Zaključki občinske konference | ZK Kočevje j
Občinska konferenca Zveze ko- J munistov Kočevje, ki je bila 30. | oktobra, je po razpravi sprejela i in odobrila poročilo občinskega ! komiteja ZK ter referat sekretar- j ja o; bodočih nalogah komunistov ; v občini Kočevje. Konferenca je j ugotovila, da je delo komiteja po- \ tekalo po načelih VII. kongresa ! ZKJ, smernicah III. in IV. ple- j tiuma CK ZKJ in pisma IK.
Ugotavljamo, da je bilo politično j delo Zveze komunistov učrnko- ; vito usmerjeno k spodbujanju in J usposabljanju članstva ZK za i uspešen razvoj gospodarstva, za ! idejno politično enotnost akcij ko- j uiunistov, za njihovo ideološko iz- ; obraževanje ter za krepitev socia- | lističnih družbenih odnosov.
Na osnovi poročila, referata in ! razprave so bili na konferenci ! sprejeti naslednji sklepi:
% Ko govorimo o delu komu- ! uistov v delovnih organizacijah, ! ne moremo mimo dejstva, da sta < Proizvodnja in proizvodnost osno- ; va celotnemu gospodarskemu raz- j;j voju. Zato se moramo komunisti |jj še posebej zavzemati za obvezno j izpolnitev proizvodnih nalog. Pri ,!i tem pa ne gre le za kvalitetno iz- j; Polnjevanje, temveč moramo stre- j; fneti tudi za boljšo kvaliteto pro- ji izvodov in znižanje proizvodnih ! stroškov. Razprave o povečani i Produktivnosti naj se realizirajo ! na slehernem delovnem mestu, j Stanje na tržišču nam ne dopušča, ; da proizvajamo vse in za vsako j ceno. V to nas silijo razmere tako ! na domačem, kot na zunanjem tr- I žišču.	j
Razprava je ugotovila, da ima- j rno v komuni še celo vrsto delov- > nih organizacij, ki se s svojo pro- ; izvodnjo niso dovolj uspešno uve- | ijavile. Pri tem je posebno važna ! Pravilna orientacija komunistov o 1 njihovi vlogi, vsebini in metodah \ delovanja. Komunisti v delovnih j °rganizacijah moramo poznati \ Perspektivo v podjetju in imeti ! lasen koncept, kam in kako ! Usmerjati svojo dejavnost. Pois- j jcati in oceniti moramo tiste pro- j uleme ter okoliščine, ki vplivajo ; Da organizacije in razpoloženje ■ Proizvajalcev. Naša stališča in \ Predlogi morajo biti objektivno ! utemeljeni v korist kolektiva in j skupnosti.	J
•	Zaprtost gospodarstva v ozke j okvire delovne organizacije ali ! Dbčinske meje je v sedanjih raz- j Dierah neutemeljena in škoduje j Gospodarskim in družbenim inte- | resom. Ko nekatere delovne orga- ! Dizacije iščejo kooperante izven j območja komune, ugotavljamo po ; dfugi strani neizkoriščene proiz- J vodne kapacitete doma.
Komunisti moramo pri tem ime- ! tl enotna in jasnejša stališča, za- I vedajoč se, da se le močna in spe- \ cializirana proizvodnja lahko us- ; Pešno uveljavi na tržišču. Kakrš- ! Pokoli združevanje ali sodelova- !
le v proizvodni naj bo' ekonom- ! »ko utemeljeno, pobudo zanj pa j Daj dajo proizvajava sami.
•	Čeprav so investicijska via- I Ganja v zadnjem času omejena, ; ^oramo najti način, da se proiz- ;
odnja še nadalje povečuje. Ko-Dfunisti se moramo še posebno !
(Konec na 2. strani) j
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA
Leto VII. - št. 45	Kočevje 9. novembra 1962	Cena 20 din
Prva seja občinskega komiteja ZK Ribnica
Pretekli petek, 2. novembra, je bila v Ribnici prva seja novoizvoljenega občinskega komiteja ZK. Za sekretarja občinskega komiteja je bil ponovno izvoljen tov. Franc Debeljak.
Člani komiteja so bili seznanjeni z nalogami in dolžnostmi,
ki niso majhne. Potem so razpravljali o najaktualnejših političnih nalogah v bližnji prihodnosti in o programu dela. Skupno z ideološko komisijo bodo pripravili program politične šole, ki bo začela v kratkem z delom. Nasploh bodo posvetili izobraže-
valnemu delu komunistov veliko pozornost. Zato so v programu tudi seminarji za vodilne člane in ostale člane ZK. Člani občinskega komiteja bodo bolj živo kot doslej angažirani v delu osnovnih organizacij ZK in družbenega in političnega življenja nasploh.
