki razdalji spreminja svoj obraz, od počasnih in zavitih meandrov do prave tesni. V območju, kjer se dolina zoži in kjer doteka tudi podzemna voda iz kraškega sveta, se je ohranila tudi dediščina načina življenja človeka, ki si je ob potoku znal ustvariti možnosti za življenje, delo in preživetje v obliki vodnih naprav, ki jih danes predstavljajo ohranjene stavbe in ruševine vodnih mlinov, kot so: Mecetovpod Krašcami, Mohorjev pod Dvorjami, Vehovčev pod Stegnami in Kižev pod Sv. Andrejem.
Zaradi ohranjene kulturne dediščine in naravnih vrednot je Občina Moravče v letu 2003 skupaj s sodelavci z Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, oba z Območnih enot v Kranju, pristopila k ureditvi učne poti ob njej. Krožna učna pot se začne pri Gasilskem domu v Krašcah pred Moravčami. Na pot nas povabi informativna tabla s karto učne poti in zgodbo, ki sta jo pisala in jo še pišeta človek in reka. Druga tabla pri Mohorjevem mlinu pod Dvorjami predstavlja vlogo nekdanjih vodnih mlinov, žag in mlinščic ter dediščino življenja mlinarjev in mlinaric ob Rači. Sodelavci z obeh Zavodov iz Kranja smo pripravili brošuro in žepno knjižico - vodiček k ogledu poti. Prebivalci in obiskovalci te poti bodo skozi besede in slikovno gradivo spoznavali zanimivosti ob poti, od kamnin, jam, kraških izvirov, drobnih vodnih živalic, gozdnih združb do kozolcev toplarjev, cerkvice sv. Andreja, stavbne dediščine in dediščine načina življenja prebivalcev tega mikroregijskega prostora. Knjigi je finančno podprla kneževina Monaco kot naravovarstven projekt.
Namen učne poti je ozaveščanje ljudi o pomenu ohranjene narave in varstva ter obstoja kulturne dediščine tudi ob sodobnem razvoju tega prostora. Je začetek posvečanja večje pozornosti občutljivemu okolju in prostoru, kjer najdemo zanimive kamnine, gozdne in vodne združbe, v kateri živijo tako redke živali in
rastline. Ljudje so zaradi spremenjenga načina življenja v večini opustili preživljanje z vodno močjo, zato je morebiti učna pot Rača kot nalašč za to, da se spremeni v prijetno raziskovalno pot z možnostjo oživitve nekaterih vodnih naprav in dediščine obrtnih ter rokodelskih znanj. Prebivalcem tega obvodnega sveta je lahko ohranitev ter skrb za kulturno dediščino in naravo v okviru Učne poti Rača v izziv, kako vzpostaviti razvojne možnosti zase na tem območju tudi za naprej. Vsak prispevek iz dejavnosti posameznikov lahko doprinese še večjo obogatitev te poti in pristavi kamenček k mozaiku zgodb, ki sta jo v preteklosti ustvarila narava in človek. Takšno sožitje ima tudi danes priložnost, da se nadaljuje.
Vabilo na nekaj ur dolgo učno pot bo predvidoma v prvi polovici septembra 2005, ko se bomo skupaj podali na raziskovanje tega skritega dela Moravške doline s pričetkom v Krašcah pri Gasilskem domu.
MOJCA TERCELJ OTOREPEC univ. dipl. etnologinja in soc. kulture za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj foto: MAJA BROZOVIČ univ. dipl. geografinja in soc. kulture za Zavod RS za varstvo narave OE Kranj
Uspešna po/etna sezona /esen/h rog/stov
Letošnje poletje je bilo za Lesene rogiste precej delovno. Med pomembnejšimi nastopi naj omenim njihovo predstavitev na tekmovanju Lovskih rogističnih skupin v Vojniku pri Celju, ki so se ga udeležili tudi moravški Lovski rogisti in o čemer se je v Moravških novicah že pisalo.
V	letošnjem letu, ko praznuje svet 60. letnico zmage nad fašizmom in nacizmom, se je v počastitev te pomembne obletnice zvrstilo kar nekaj prireditev pri nas in tudi v svetu. Ena izmed podobnih je bila 28. junija v vojašnici slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. S slovesnostjo so krajani Cerkelj, občani Posavja, sedanji pripadniki SV v letalski bazi, veterani, častniki, invalidi vojne in ostali počastili spomin na ključne dogodke v boju za to letališče l.1943 in 1991, obeležili obletnico zmage in dan državnosti. Po odprtju razstave olj na vezani plošči, mednarodne razstave Exlibrisov in rezbarske razstave so v kulturnem programu sodelovali tudi Leseni rogisti in med prisotnimi vzbudili veliko zanimanja.
V	sosednji občini, Zagorje, pa so 10. julija obeležili 850. letnico Zasavske svete gore (Marijine cerkve). Ob tej priložnosti je sv.
mašo daroval ljubljanski nadškof Alojzij Uran, med pomembnimi gosti pa je bil tudi predsednik države Janez Drnovšek. Slovesnosti sta se seveda udeležila tudi župana, med seboj mejnih občin, Litije in Zagorja ter mnogi ugledni gostje. Poleg domačih kulturnih delavcev z Mlinš so v kulturnem programu sodelovali tudi vse bolj uveljavljeni Leseni rogisti. Skoraj na vsakem nastopu vedno znova presenečajo s kakšnim novim rogom, ki prihajajo izpod rok rokodelca, umetnika in vodje skupine Jožeta Setničarja.
BOŽENA GROBOLJŠEK, foto: Jože Setničar
KMEČKI PRAZNIK IN KMEČKE IGRE
V okviru letošnjega kmečkega praznika, ki je bil 31. julija 2005, je Društvo podeželske mladine organiziralo kmečke igre. Sodelovalo je šest ekip. Po hudem boju je zmagala ekipa Kavboji iz Krtine. Po utrujajočih in zabavnih igrah je za dobro voljo poskrbel ansambel Storžič. Obiskovalci pa so si v dvorani Kulturnega doma lahko ogledali tudi zanimivo razstavo.