Trenutno najvažnejša politična naloga je spoznavanje predosnut-ka nove ustave, ki ga morajo predvsem komunisti dodobro poznati, tako da bodo njegovo vsebino znali tolmačiti državljanom.
(-m)
Prihodnja seja ObLO
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kočevje je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja 27. novembra. Tedaj naj bi predvidoma razpravljali o poročilih sveta za šolstvo (reorganizacija osemletnega šolstva), sveta za blagovni promet (o trgovini in gostinstvu), stanovanjskega sklada in sodnika za prekrške.
Z nedavne občinske konference ZK Kočevje Delegati poslušajo poročilo sekretarja Mira Heglerja
Občinska konferenca Počitniške zveze
in letne skupščine njenih družin
Na nedavni občinski konferenci LMS Kočevje so veliko govorili tudi o delu Počitniške zveze. Sklepi konference z ozirom na nadaljnje delo Počitniške zveze, Zveze tabornikov in drugih specializiranih mladinskih organizacij so bili posameznim družinam po ustanovah in izvršnemu odboru PZ bodrilo pri izvedbi letnih skupščin ter občinske konference.
Letna skupščina družine PZ pri ČZP »Kočevski tisk« je bila 2. novembra. Kot gosta sta skupščini prisostvovala preds. izvršnega odbora obč. PZ in pred sed. družine PZ gimnazije. O delu družine v minulem letu je izčrpno poročal predsednik Boštjan Fabjan.
Po še ostalih poročilih so raz-
(Konec na % strani)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ T ♦
♦
X
X
X
t
X
X
<»
:
♦
:
:
S
♦
i
Naše gospodarstvo v prihodnjem letu
Gospodarske organizacije pripravljajo v teh dneh predloge gospodarskih načrtov za prihodnje leto. Rezultati, ki jih podjetja dosegajo letos, so osnova planiranju za leto 1963. Glavne smernice razvoja je dal že IV. plenum CK ZKJ. Po teh navodilih in po možnostih, ki se 'kažejo v gospodarstvu, predvideva plan FLRJ za prihodnje leto zvišanje družbenega bruto proizvoda za 10,6 odstotka, narodni dohodek se bo predvidoma povečal za 11,9 odstotka, produktivnost za 6,1 odstotka, blagovni promet z inozemstvom pa za 12,5 odstotka.
Ta okvir razvoja gospodarstva v prihodnjem letu je nekakšna orientacija za planiranje v vseh komunah in zato tudi v kočevski. V naši občini bo letošnji plan po ocenah tretjega tromesečja dosežen. Za prihodnje leto predvidevamo povečanje družbenega bruto proizvoda za 18 odstotkov. Pove-1 Čanje družbenega bruto proizvoda je navidezno veliko", če pa
♦	upoštevamo, da bo v letu 1963 začela poizkusno obratovati
♦	novozgrajena Kemična tovarna, je vzpon realen. Proizvodnja + Kemične tovarne naj bi povečala družbeni bruto proizvod
♦	za 10 odstotkov, ostale panoge pa za 8 odstotkov. Da bomo T to dosegli, je potrebno izkoristiti vse možnosti in rezerve, ki X v gospodarskih organizacijah še obstajajo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:
♦
♦
♦.
Občinska konferenca Počitniške zveze in letne skupščine njenih družin
(Nadalj. s 1. str.)
pravljali: o delu in pomenu PZ, o izletih ih pohodih, o čim tesnejši povezavi med aktivi PZ po podjetjih, na šolah in na vasi.
Po izvolitvi novega odbora so sklenili, da morajo navezati še tesnejše stike z družino PZ na gimnaziji.
V delovnih aktivih kočevskih podjetij bomo propagirali PZ, delovno mladino seznanjali z delom PZ, pri tem delu pa se naslanjali na ObK LMS Kočevje.
Počitniška družina naj dobro pripravi več krajših izletov, za
pozneje pa več pohodov. Prvi skupni izlet naj bo 10. nov. v planinsko kočo na Mestnem vrhu.
Podobno kot v delovnem kolektivu je potekla tudi skupščina družine PZ na gimnaziji. Bila je 3. novembra na gimnaziji. S prav takim dnevnim redom kot prejšnja, so prerešetali svoje delo in ga kritično ocenili. Tudi dijaki so razpravljali še pod vtisom nedavne občinske konference LMS in v smislu njenih sklepov delali načrte za bodočnost.