Vt/s/^zJřdzstave
». domiselna razstava . čestitamo avtorjem razstave . koliko stvari imamo Slovenci pokazati! ., . spominja me na vožnjo s starši v otroštvu .^super razstava je le nekaj vtisov, ki so jih obiskovalci zapisali ob obisku razstave miniaturnih modelov vozov, ročnih vozičkov in sani avtorja Janka Samse, miniatur slovenskih kozolcev Iztoka Oblaka ter predstavitve sedlarstva Kokalj iz Moravč. Razstava je bila prispevek Turističnega društva ob letošnjem Kmečkem prazniku. Hvala vsem, ki ste si jo ogledali in z obiskom tudi dali priznanje delu Turističnega društva. Če ste spregledali članek v prejšnji številki Novic iz Moravške doline in se tudi niste utegnili udeležiti otvoritve razstave, naj dodam, da je imel g. Janko Samsa že več kot 30 razstav v domovini in tujini: na Dunaju na Japonskem in v ZDA. Prav sedaj ima stalno razstavo ostalih svojih izdelkov v muzeju v Kobaridu. Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki hrani njegovo rekonstrukcijo cestnega vozila na parni pogon. Moravčani smo zelo ponosni na rojaka Jurija Vego. Janko Samsa se je lotil zahtevne naloge in po 200 let starih Vegovih načrtih izdelal naprave za dviganje težkih bremen, ki doslej še niso bile izdelane. Seveda smo ga prosili, naj razstavi tudi te eksponate, vendar nam ni mogel ustreči, ker so bili izdelani po naročilu Tehniškega muzeja Slovenije in so na ogled v Bistri. Morda se je ob tem zapisu komu zazdelo, da sta bila ostala dva avtorja razstave premalo opažena. Po vtisih obiskovalcev sodeč, to nikakor ne drži. Sedlarstvo je bilo s prevozništvom ali furmanstvom zelo tesno povezano. Sedlarski mojstri so opremo za vprego živine izdelovali izključno ročno in po meri živali. Uporabljali so naravne materiale. Iz močnega usnja z dodatki lesa in kovine je morala biti oprema izdelana tako, da se je prilegala telesu živali in je pri delu ni ovirala . Hkrati je morala biti dovolj močna, da je zdržala vleko voza s tovorom. V Moravčah je še do nedavna ročno izdeloval konjsko vprego Milan Kokalj st. O tem, kakšen je bil postopek, da je iz usnja in dodatkov nastala vprega za konja,
je pripravila razstavo Mimi Kokalj. Razstavo miniaturnih kozolcev je pripravil Iztok Oblak iz Goričice. Z zanimivim konjičkom se ukvarja šele 4 leta, a ima že kaj pokazati. Izdelal je 11 primerkov različnih slovenskih kozolcev. Material je izključno smrekov les. Merilo ni določeno, največji eksponat meri približno 50 cm x 40 cm x 25 cm. Narejeni so po fotografijah, ki jih je našel v virih: Kozolci na Slovenskem Vita Hazlerja in Slovenski kozolci Jake Čopa in Toneta Cevca. Širši javnosti se je sedaj prvič predstavil. Gotovo ne zadnjič!
Tudi otvoritev razstave ob »tropski vročini sobotnega popoldneva« je bila dobro obiskana. V kulturnem programu so sodelovali Tamburaški orkester Vrhpolje, harmonikar Aleš Žnidar, avtor razstave Janko Samsa in povezovalka Martina Gorjup. Navzoče je pozdravil tudi g. župan. Vsem prisrčna hvala za sodelovanje. Hvala kmetiji pri Mežnarju, ki je poskrbela za prigrizke. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so finančno podprli razstavo. To so: Društvo podeželske mladine Moravče, Občina Moravče, Rotometal d.o.o., Pa-mi Zalog, Suzuki servis Vesel. Zahvala velja tudi prostovoljnim darovalcem in ne nazadnje vsem članom društva, ki so sodelovali pri postavitvi razstave.
TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE, foto: Jana Bregar
Aktivno^sti DPM Mora^vče
Na športnih igrah
V	soboto, 23.7. 2005, je ZSPM priredilo športne igre v Dolenjskih Toplicah. Prijavilo se je veliko število društev iz vse Slovenije. Obetalo se je slabo vreme, dopoldne je tudi deževalo. S športnimi igrami smo pričeli, ko se je vreme izboljšalo in je nad nami posijalo tudi zaželeno sonce. Ekipe so bile razdeljene na dekleta in fante. Fantje so tekmovali v nogometu, odbojki in teku, dekleta pa so imela na izbiro odbojko in tek na 1 km. Fantje iz DPM Moravče so se pomerili v vseh disciplinah. Odmevnejši rezultat je bilo 4. mesto v teku na 2 km, ki ga je dosegel naš član Sebastjan. Dekleta iz DPM Moravče pa so tekmovala v odbojki in na koncu tekmovanja dosegle prav tako 4. mesto.
V	poznem popoldnevu smo se nekateri člani odpravili na dvourni oddih v Dolenjske toplice in si privoščili plavanje ter masažo. Pozneje pa smo se zbrali na veselici. Za zabavo in dobro voljo je poskrbel ansambel Vandrovci. Tako smo športni dan zaključili v veselem razpoloženju.
Kmečke igre v Blagovici
V soboto, 13.8.2005, so člani DPM Blagovica priredili kmečke igre s pričetkom ob 16.00 uri. Prijavilo se je sedem ekip, med njimi tudi člani DPM Moravče. Tekmovalo se je v sedmih igrah, in sicer v igri z vodnimi baloni, v igri z vrečami, v vrtenju okrog kola in nošenju bal, v igri s hoduljami, nadaljevali smo v igri z jabolki, v goltanju slanih palčk ter v igri s smučmi. Tako za tekmovalce kot za gledalce je bilo tekmovanje zelo zanimivo, saj je bilo prisotnega veliko smeha in zabave, prav tako pa ni manjkalo tudi nevoščljivosti med ekipami, predvsem do naših članov. Po koncu tekmovanja smo se sodelujoči okrepčali s porcijo čevapčičev in s pijačo, nato pa je sledila razglasitev. Najboljše smo se uvrstili prav člani iz DPM Moravče in zasedli 1. mesto in bili nagrajeni s pokalom. Seveda smo na koncu pozabili na zamere in slabe besede, ki smo jih bili deležni, ter se skupaj z ostalimi poveselili. Ponosni smo na našo ekipo in jim želimo čim več tako odmevnih rezultatov.