Ko so izvolili nov odbor in dodobra izčrpali dnevni red, so skle-
Kočevska mladinska konferenca: Umbert Marušič, delegat iz IN-KOP, razpravlja o delu mladine v delavskih svetih in problemih koprivniške mladine
Sedem upravnih kazni
(fg) — Tržna inšpekcija v Ribnici je zadnje čase pokazala precejšnjo delavnost, kar je bilo tudi nujno potrebno za odpravo številnih napak in pomanjkljivosti v gostinskih in trgovskih lokalih. Oktobra je pregledala 28 gostinskih in trgovskih lokalov in KZ ter pri tem ugotovila vrsto pomanjkljivosti. Na podlagi ugo-
tovitev je predlagala v upravno kazenski postopek sedem gostiln in eno trgovino. Kontrola tržne inšpekcije je, kakor so pokazali pregledi v zadnjem mesecu, nujno potrebna, potrebni pa so tudi stalni, vsakomesečni pregledi, kajti ljudje marsikdaj kritizirajo poslovanje gostinskih in trgovskih lokalov, vidijo marsikatero pomanjkljivost, ki bode v oči...
nili: Čim bolj razširiti svojo organizacijo na delovne kolektive in čim tesneje sodelovati z organizacijo LMS!
OBČINSKA KONFERENCA POČITNIŠKE ZVEZE
V nedeljo, 4. nov. je bila kot naj večja manifestacija počitniške dejavnosti v Kočevju občinska konferenca Počitniške zveze. Bila je na gimnaziji in ji je prisostvovalo 35 delegatov. Dnevni red je bil skrbno sestavljen. Tudi na tej konferenci se je lepo kazal vpliv obč. konference LMS in razprava je bila dober obet za bodoče delo
in še močnejše afirmiranje te naše množične mladinske organizacije.
In še sklepi: Počitniška zveza naj razširi svojo organizacijo na delovne kolektive, pri tem pa naj ji pomaga ObK LMS.
Povečati moramo propagando v delovnih aktivih in seznanjati delovno mladino z delom, programom in načeli Počitniške zveze.
Poživiti moramo delo komisij-Počitniška zveza se mora tesneje povezati z družbeno - političnimi organizacijami. Povezava med aktivi Počitniške zveze na šolah, v podjetjih in na vasi naj bi bila v okviru skupnih akcij.
F. C.
g|lllllllilllllllllilllllllllj||lllllllllllllllllllllllllllllllBllllillllllllllill]|llllllllllillllllllllllllll!lllllllllllillllK
| Prva proizvodna konferenca j | v kočevski komuni (
Mladinski aktiv ČZP »Kočevski tisk« je imel 6. nov. prvo Jjj Ul proizvodno konferenco, ki je nad vse pričakovanje dobro gf§ M uspela. Prisotni so bili vsi mladinci in tudi starejši člani 0 y| delovnega kolektiva. Ko je preds. mlad. aktiva pojasnil na- fl§| gS men in pomen proizvodne konference, je mladim upravljav- jjj Hjj cem stekla beseda. Obravnavali so ovire v proizvodnji, kazali j|j jgj na pomanjkljivosti in predlagali ukrepe za izboljšanje, načeli Jjj JU so pereče vprašanje režijskih ur, predlagali ukrepe za čim- tij H boljše izučavanje vajencev, dali so na rešeto svoje lastno delo, |jJ JU govorili tudi o svojem glasilu »Upravljavcu«, pač o vsem, kar ijj H zanima ali žuli mlade upravljavce.
gg Na svoji prvi proizvodni konferenci so mladi upravljavci jjj HH sprejeli tele sklepe:	gfj
y Urediti je treba tehnološki proces v ročni stavnici s po- jjj Q sebnim ozirom na oddelkovodjo stavnice.
HH čimbolj skrbeti za izučavanje vajencev v ročni stavnici, jj jjl	Strožje nadzorovati prihajanje in odhajanje z dela.
g	Čimprej pripraviti predavanje o predosnutku ustave.
Glasilo kolektiva »Upravljavec« izdajati s sodelovanjem ^ B vseh mladincev v podjetju.
jjj	Prvi proizvodni konferenci je prisostvoval tudi direktor jjj
gl podjetja tov. Karničnik. Poudaril je, da je nad vse pozitivno jjj g, že samo dejstvo, da mladi upravljavci dobro opažajo in tudi 0 jjl predlagajo izboljšave. Zagotovil jim je, da bo o vseh sklepih jjj j|j§ razpravljal tudi delavski svet.	F. C.
lilllllilllllllM
■-
Zaključki občinske konference ZK v Kočevju
(Nadaljevanje s 1. str.)
zavzemati za to, da sredstva, s katerimi razpolagamo, tudi pravilno trošimo. Sredstva moramo vlagati tja, od koder pričakujemo najugodnejše gospodarske rezultate. Pri tem pa ne smemo upoštevati le potreb svoje organizacije, temveč tudi. potrebe komune in družbe.
Delitev čistega in osebnega dohodka mora še naprej ostati strogo v mejah produktivnosti ob upoštevanju načela: vsakemu po vloženem delu in uspehih na delovnem mestu.