MAJA CERAR, tajnica DPM Moravče
Poletni tabor Čete Friderika Barage
V nedeljo, 10. julija, smo se člani Čete Friderika Barage polni pričakovanja in v veselem razpoloženju zbrali pred župniščem v Moravčah. Pot nas je vodila v Novo Štifto pri Gornjem Gradu, kjer smo ves teden uživali v naravi in v prepevanju ter v novih dogodivščinah. V Novi Štifti so nas pričakali voditelji, ki so imeli za nas pripravljen poseben program. Pri vhodu na »naš« travnik pa nas je že čakala tabla z naslovom tabora: Sanjski skavti. Da smo se lahko »raztovorili«, smo morali postaviti šotore in kuhinje vodov. Izkazali smo se kot odlični kuharji, saj smo si sami spekli kruh, ki je bil bolj ali manj pečen, ter skuhali juho iz regratovih korenin. Kot glavna jed na tako imenovanem
110. obletnica Aljaževega stolpa
Vandrovčki na Triglavu
V soboto, 6. 8. 2005, smo bili Vandrovčki s spremljevalno ekipo na Triglavu. Pohod se je začel ob tretji uri zjutraj z odhodom iz Moravč. Avtomobile smo pustili pri slapu Savici in se naprej peš odpravili proti koči Triglavskih jezer in Triglavu. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj je bilo jasno in ne prevroče. Ko smo po desetih urah dosegli streho Slovenije so bile vse tegobe pozabljene. Po kratkem počitku smo se postavili skupaj, zborovodja je dal ton, trenutek tišine in zadonela je znana pesem Oj Triglav moj dom. Kako drugače se razume to besedilo, če si res na Triglavu. Vsi prisotni so nam izkazali pozornost in za nekaj minut je bil Triglav res naš dom. Tudi solze sreče in ponosa je bilo opaziti med prisotnimi. Na ta dan so se v počastitev pomembnega dogodka, postavitev Aljaževega stolpa, na vrhu Triglava zbrali tudi številni znani posamezniki: Janez Janša, France Cukljati, ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson, znani tenorist Janez Lotrič ^
„bio-kosilu" pa so bile kobilice, ki smo jih celo dopoldne lovili po travniku, pa so komaj zadostovale za pokritje dna lonca. „Bio-kosilo" je še kar uspelo in tudi kobilice so nam izvrstno teknile. Nekateri pa so raje delali lakotnika, kar pomeni, da štiriindvajset ur niso jedli.
Odpravili smo se tudi na orientacijski pohod „Frido" po Novi Štifti in bližnjih gozdovih. Manjkala ni niti velika igra, ki so nam jo pripravili voditelji in se je odvijala pozno v noč. Ko pa smo bili že zelo utrujeni, smo imeli zabavne olimpijske igre, ki so nas spravile v smeh. Ob večerih smo se greli ob tabornem ognju in prepevali. Taborni ogenj je osvetljeval še celo noč naše zastave, na katere smo po naših najboljših močeh pazili. Pa vendar so nam jih pregnano izmaknili Litijani, naši voditelji, še tisto noč pa tudi nekaj moravških skavtov.
Na dvodnevnem pohodu se nam je pridružil gospod župnik Viktor Primožič. Ker nas je zmotil dež, smo namesto v bivakih spali kar na kmetiji gospoda Faleta, kjer so nas dobrosrčno sprejeli. Za našo vzgojo pa so poskrbeli voditelji z vsakodnevno katehezo o Jonu, ki ga je Bog klical tako, kot kliče nas. V nedeljo, 17. julija, smo naše bivanje v naravi zaključili s sv. mašo v znani romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti. Ko smo pospravili tabor, smo z veseljem počakali na starše, da smo se zopet vrnili nazaj domov, kjer je vseeno najlepše. BI-PI
Hollywoodska Žabica - ROZALA NOVAK
Veselo v novo šolsko leto
Počitnice naših šolarjev so prehitro minile in nekateri bolj drugi malo manj vedrih obrazov se vračajo v šolske klopi. Naužili so se zabave in prostega časa, se dodobra spočili, sedaj pa jo že mahnejo stopničko višje.
Seveda pa so prvi septembrski dnevi nekaj posebnega za naše prvošolčke in verjetno tudi za starše ter nenazadnje tudi za njihove učitelje, saj začetek tiste »ta prave« šole le ni kar tako. Dragi učenci, želimo vam uspešno šolsko leto!
Betka Gorjup
Predsednika vlade Janeza Janšo je zanimalo kdo smo, od kod prihajamo. Vse smo mu razložili in tako je nastala skupinska fotografija.
Kot zanimivost naj omenim, da se je na Janševo željo pridružil našemu petju še g. Lotrič, da smo še zadnjič skupaj zapeli. Zvečer smo pri informativni oddaji lahko slišali naše petje. Prav tako smo bili omenjeni v nekaterih dnevnih časopisih. Vsekakor je bila odprava na Triglav več kot uspešna. Po vrnitvi v dolino smo nadaljevali skupno druženje v Bohinju, kjer smo ostali še cel teden.
P.P.
MOJA DOLINA NA DLANI
z etnološkimi značilnostmi
LJUDSKA PESEM
»Vsaka vas ima svoj glas!«, pravi slovenski pregovor, vendar pa vsaka vas nima svojih ljudskih pesmi, ampak jih je večina razširjena po vsej naši domovini. Ko so sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta raziskovali ljudsko pesem v Moravški dolini, so ugotovili, da spada med bogata območja ljudskega pesemskega izročila in zajema skoraj vse zvrsti, od balad do zabavljivih pesmi.
V	čem pa je ljudska pesem drugačna? Ljudska pesem ima več značilnosti, ki jo ločijo od umetne glasbe. Praviloma naj bi bil avtor ljudske pesmi neznan, kar pa ne pomeni, da pesem za katero vemo, kdo je avtor, ne more postati ljudska pesem. Značilne so variante določene pesmi po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru, jezik ljudske pesmi ni v čistem narečju, ampak v pogovornem jeziku, pesmi se prenašajo ustno. Naše pesemsko izročilo je enovito, mogoče se le kakšen tip pesmi večkrat pojavlja v kateri od pokrajin. Za Gorenjsko je tako dosti zapisov pripovednih pesmi, najbrž zato ker so se ljudje dosti zbirali po hišah zaradi skupnega pletenja slamnatih kit, predenja in podobno. Ljudske pesmi niso zgolj besedilo, temveč se pojejo; pri mnogih je melodija pomembnejša od besedila. Pripovedne pesmi so starejše in pojejo o nenavadnih dogodkih, ljudeh in njihovih usodah. Po tematiki so legendarne, junaške, bajeslovne in pravljične, zgodovinske, socialne, živalske ter pripovedne pesmi o ljubezenskih usodah. Oblikovale so se v zgodnjem fevdalnem obdobju, zato vsebujejo še nekatere predkrščanske in staroslovanske elemente. Lep primer je motiv desetnice, to je desete hčere, ki mora po svetu, kar je ostanek predkrščanskega prepričanja, da deseti del vsega (tudi deseti otrok) pripada bogovom. Največ je legendarnih pesmi, ki povzemajo snov iz Svetega pisma, apokrifov (besedil z začetka krščanstva, ki jih Cerkev ne priznava), življenja svetnikov ter iz poučnih zgledov.