Pri sprejemanju letošnjih planov pa se moramo komunisti zavzemati zlasti za to. da bodo sprejeti plani realni.
0 V vseh organih delavskega in družbenega upravljanja mora biti celotna dejavnost komunistov usmerjena v razvijanje novih socialističnih družbenih odnosov. Komunisti se moramo vztrajno boriti za čimbolj demokratične obli-
ke gospodarjenja in vodenja v podjetju. Odkrito in odločno moramo nastopiti proti vsem pojavom birokratizma, nedemokratičnim odločitvam, privilegijem in dušenju delavskega samoupravljanja. Odločno se moramo boriti zoper sleherno kršitev pravic proiz-vajavcev. Pri odpravljanju navedenih slabosti morajo imeti odločilno vlogo komunisti, ki delajo v sindikatih. Ti si morajo prizadevati, da bodo sindikalne organizacije še bolj usmerjale svojo dejavnost v razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja. Sindikati se morajo zavzemati za mobilizacijo proizvajavcev in nenehno večanje proizvodnje in produktivnosti dela.
® Pri oceni dosedanjega dela idejno politične izgradnje ZK v naši občini opažamo določen napredek. Za sedanjo vlogo ZK ter za večjo politično aktivnost članov pa je napredek še premalo občuten, v nekaterih primerih pa celo zaostaja za družbenim raz-
vojem.
Komunisti bomo sposobni opraviti zastavljene naloge le tedaj, če se bomo sami trudili za lastno idejno rast. Politično delovanje komunistov v sedanjih pogojih ne more biti več na ravni agitacije in obveščanja. To dejstvo narekuje, da je ena glavnih nalog osnovnih organizacij ZK nenehna skrb za idejno politično izobraževanje svojih članov. Individualno izobraževanje mora postati osnovna naloga slehernega komunista, saj je prav to osnova za vse ostale oblike izobraževanja. Študij na sestankih osnovnih organizacij naj bo prilagojen potrebam in razmeram, v katerih komunisti delajo.
# Nove metode dela ZK v družbeno političnih organizacijah in organih upravljanja so pokazale določene rezultate. Odraz takšnega stanja je posebno v osnovnih organizacijah ZK v gospodarstvu, šolstvu in zdravstvu, medtem ko je stanje v terenskih osnovnih or-"anizacijah skoro nespremenjeno. Načela III. pa tudi IV. plenuma bodo morala postati stalna preksa komunistov pri reševanju vsakodnevnih problemov.
Aktivi morajo postati trajnejša oblika dela komunistov po posameznih področjih, njihov obstoj
pa nam narekuje tudi vsestranski razgibana problematika v deloV" nih organizacijah. Dosedanje i2' kušnje nam dokazujejo, da je del° preko aktivov komunistov pozitivno vplivalo le na splošno stanje v delovnih organizacijah h1 ustanovah, temveč je imelo močan odraz tudi na politično aktivnost in medsebojne odnose komunistov.
% Kadrovanje v Zvezo komunistov naj se izoblikuje v delu družbenih organov in organizacijah' Družbeno delo in zavest naj b° merilo osnovnim organizacijam h1 ocena za sprejem novih članov v Zvezo komunistov. Osnovne organizacije naj stalno spremljajo aktivnost svojega članstva. Pri tek1 naj ne jemljejo zgolj funkcil temveč ocenijo delo vsakega Posameznega komunista na področju, kjer je aktiven.
Komunisti moramo zagotoviti j® vseh družbeno političnih organizacijah, organih upravljanja h1 društvih, da se bodo uveljavil9 napredna stališča. Poseben poudarek moramo dati komunistu P0' samezniku, katerega prisotnost S mora čutiti v družbeno političneUj življenju m v osnovnih organi'29' cijah Zveze komunistov, ki naj S9 usposabljajo za aktivno in uspeS' no delo.
0 predosnutku nove ustavej
Družbeno ekonomski sistem v Jugoslaviji je enoten in njerLO ozemlje je enotno gospodarsko in carinsko območje. Družbeno Politične skupnosti — federacija, socialistične republike, okraji, občine — zagotavljajo enake splošne pogoje za delo in pridobivanje. Na področju gospodarstva opravljajo družbeno politične skupnosti svoje funkcije s planiranjem razvoja gospodarstva in drugih delavnosti. Ž družbenim planom se ne smejo kršiti samoupravne Pravice, pa tudi ne spreminjati zakoni. Evidenco in nadzor glede uPorabljanja družbenih sredstev opravlja enotna služba družbenega knjigovodstva.
Družbeno politično ureditev urejuje predosnutek za vso Jugoslavijo in samo v okviru teh določb se lahko gibljejo republiške Ustave in statuti okrajev in občin.