V	živalskih pesmih imajo živali človeške lastnosti ali pa gre za igrive pesmi kot na primer: »Prišla je miška iz mišnice, snedla pšeničko iz pšeničnice ... «
Lirske pesmi so spremljale človeka ob raznih priložnostih in so veliko bolj povezane z vsakdanjim življenjem, zato so ostale do danes bolj žive. Nastale so v glavnem v zadnjih nekaj stoletjih. Pri njih ima melodija večji pomen kot pri pripovednih zaradi večjega emocionalnega učinka. Lirske pesmi so vezane na letni cikel šeg, človekov življenjski krog ter na interesne skupine.
V	Moravčah so tako zapisali pesem Mežnarski fant iz Moravč - radovoljec, ki opisuje problematiko dolge vojaške službe v tujih deželah, kamor so neradi odhajali slovenski fantje.
Za ljudske pesmi je značilno ustaljeno izražanje, med pesmimi se selijo teme, motivi in celo stavki, zlasti če je melodija podobna. Stavki so jasni in nedvoumni, kar je potrebno, da pesem sprejme in razume čim širši krog ljudi. Največkrat uporabljeni barvi sta bela in zelena, tako na primer zelen rožmarin, bela cesta, ostali pogosti ukrasni pridevki so črna noč, ravno polje, bistra voda. Vendar niso le za okras, ampak imajo svoj pomen. Tako izraz bele roke kaže na lepotni ideal 19. stoletja, ko je bila bela polt deklet znak gosposkosti. Razširjena je tudi raba pomanjševalnic, kar izraža prisrčen odnos do ljudi, živali in stvari (mamica, ptičica, kruhek). Od številk so najpogosteje uporabljena liha števila, in sicer tri, pet, sedem in devet. Tri lahko pomeni stopnjevanje, pet se pojavlja v zvezi s ponavljanjem, sedem označuje dolgo časovno obdobje (na primer vojaško obveznost), devet pa daljne kraje.
Z jezikovnim izražanjem so povezane različne oblike določene pesmi, kar imenujemo variante. Zelo redko pevci namenoma spremenijo pesem, največkrat pozabijo kakšno besedo in jo zamenjajo z drugo. Ker se ljudsko pesem poje, je izredno pomembna tudi njena glasbena podoba. Za slovensko ljudsko pesem je še posebej značilno večglasno petje, ki je nastalo neodvisno od umetne glasbe. Enoglasnega petja na Slovenskem skorajda ni, najbolj navadno je dvoglasno petje, v osrednji Sloveniji pa je najbolj cenjeno triglasno petje, ki velja bolj za moški način petja. Poznamo tudi še štiriglasno petje
-	»na trek« ter pet- in šestglasno petje. Slovenska pesem pač ni solistična in pevci pravijo:«Sam ne moreš peti kakor petelin na gnoju.« Slovensko pesemsko izročilo razen redkih izjem ne pozna inštrumentalne spremljave. Melodija služi pevcem tudi za oporo, da si zapomnijo besedilo. Pri ljudski pesmi je možno zaradi skladnosti verznega in glasbenega ritma isto besedilo peti na različne melodije ter isto melodijo uporabiti za različna besedila.
Včasih je bilo več priložnosti, ob katerih so peli. Največkrat so peli ob različnih delih (na preji, ko so pletli slamnate kite), na svatbah, ob »vahtanju« mrliča. Zvečer so peli tudi fantje preden so šli vasovat. Ljudske pesmi se pojejo v cerkvah ter na romanjih. Danes je priložnosti za petje sicer manj, vendar ljudska pesem še ni izginila in se še poje na šolskih izletih, taborjenjih, včasih tudi na ohceti. Večglasno pojejo ljudske pesmi v glavnem le še pevski zbori, saj večglasno petje zahteva veliko vaje. Tako so fantje včasih na skrivaj poslušali in vadili. Če so znali lepo peti, so jih prej sprejeli v fantovsko skupnost.
Ljudska pesem je bila večkrat kritizirana, določene pesmi pa nezaželene. Pred drugo svetovno vojno so se nekateri spotikovali čez ljubezenske pesmi, češ da so nemoralne, po drugi svetovni vojni pa nabožne in legendarne pesmi.
Literatura:
-	Kumer Zmaga, Slovenska ljudska pesem, Ljubljana 2002.
-	Slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1999.
-	Štrekelj Karel, Slovenske narodne pesmi IV., Lj. 1908-1923.
-	Stanonik Marija, Slovenska slovstvena folklora, Ljubljana 1999.
-	Stražar Stane, Moravška dolina, Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979.
MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne
antropologije
Prelepa moravška fara, ti na Kranjskim nimaš para, cerkev je svet'ga Martina, dva rudeča turna ima, dva rudeča turna ima. Pobeč sim v Moravčah služil, per moravškim mežnarji. Mene so ljubil neznan fajmošter ino kaplan ino tudi mežnar sam. Tud me je močno ljubila Škafarjova Micika. Kadar luči sim prižigal, vselej sim dekletam migal. Drugim migal sem tako, Micko sim imel svojo. Ko smo biro pobirali, vselej smo za vino dali za zidam per Škafarji. Potlej sim v Ljubljani se vdinjal za fanta pekovskiga. krog žolnirji so hodili, pa na pisan boben bili, men veselje so dajali, gvant žolnirski permerjali, da sim se v žold zapisal, pod banderce rajtarsko. Oh, preljuba mati božja iz prelepih ti Moravč! Kolkrat sim krog tebe tekel, te u židan kril oblekel, te u židan kril oblekel, osem luč sim ti peržgal, Jezusa v naročje dal! Zdaj te moram zapustiti, v daljne kraje potegniti. Kdaj bom od soldatov preč mogel k tebi spet perteč!