Delovno ljudstvo je suvereno. Suverenost se mu ne more °dvzeti. Vsebinsko se suverenost pojavlja kot oblast in kot opravljanje družbenih zadev. Oblastne funkcije lahko opravlja samo Usti, ki so mu te funkcije poverjene od delovnega ljudstva ali od Organov, ki jih je delovno ljudstvo izvolilo. Svoje suverene pravice izvaja delovno ljudstvo posredno in neposredno. Posredno P^eko skupščin, politično izvršilnih organov in upravnih organov. Neposredno pa na referendumu, zborih volivcev, v krajevnih skupnostih, pri volitvah, v svetih in drugih oblikah neposredne demokracije. Sodno funkcijo oblasti opravljajo sodišča: občinsko, okrajne, republiško vrhovno in Vrhovno sodišče Jugoslavije. Na novo je ustanovljeno ustavno sodišče.
Temeljne pravice in dolžnosti človeka in občana, kakor jih obravnava predosnutek naše nove ustave, lahko razvrstimo v šest skupin:
—	politične pravice: pravica do družbenega samoupravljanja, enakopravnost, politične svoboščine (svoboda govora, tiska, zbo-r°vanja), pravica peticije in pritožbe, pravica do ustavnega varstva, pravica do azila;
—	osebne svoboščine: pravica osebnosti, svoboda gibanja in Poklica, verska svoboda, nedotakljivost osebe, nedotakljivost sta-novanja, nedotakljivost sporočil, pravica do odškodnine za neupravičeno obsodbo ali odvzem prostosti, pravica do državljanstva;
—	kulturno-prosvetne pravice: pravica do znanstvenega in Umetniškega dela, avtorska pravica, svoboda izpovedovanja narod-hosti ih narodne kulture, pravica uporabe svojega jezika, pravica do izobrazbe;
—	socialno ekonomske pravice: pravica do samoupravljanja v delovnih organizacijah, pravica do plačila za delo, varstvo invalidov in dela nezmožnih oseb, pravica do dela, pravica do omeje-nega delovnega časa in plačanega letnega dopusta, varstvo mladi-ne, žena in invalidov v delovnem razmerju, pravica do socialnega ^varovanja za primer bolezni, starosti, izgube delovne sposobnosti ter začasne nezaposlenosti, pravica do zdravstvenega varstva, pravica združevanja v sindikate, pravica dedovanja,
___ družinske pravice: pravica do sklenitve zakonske zveze,
r°diteljske pravice, pravice nezakonskih otrok;
—	dolžnosti človeka in občana: živeti od lastnega dela in
spoštovati svobodo pred izkoriščanjem, vzajemno spoštovanje in sodelovanje pri izvrševanju pravic, v nevarnosti priskočiti druge-mu i) pomoč, vestno opravljati zaupane dolžnosti ob osebni odgovornosti, ob enakih pogojih za vse prispevati za družbene po-trebe (davčne dolžnosti), ravnati se po ustavi in zakonih, braniti domovino.	.
Družbeno politične skupnosti so po predosnutku nove ustave.
OBČINA je temeljna družbeno-politična skuvnost, katere pravice in dolžnosti določajo zvezna in republiška ustava, zakon, statut in drugi akti, ki si jih občina sama izda v skladu z ustavo m zakoni. Pravice in dolžnosti občine izvršuje občinska skupščina m njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev m v drugih oblikah neposrednega odločanja.
OKRAJ se ustanovi za zadeve, ki so skupnega pomena za neč občin. Člane okrajne skupščine volijo občinske skupščine izmed svojih članov. Vsak okraj ima svoj statut in samostojne vire dohodkov.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA je državna socialistična demo-kratična skupnost, ki temelji na samoupravi in oblasti delov-ne<7a ljudstva. V njej posamezen jugoslovanski narod izvršuje *Voje suverene vranice, razen tistih, ki pripadajo Federacin. Sonia-lmtična republika Srbija ima dve avtonomni enoti: pokrajino Vojvodino in oblast Kosovo in Metohijo, ki sta bili ustanovljeni po ^ločitvi Ljudske skupščine Ljudske republike Srbije, ker je bila 0 Colja prebivavstva teh dveh območij.
, PEDERATIVNA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA (federacija) je zvezna država prostovoljno združenih in enako-nravnih narodov in socialistična demokratična skupnost, ki te-Jlelji na samoupravljanju in oblasti delovnega ljudstva. FSRJ se-mvljajo socialistične republike.
Ozemlie FSRJ je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialistič-Jh republik. V FSRJ uresničujejo in zagotavljajo delovno Ijud-jvo in jugoslovanski narodi suverenost, teritorialno celotnost, Varnost in obrambo, svoje mednarodne odnose, enotne temelje v°iega družbeno ekonomskega in družbeno političneg sistema, Zmotnost gospodarstva, družbeno samoupravo, temeljne svoboščino in pravice človeka in občana in druge zadeve, ki so skupnega p°mena za njihov razvoj.
Da bi bil z ustavo vpeljani družbeni in državni red učinkovit, m-ora biti zavarovan.
i
♦
♦
♦
♦
♦
X
l
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
X
X
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
X
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
!
♦
♦
♦
♦
♦
!
♦
♦
♦
♦
:
♦
i
♦
♦
♦
♦
s
v
Živahne razprave o ustavi
V preteklih dneh so po naših krajih in delovnih kolektivih žive razpravljali o predosnutku nove ustave. Udeležba občanov na teh sestankih je bila povsod zadovoljiva, ponekod pa je presegla vsa pričakovanja. Občani so imeli predvsem naslednja vprašanja, pripombe in predloge:
V	Osilnici in Lazah je občane
zanimalo predvsem, kako bo poslej s privatno lastnino, če bodo poslej nove razlike v davkih za hribovske in nižinske kmete in kako je s podarjanjem zemlje oziroma posesti, kjer ni doma mladih. Občani Laz so se zanimali še, kako je s povrnitvijo škode, ki jo povzroča divjad. Doslej so dobili namreč le malo ali pa nič povrnjeno. Želeli so, da bi pristojni organi tudi to nekako uredili.
Na Rudniku je rudarje zanimalo predvsem, kako je tolmačiti tisti deli predosnutka, ki pravi, da pomoči potrebnemu državljan mora pomagati. Razen tega so vprašali še, kako je z azilom, z jugoslovanskimi narodi in še nekaterimi drugimi ustavnimi predlogi.
V	Fari so želeli občani vedeti, če se bo naša republiška ustava v čem razlikovala od hrvatske ustave (ker meje na to republiko in bosta torej obe republiški ustavi vplivali na odnose s sosedno Hrvatsko). Zanimalo jih je tudi, kako je tolmačiti del osnutka, ki pravi, da ima vsak pravico do dela. Posebno pomembno pa se jim je zdelo vprašanje zasebne lastnine in v zvezi s tem arondacije. Povedali so, da so za arondacijo, vendar da so odkupne cene za zemljišča po njihovem mnenju nekoliko prenizke. Zanimalo jih je tudi, če bo občinski statut podrobneje obravnaval usodo kmetijskih območij, se pravi kmetijska vprašanja in usodo zasebnih kmetij.
V	Kostelu so vprašali, kako je s pravico do brezplačnega osemletnega šolanja in kako je tolmačiti odstavek, da je družba zainteresirana, da se nezadostno razviti kraji hitreje razvijajo. Dalje so
želeli še zvedeti, kako je z žagami veneči jan karni.
V	Tekstilani so proizvajavci spraševali, kako je z osnovnimi sredstvi, ker ni nihče lastnik (so družbena) in kako je s prenosi osnovnih sredstev na druga podjetja.
V	Kuži ju je volivce zanimalo, kako bo urejeno zaposlovanje med republikami (oziroma občinami), ker se sosednja hrvatska občina (drugod pa samo sosednja občina) brani zaposliti ljudi iz druge republike (drugod iz druge občine), ki delavca zaposli, odvajati nekatere prispevke občini, kjer delavec stanuje. Dalje so predlagali, naj bi nekako omejili beg mladine iz vasi v mesta, zanimali pa so se tudi za stvari, ki zadevajo privatno lastnino. Všeč jim je rotacija, ki bo po njihovem mnenju pripomogla do boljših odnosov med vodstvi podjetij in zaposlenimi.
O razpravah o predosnutku ustave v drugih krajih in delovnih kolektivih bomo poročali še v naslednjih številkah.
Razgovor o ustavi na Grego* ju
(r) — V nedeljo, 4. novembra je bil na Gregorju razgovor o novi ustavi, ki ga je vodil prof. Dušan Lavrič iz Ribnice. Predavatelj je orisal značilnosti nove ustave, poslušavci pa so potem stavi j ali razna vprašanja. Kakor v ostalih kmetijskih območjih tudi tu ljudi najbolj zanima, če bodo kmetje še naprej ostali lastniki kmetijskih in gozdnih površin. Slemenci so se razen tega zanimali tudi za nekatera vprašanja o pokojninskem zavarovanju itd.
Ovira odstranjena
Odkar je bila asfaltirana cesta Podobna ovira je tudi v Ribni-Žlebič—Dolenja vas je ovirala ci, poleg PLM, ki tudi predstavlja
pri žagi v Dolenjih Lazih (poleg kamnoloma) cestni promet hiša, ki je napol stala na cesti. Naglo se razvijajoči promet je vedno odločneje narekoval odstranitev te »naravne« prometne ovire, kajti prav lahko bi prišlo do težje prometne nesreče. Te dni so delavci ribniške Komunale zavihteli krampe in v nekaj dneh ovire že ni bilo več. Kjer je še ped dnevi stala hiša, je že stekel pomet.