Sfiom/a;fka slovesnost ob 62. ob/etn/c/ u;ftanov/tve Šlandrove brigade na Š/pku
Grajska poroka
Na gradu Tuštanj je ob sobotah vselej prijetno romantično in svečano. Še posebej zanimivo pa je bilo v soboto, 20. avgusta, ko sta si ob vsem grajskem protokolom obljubila večno zvestobo lastnik gradu Peter Pirnat in njegova izvoljenka Petra. O pomenu zakona in njenih lepotah jima je govorila spodbudne besede evropska poslanka ga. Ljudmila Novak. Ob koncu poročnega obreda sta prisotnim z ubranim glasbenim vložkom dokazala, da obvladata marsikatero vrsto harmonije. Glede na ljudsko izročilo, se jima bodo izpolnile vse skrite želje, ki sta jih imela v mislih, ko sta zvonila vsak na svoj grajski zvon. Veliko je bilo tudi izrečenih čestitk in želja, da se kar najbolje počutita kot prva stanovalca gradu Tuštanj po mnogih desetletjih.
DARINKA GRUM
Območno združenje in občinski odbori borcev in udeležencev NOB so 6. avgusta 2005 ob 11. uri na vrhu Gabrovških senožeti (Šipek) organizirali spominsko slovesnost na ustanovitev Šlandrove brigade, ki je bila ustanovljena na istem kraju in na isti datum leta 1943. Brigada je takrat štela okoli 750 borcev, ki so bili razvrščeni v I. -Savinjski, II. - Zasavski in III. - Kamniški bataljon. Kar okoli 400 borcev je bilo novincev, ki so jih partizanske enote mobilizirale v kamniškem in litijskem okrožju konec julija 1943, ko jih je hotel nemški okupator poklicati v svojo vojsko. Vojaška neizkušenost in slaba oboroženost sta brigadi otežila izvedbo njene prve naloge - prebitja na Dolenjsko v sestavo XV. Divizije in sodelovanje v akcijah ob pričakovani kapitulaciji Italije. Prvi boji Šlandrove brigade so potekali že avgusta 1943 na Moravškem. Na slovesnosti seje okoli spomenika na Šipku zbralo staro in mlado, praporščaki iz vseh občin Območnega združenja in sosednjih občin. Prisluhnili smo slavnostnemu govoru borca Šlandrove brigade Boža Matičiča iz
Kamnika, ki je orisal dogodke ob nastanku brigade in hude boje, ki so sledili. Borci te brigade so ponosni na prehojeno pot; še vedno je živih nekaj nad deset, ostali so preminili med in po vojni. »Slava jim za njihovo junaštvo,« je govor zaključil Božo. Sledil je krajši kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika, recitatorka in preživeli borec - harmonikaš z diatonično harmoniko, ob čigar spremljavi so udeleženci prepevali partizanske pesmi. Vsi so bili deležni bučnega aplavza.
Za hrano in pijačo so tako kot vsa leta do sedaj poskrbeli domačini iz okolice Špitaliča in Motnika. Ob zaključku že tradicionalne spominske prireditve smo si udeleženci zaželeli, da naj taka ostane še naprej.
po zapisu JOŽETA NOVAKA
PISMA BRALCEV
Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošam, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka. (Uredništvo)
Modrost, farsa ali spletkarije ?
Kar nekaj časa sem premišljeval, ali naj napišem članek, ali pa naj si tudi jaz rečem kot toliko drugih, pa kaj me briga, se bodo že zmenili. Pa mi ni vseeno, kaj se dogaja v naši Moravški občini, saj je trenutno v zelo nezavidljivem položaju. Prispevek ni politično motiviran niti strankarsko obarvan, saj želim le kot občan opozoriti na stvari, za katere smatram, da so nesprejemljive. Zato tudi ne bom napisal, da so to opozicijski ali pa koalicijski svetniki, zame so vsi samo svetniki. Svetniki zato, ker smo jih občani na volitvah volili v prepričanju, da bodo zastopali interese vseh občanov, ker smo jim zaupali, predvsem pa zato, ker smo bili prepričani, da so pošteni in ugledni ljudje. Očitno, smo se kar pri nekaj svetnikih zmotili, ali pa nam le ti niso pokazali svojega pravega obraza. Zakaj? Zato, ker je nemoralno in nečloveško ljudem v
hribih, z veliko težjimi življenjskimi pogoji, jemati že tako skromno odmerjena sredstva za izgradnjo vodovoda in cest ( vodovod Hrastnik - Kal, vodovod Pogled - Sv. Mohor, cesta Tlačnica - Peče) in še bi lahko našteval. Razumel bi, da bi bila ta sredstva nujno potrebna za druge, neodložljive potrebe občine, pa so jih raje z amandmaji namenili za javno razsvetljavo v Pečah, sofinanciranje spomenika zamolčanim žrtvam, gradu Tuštanj in še nekaterim. Ne trdim, da za naštete ne bi smeli nameniti sredstev. Za božjo voljo pa, gospodje svetniki, zagotovite ljudem pitno vodo in normalno, dostopno pot do svojega doma, v že 21. stoletju! Mar je to preveč, kar ljudje zahtevajo od vas? Je to moralno, da jim tega ne omogočite? Imate kljub temu moč, da jim, ko jih srečate na cesti pogledate v obraz, ali jim pri sv. maši stisnete roko in jim rečete mir s teboj?
Že večkrat sem dejal, da bi moral vsak izvoljeni svetnik, ki je član katere koli politične stranke, za čas svojega mandata deponirati svoje članstvo, kar bi dejansko pripomoglo k uveljavitvi interesov vseh občanov, sklepanje kompromisov različnih mnenj in pogledov.
MIRAN CERAR
Da se bo reklo bobu bob
ali zahvala vsem, ki so nastopili na prireditvi ob Dnevu državnosti v Moravčah Naprošam bralce, naj mi ne zamerijo, ker se šele sedaj oglašam. Torej Vas, bralci in uredniški odbor, prosim za kančekprosto-ra v časopisu in v vaših srcih. Daleč za nami je Dan državnosti, vsakemu Slovencu spoštljiv spomin. Skoraj bi ga že pozabili, če ne bi bilo prireditve na predvečer praznika, ki še vedno buri duhove in terja dokončno pojasnilo ter globoko zahvalo vsem sodelujočim in sponzorjem.
ZAHVALA vsem sodelujočim,
ki so s svojim umetniškim duhom privolili
v sodelovanje.
SPONZORJEMA: KIK d.d., Kemijska industrija Kamnik, ki je pripravil ognjemet. In Termit d.d. Drtija. BREZPLAČNO: Pihalna godba Moravče, konjeniki, kočijaža s konjsko opremo in kočijo, družinsko gledališče Kolenc, Mojca Malovrh, Tamburaški orkester iz Vrhpolj, Marija Gotar in folklorna skupina otrok Turističnega Društva Moravče, Martina in Kristina Ravnikar, AlešŽnidar, Milan Kokalj, snemanje in prizorišče, po službeni dolžnosti, Danica Jančar, skrb za obleke narodne noše, Primož Meglič, skrb za nemoten potek, Janez Prelovšek, skrb za elektro povezavo, Društvo upokojencev, prostor za preoblačenje, Župnišče Moravče, uporaba elektrike. PLAČILO so prejeli: Igralec Igor Sta-mulak po pogodbi, Ansambel Svetlin po pogodbi, izvajalec osvetlitve in ozvočenja po pogodbi.
Kratka utemeljitev plačil: Za osvetlitev in ozvočenje je poskrbel že standardni izvajalec na moravških prireditvah, pravijo, da strokovni, a za enako ceno, kot leto prej. Igorja Stamulaka smo izbrali zaradi njegove kvalitetne igre in za občino Moravče spuščene cene. In čisto na koncu še o Ansamblu Svetlin, razpoznavnemu in razprodanemu po vsej Sloveniji in zunaj meja za vse leto vnaprej, ki je za svojo občino imel zelo ugodno ceno, najnižjo ponudbo in seveda dobro glasbo.
Še enkrat hvala vsem. Mogoče pa vseeno še misel, da nisem zasledila, da bi do sedaj koga zanimala, koliko je bilo plačano za katerokoli prireditev, pa ne rečem, da ne bi smelo.
VOJKA REBOLJ, članica programskega sveta
Da se na ogled postavim!
V prejšnji številki Novice iz Moravške doline ste se g. Roman Cerar na široko in tendenciozno razpisali o vaši dobronamerni objavi vaših prejemkov, ki naj bi bili sicer za nas občane tajni, kar so vam zagotovili tudi na občini, kot ste v svojem prispevku zapisali. Temu pa ni tako. Vsa izplačila iz proračunskih sredstev so javna in dostopna vsakemu občanu. Pač pa so podatki, s katerimi »operirate« vi v vaših govorih na ATV in pisanju po časopisu, z zakonom zaupni in tajni. Prav neverjetno je, da župan taka, z zakonskimi predpisi nezakonita dejanja - komentiranje izsledkov Računskega sodišča pred izdajo odločbe - spregleda in jih primerno ne sankcionira, saj je za zakonitost, kar
vedno poudarja, v celoti odgovoren. Ker prejemki, ki so izplačani iz proračunskih sredstev niso tajni, mi je bila po pritožbi s strani Občine posredovana dokumentacija o vaših prejemkih izplačanih iz proračunskih sredstev. Dopis je podpisal župan g. Martin Rebolj osebno. Ker v številkah očitno nekoliko šepate, ali želite zavajati občane (saj ste v prejšnji številki objavili številko »okoli 600.000,00 SIT« na ostalo pa ste pozabili), vam osvežim spomin -Občina Moravče je za vas od aprila 1999 do decembra 2002, torej v nekaj manj kot štirih letih porabila (skupaj z uporabo mobitela 312.812,00 SIT) 7.916.257,00 SIT , ki bistveno odstopajo od vašega izračuna. Pa vam tega zneska ne očitam. Le dokazala bi vam rada, da ste vi sposobni ob navedenem, očitati drugim, ki za znatno manjše zneske ali celo prostovoljno, opravijo bistveno več dela, kot ste ga opravili vi za navedeni znesek (o tem sva si verjetno enotna, mar ne, toliko v bližnjo preteklost mi še seže spomin).
Ker menim, da sva nekako premešala že dosti megle, ki ima včasih tudi svoje čeri in pasti, predlagam, da se ustaviva, če pa želite, lahko tudi obrneva! Nobelov nagrajenec Andre Gide je zapisal: »Najboljši sem, kadar sem sam. V družbi mi nikoli niso tako zoprni drugi, kot sem si sam.«.
IVANKA VIDIC
Žulji ter problemi krajanov
Krajani KS Velika vas že dalj časa opažamo, da denar iz občinskega proračuna, namenjen KS Velika vas in še nekaterim KS v občini, odteka v vas Dešen. V zadnjih letih je naša KS za izgradnjo cest dobila minimalna sredstva, s katerimi je bila v teh nekaj letih rekonstruirana in asfaltirana cesta Zgornji Preker - Spodnje Ribče, vendar ne v celoti, čeprav ta cesta ni bila prioriteta krajanov KS Velika vas. Ostale vasi v KS pa do teh prepotrebnih sredstev ne moremo, ker svetnika ga. Bizjan, g. Ribič in še nekateri, ki so pod vašim vplivom, ne podpirajo občinskega plana za naše hribovske vasi. Nas krajane zanima, kje ste bili v času plačevanja samoprispevka za plačilo vodovoda, telefonskega omrežja ter elektrike. Nobene pravice nimate, ko nam ovirate prevoz gramoza izpeskokopa, ki leži na vašem območju, cesta ni smo vaša, saj je cesta na relaciji iz Vač pa vse do Velike vasi, Vinj in Dolskega občinska javna cesta.
Vas Dešen ima makadamsko cesto sam Dešen - Dašnik ter Dešen - Žerenk, v naši KS pa so še vse ceste makadamske razen Hriba, Katarije in nekaj 100 metrov v Veliki vasi. Ko zapade prvi sneg, pa se
vsi, ki hodijo v službo ali po raznih opravkih, vozijo skozi Hrib, Spodnje Ribče ali skozi Veliko vas. Vas Dešen je v zadnjih 2 letih dobila iz občinskega proračuna ogromna sredstva okoli 18 milijonov, zato se krajani opravičeno sprašujemo od kod sredstva samo vasi Dešen. Kaj pa naša KS Velika vas, saj tudi tu ljudje potrebujemo spodobne ceste in vsaj za silo prevozne, potrebujemo pa tudi prostor za športne dejavnosti. Cesti Dešen - Dašnik in Dešen - Žernek pa so bolj vaš osebni pomen in interes. Prevoz otrok v šolo Moravče imate v Dešnu organiziran in to zelo dobro, saj so tu sorodstvene vezi, kaj pa Zalog, Spodnji Prekar? Ali ste kdaj pomislila, kako trpijo ti malčki v mrazu, snegu in dežju, ko se otroci z območja Dešna odpeljejo izpred domače hiše, ostali otroci pa gazijo vse do doma krajanov na Hribu. Mislimo, da bi se kot svetnica in krajanka bivše skupne KS lahko bolj zavzemali za dobro vseh krajanov. Kaj ste naredili kot predstavnica športnega društva v občini za našo KS?