Iz Predgrada
(J. S.) — Konec preteklega meseca je bila v Predgradu razprava o predosnutku nove ustave. Predaval je Ivan Siraj iz Kočevja. Udeležba poslušalcev je bila precejšnja. Poslušavci so po predavanju zastavili predavatelju več vprašanj in predlogov, predvsem O' kmetijstvu in gospodarstvu.
MLADINA AKTIVNA
(J. Š.) Predgrad — Naš mladinski aktiv je zelo aktiven. Pred kratkim je mladina organizirala zbiranje starega papirja. Akcija je uspela. Nabrali so preko 100 kg papirja, ki ga bodo prodali kočevskemu Odpadu.
ozko grlo v prometu. To stavbo bodo verjetno, kakor smo zvedeli, porušili prihodnje leto.
KRAJEVNI URADI KOT POSEBNA OBLIKA SPREJEMNIH PISARN
Kraievni uradi so sicer samostojni nosebni unravni orara-ni, vendar je njihov delokrog večinoma zelo podoben delokrogu sprejemnih pisarn. Zato večina tega, kar smo navedli za sprejemne pisarne, velja tudi za krajevne urade.
*
Z razvojem družbenega in delavskega samoupravljanja postala naša državna unrava vse boli strokovni pomočnik v gospodarskem in družbenem življenju. Zato tudi odnosi med upravo in državljani postopoma dobivajo kvalitativno novo vsebino. Dokončna ureditev teh odnosov na socialistični podlagi pa terja seveda sistematičen trud. Dobro delujoče sprejemne pisarne so brez dvoma korak naprej v tej smeri.
(vp)
Tekmujte z nami!
iiiiMimjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiii
--------------------BANJA LOKA
Po uspelem občnem zboru Svobode v Stari cerkvi se je sestal novoizvoljeni odbor in izvolili začasno 'komisijo, ki naj sestavi program za bodoče delo s posebnim poudarkom na proslavi dvajsetletnice Zbora slovenskih poslancev v Kočevju.
V novih razmerah, ki so nastale v Stari cerkvi, je to razmeroma lahko delo. Ohrabrujoče zbiranje novih moči v Svobodi je kapital prosvetno-kulturnega dela na tem območju. Zato je komisija izbrala razmeram in sposobnostim članstva primeren program. Na prvi pogled je preobširen in pretežak, pa ni. Izbran je realno.
Prvi del programa bo izvedla Svoboda, drugi del pa bi izvajala druga prosvetno-kulturna društva in Svobode iz občin Kočevje in Ribnica.
Celoten program mora 'biti izveden od 29. novembra t. 1. do 22. julija prihodnje leto.
Vsako tekmujoče društvo bo nastopilo na svojem področju. Izmenjavali bi gostovanja s sodelovanjem občinskih Svetov in Svobod in prosvetnih društev obeh občin.
Program v Stari cerkvi bo sledeč: Decembra bo premiera klasične komedije »Mandragola«, januarja premiera mladinske igrice »Pri nas ni več volkov,« aprila krstna predstava komedije »Košček sreče« in 22. julija premiera drame »Na koncu poti«. V tem času bomo pripravili še veseli večer.
Težišče dela bo na ramah mladine, ki je prevzela vso odgovornost za izvedbo programa ob sodelovanju starejših.
Tekmovanje ostalih društev pa je predvideno takole: Vsa društva, ki se bodo prijavila, bodo lahko izvajala dela domače in svetovne literature. Želimo po možnosti z vsebino iz NOB ali iz povojnega obdobja. Nadalje vokalni in instrumentalni koncert prireditve zabavnega značaja, predavanja v izvedbi prosvetne organizacije itd., ustanavljanje novih odsekov pri prosvetnih organizacijah ali samostojnih klubih, otvoritev novih klubskih prostorov, ustanavljanje novih odsekov, pevskih,
folklornih, športnih itd. Sploh vse aktivno delo na prosvetnem polju, poseben poudarek pa bo dan povečanju števila delavske in kmečke mladine v prosvetnih organizacijah. Vsako društvo lahko prijavi več dejavnosti, vsaka bo posebej ocenjena.
Predlagano je, da bi nagradili tri najboljša tekmujoča društva. Nagrade naj bi bile tudi za najboljšo režijo in najboljšo odigrano vlogo, pevovodstvo itd.
Prosimo občinska Sveta prosvetnih društev in Svobod občin Ribnica in Kočevje, naj pošljejo svoje predloge za izvedbo tekmovanja DPD Svobodi v Stari Cerkvi ali naj povabi našega zastopnika na razgovor.