Opazovali smo vas na občinskih sejah, kako nespoštljivo se obnašate, saj denar, ki je bil planiran za KS Velika vas, preusmerjate v vas Dešen, ki je že vsa leta na čelu in ga dobivate iz občinskega proračuna. V naši KS se sprašujemo, kako se kot svetnica lahko tako sprenevedate, saj krajani KS Velike vasi niso potrebni do cest in bile tu nekoliko bolj vzdrževane, saj tudi ti krajani prispevajo svoj delež v občinski proračun. Krajani Zaloga ter Spodnjega Prekra »zahtevamo«, da se tudi naši otroci v šolo Moravče tako kot ostali v občini vozijo izpred bližine naših hiš, saj ti otroci pešačijo po javni cesti, kjer se odvija javni promet, v slabih vremenskih razmerah skoraj 1 km daleč, da jih potem odpelje kombi v šolo. Če se ta zadeva ne bo uredila, se bodo krajani odločili, da svoje otroke pošljejo v šolo v sosednjo občino Dol pri Ljubljani.
Honorar tega članka pa namenjamo vam, ga. Bizjan.
Za KS Velika vas
STANE MERELA
Čas je, da tudi mladi spregovorimo!
Proračun, ki je že tako skromen, za letošnje leto, so nekateri naši svetniki, ki naj bi delali za dobrobit občanom, razpršili na vse konce in kraje. Občanom naj bi kot prvo uredili življenjsko pomembne stvari, kot so: voda, ceste . Vendar našim svetnikom ni mar, kakšne težave imajo občani oddaljenih krajev z vodo in cesto. Proračun so rajši namenili v nadaljevanje izgradnje
javne razsvetljave, za obnovo cerkve na Vrhpolju, v Nordijski center, spomeniku zamolčanim žrtvam. Kar vzeli so nam tudi informativno oddajo na ATV Litija. Zakaj? Mogoče zaradi tega, da občani ne bomo sledili vašim sejam. Na koncu naj se ustavimo prav pri nas mladih. Nam mladim, vaši bodočnosti, ste namenili 50.000,00 SIT. Mladi se sprašujemo kaj nam Moravče sploh nudijo. Gospodje svetniki, mogoče vam zadostuje, česar imamo v Moravčah največ - kup gostiln, v katerih naj se mladi zbirajo. Ali vas mogoče moti, da bi imeli skupneprostore mladi iz različnih strank. Kar vi zagovarjate v besedah, bi mogoče presegli mi mladi in bi se dejansko družili in izmenjavali mnenja, skupno reševali zadeve. Nas mlade ne zanimajo vaše ideologije in metanja polen pod noge. Nas zanima prihodnost in delovanje občine za dobrobit občanom. Tudi časopis, ki imamo v našem malem kraju, je polen obrekovanj. Upam si trditi, da si takšnega časopisa ne želijo ne mladi ne starejši. Med drugim smo v Moravških novicah prebrali, da je mladina odšla po svoje, ko je po prireditvi ob Dnevu državnosti zaigral ansambel Svetlin. Nasprotno, gospa poročevalka Bizjanova, mladi smo praznovali z velikim veseljem in v velikem številu pozno v noč.
PRIMOŽ MEGLIČ, predsednik Mladega foruma in član Mladinskega sveta
Županu in občinskim svetnikom
Najbolj primitivno ljudstvo, ki se je naseljevalo, je vedelo, da je za ljudi najbolj pomembna voda, ceste.
Danes v vsem napredku pa izobraženi ljudje prepričujejo občane, da je za njih najbolj pomembna "smučarska skakalnica", barvni časopis in še kaj.
Z veseljem bi morali pozdraviti ljudi, ki jim je prva skrb občine vsem ljudem vodo in vsaj spodobne ceste.
Veliko ljudi v Moravški dolini je še odvisnih od dobrih sosedov, da imajo vodo, tudi moja hčerka s štiričlansko družino, z dojenčkom med njimi. Resnično ne morem razumeti, zakaj je na prvem mestu stranka. Zakaj se ne upoštevajo dobre ideje, ne glede katera stranka jih predlaga.
Gospodje ali mislite, da takšno medsebojno nagajanje pelje v napredek Moravške doline? Že sedaj se vidi rezultat takega nesoglasja "nepravočasno sprejetje Občinskega proračuna itd."
Nič se ne predlaga o domu starostnikov, ki jih je na Mo-ravškem kar veliko in vsak si želi ostati doma, v svojem kraju med svojimi poznanimi. Vsi bi bili zadovoljni mladi in stari, saj je v Moravčah trgovina, cerkev, šola, kjer bi bili obiski svojcev lažji kot v drugem oddaljenem kraju. Zaposlilo bi se tudi nekaj ljudi. Iz kuhinje pa bi lahko razvažali hrano tistim, ki bi želeli ostati doma, vendar si ne morejo kuhati več sami. Razmislite, občinski svetniki!
DORA KOZMELJ, Stegne 24
»Resnice« Romana Cerarja, svetnika OS Moravče
Na sejah občinskega sveta smo že tretje leto deležni »razprav« občinskega svetnika Romana Cerarja. Njegovih doprinosov v uspešnem delovanju in opravljanju funkcije podžupana v štiriletnem obdobju je verjetno kar nekaj. Kot občanu so mi poznane le aktivnosti na področju porabe občinskih proračunskih sredstvih ozkega lokalnega značaja (vasi Češnjice in Drtija sta pridobili kar nekaj sicer potrebnih cest in vodovodov, športno igrišče, je predvidevam tudi njegova zasluga), za skrb celotne občine pa mu je ob zadovoljevanju lastnih interesov po vsej verjetnosti zmanjkalo časa. S svojimi nastopi in izvajanji si prizadeva pridobiti ta čas v prihodnjem obdobju Občine.
O podžupanskih in svetniških honorarjih se je razpravljalo že večkrat, vendar nikoli popolno odgovorilo. Predvsem pa me je k pisanju spodbodla » resnicoljubnost« Romana Cerarja pri navajanju svojih prejetih honorarjev - po njegove 600.000 SIT letno. Iz računovodskih podatkov poslovanja občine Moravče so v mandatu 1998-2002 so znašali stroški honorarja za opravljanje funkcij:
-	podžupan Roman Cerar je prejel 6.265.450 SIT, bruto strošek honorarja je znašal 7.341.000 SIT; tako je njegov povprečni letni honorar znašal 1.566.000 SIT neto oz 1.835.250 SIT; kar je kar 2,61 x več kot je navedel resnicoljubni svetnik ali če hočete milejše, malce pozabljivi svetnik Roman Cerar, v svojem pisanju v odgovoru pismih bralcev.
-	občinski svetniki (ostali svetniki) so v enakem obdobju prejeli 5.530.593 SIT, bruto strošek za občino je znašal
7.328.034 SIT (za štiri leta). Posamezni svetnik je preračunano prejel na eno sejo 11.302 SIT.
- podžupana Roman Novak in Ivanka Kocjančič sta prejela honorar v enaki višini kot podžupan Roman Cerar, in sicer vsak samo približno polovico višine, ker sta funkciji opravljala le polovični mandat. Trditve in netočne navedbe imajo z njegove strani po vsej verjetnosti svoj namen, tako kot njegova vsakokratna izvajanja o delovanju občine, o pravilnostih in nepravilnostih prejšnjega župana in županje, na katere pa tako v funkciji svetnika kot tudi plačani funkciji podžupana pač ni imel pomembnega vpliva. Toliko v razmislek, predvsem pa o verodostojnem navajanju »resnic« občinskega svetnika, njegovih izvajanjih in bodočih prispevkih, ki jih brez preverjanja objavlja v glasilu Moravških novic.
DANILO CERAR
Prazna hiša je ostala, odkar sta v večnost se podala. Oko se zarosi in srce nas zaboli, ker vaju več ni.
V SPOMIN
Letos mineva 11 let, odkar sta nas zapustila dobra starša
FRANC in MARIJA CERAR
z Dol pri Krašcah
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni
Tam kjer si ti, ni sonca in ne luči,
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, Nihče ne ve kako boli, Ko se zavemo, da te več ni. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v želje in spomine.
ZAHVALA V cvetu mladosti nas je nenadoma zapustila
MARJANA ZABURNIČ
Hvala ti za tvojo čudovito osebnost in nasmeh svobodnega človeka.
Iskreno se zahvaljujmo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, Marjaninim prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Limbar in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala tudi Urgentnemu bloku KC za nesebično pomoč, Marjanini sodelavki za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku miru Slibarju za opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti in jo boste obiskovali na njenem zadnjem domu.
Vsi njeni.
^tOSSt^.
^^ PLANINCd.o.0.
Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKANIZERSTVO
piodaja, piemontaža, centiiranje in hranjenje gum kontrola in polnjenje klimatskih naprav
Novo v ponudbi - prodaja in servisiranje motornih koles: SCOOTER: - QM 50 CCM 240.000,00 SIT
-	QM 125 T 370.000,00 SIT CHOOPER: - QM 125 L 450.000,00 SIT
-	QM 250 650.000,00 SIT
(Vsi motorji imajo v opremi že potovalne kovčke in chooperji tudi zaščitne loke!) Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00
sobota 7.00 -13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com
A. V T O Š O L A.


Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko: 041/785-735, Barbara:
031/209-501, Janez: 041/697-971, Milan: 031/303 - 033
Tečaj CPP 19. september ob 18. uri v sept. tečaji za traktoriste po novem programu
S
è
159,00 SIT 162,00 SIT 849,00 SIT 374,00 SIT 333,00 SIT 439,00 SIT 379,00 SIT 79,00 SIT
Lahko pa nas obiščete na internetni strani:
http://www.spina-doo.si Tu lahko pogledate še večjo ponudbo ugodnih cen.
UGODNO:
Pivo Union 0,5l stek Pivo Zlatorog 0,5l stek Kava mleta Bar 500g vak. Kakac benquick choco 400g Bonboni sadni žele, 400 g Čokolada z lešniki Gorenjka, 300 g Jelenov kruh, postrežno, 1000 g Sadni jogurt 3,2% m.m., več okusov, 250 g
Mercator
J-jilííi/jíyj
p I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 ■647-602 Stegne 11 1251 Moravče
www.slikopleskarstvo-pirc.com
prekrivanje streh, kleparska dela, montaža strešnih oken
Robi lančar s.p. Viiipoije 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057
KG PUSTOTNIK ORGANIZIRA PLESNE TEČAJE v MORAVČAH.
Organiziramo
-	družabne plese za odrasle (standardni in latinsko-ameriški plesi),
-	trebušni ples.
Za dodatne informacije pokličite: 041/879-354
SALON POHIŠTVA DABOR
Na stari lokaciji - Kranjska 3a, Kamnik Tel.: 051/399-577, 01/831-04-81 UGODNA PONUDBA!
•	ALPLES spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe in SVEA KUHINJE: pri nakupu nad 100.000 SIT popust do 10% + brezplačna montaža
•	GARANT spalnice in dnevne sobe - pri nakupu nad 100.000 SIT popust do 15%
•	SEDEŽNE GARNITURE največjih slovenskih proizvajalcev Tom in Hoja - 15%
PRIPRAVITE SE NA NOVO ŠOLSKO LETO ŽE SEDAJ - PISALNE MIZE in VRTILJAKI ZA OTROŠKE SOBE že na zalogi!
Ugodna ponudba velja do 30. 9. 2005 PRODAJA DOLOČENIH ARTIKLOV PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH.
Brezplačna dostava do 20 km, pri izbiri in nakupu vam prijazno svetujejo izkušeni prodajalci. Kredit do 24 mesecev ob predložitvi bančne kartice.
sam
SAM á.o.o.
Preserska cesta 1,1235 Radomlje Tel.: 01 7298 800, Faks: 01 7298 814 e-mail: Ínfo@sam.sÍ, www.sam.si
Poiščite najnovejši akcijski katalog na prodajnih mestih in izberite nekaj za vaš dom.
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
Dtopdom

topcikcijci
27.8. do 24.9.2005 ^
PRODAJNA MESTA:

Prodajalna SAM JARŠE, tel.: 01 7298 800 • Prodajalna SAM STRANJE, tel.: 01 7296 282