Prosvetne organizacije iz obeh občin prosimo, da pošljejo svoje dopolnilne predloge in nasvete, kako bi najboljše izvedli tekmovanje, kar bomo radi upoštevali. Prijave pošljite do 29. novembra.
Posebna želja Svobode pa je, da bi se priglasilo čim več svobodnih muzikov, ki nastopajo v raznih oblikah kot terceti, kvarteti, kvinteti itd. Vsi tisti, ki niso ali pa so samo delno vključeni, bi priredili samostojen koncert po lastni izbiri programa. Ravno tako vabimo vse pevce popevk, harmoni-kaše, soliste itd. Koncert bi izvajali tam, kjer bi večina odločila, vsekakor pa v Ribnici in Kočevju.
Svoboda v Stari cerkvi namerava tekmovanje obnavljati vsako leto z aktualnimi spremembami in dopolnili.	C. Novak
Naš bližnji rojak, gledališki umetnik in član Slovenskega gledališča v Trstu, Stane Starešinič, ki ga dobro poznamo tudi mi po nedavnem gostovanju v vlogi Hamleta, žanje tudi pri bratih Hrvatih lepe uspehe. Po uspešni turneji po Sloveniji, je pristal na gostovanje v Karlovškem gledališču. Za seboj ima že 18 predstav »Hamleta«, 15 v Karlovcu, dve v Zagrebu in eno v Samoboru. Povsod je bilo občinstvo nad njegovo igro
(PK) — Konferenca krajevnega odbora SZDL je dobro uspela, kar dokazuje rekordno število udeležencev, ki so zelo aktivno
navdušeno in štedilo s priznanji.
V petek, i6. novembra ob 20. uri pa bo nastopil v Zagrebškem dramskem gledališču, torej v prvorazredni gledališki hiši, pred zelo zahtevnim občinstvom in ostrimi kritiki.
Mlademu umetniku-rojaku želimo pri tej priliki vse najboljše. Ce vemo, da sedaj vlogo Hamleta kreira v hrvaščini, so njegovi dosedanji uspehi toliko večji!
C.
sodelovali pri izbiri novega odbora in poravnalnega sveta.
Razpravljali so predvsem o organizacijskih vprašanjih, davčni politiki in kmetijstvu ter gozdarstvu. Zelo zadovoljivo je odgovarjal na vprašanja tov. Lavrič, strokovnjak za gozdarstvo pri kmetijski zadrugi. Obljubil je, da bo tudi v bodoče pripravljen pojasnjevati gozdarska vprašanja.
Vaščani so zelo ponosni na novo šolo, na klubski prostor, ki ga urejajo in na spomenik žrtvam fašističnega terorja, ki ga bodo kmalu odkrili. Na konferenci so govorili še o pripravah za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora, ki bo prihodnje leto v Kočevju in o drugih perečih problemih domačega kraja.
Uspeh našega umetnika
iiiiiiniiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Razgovor o festivalu
čeprav je ribniški festival še krepko za nami in smo še dovolj pisali o njem, se nam zdi, da moramo še vseeno zapisati nekaj besed, posebno še, ker se je treba že sedaj pripravljati na prihodnji, tretji festival. Poiskal sem predsednika festivalskega odbora Milana Češarka in se pogovoril z njim o nekaterih značilnostih in pomenu ribniških festivalov in še posebej o pripravah na prihodnjega.
»Prvi festival je imel namen prikazati predvsem gospodarski napredek občine,« je dejal .general Laudan’, kakor ga je malce hudomušno imenoval kolega od Ljubljanskega dnevnika, »bil pa je tudi velika politična in kulturna manifestacija (kar naj bi bili vsi naši festivali). V bodoče naj bi festival prikazoval gospodarska prizadevanja naše komune vsakih pet let, poudarek pa bi bil predvsem na kulturnih prireditvah; namreč Ribnica je precej oddaljena od kulturnih centrov in kultura zelo redko zaide k nam...«
— Kakšna bo bodoča organiza-
cija festivalov? Ali ne bi postal ribniški festival nekakšna kulturna ustanova, ki bi skrbela za vse kulturno življenje v Ribnici (v sodelovanju s Svobodo)?
»Po mojem je naloga festivalov razgibati kulturno življenje v Ribnici in nuditi obiskovavcem čim kvalitetnejše kulturne prireditve. Morali bi imeti stalen festivalni odbor (kar bi morda odgovarjalo pojmu »kulturna ustanova«), le-ta pa naj bi pripravljal festivalske prireditve vse leto, ves čas naj bi razmišljal o tem. če bi postal naš festival stalna kulturna ustanova, bi seveda moral ObLO v proračunu
zagotoviti nekaj sredstev, čeprav bi krili prireditve v glavnem z vstopnino...
Ribnica ima čudovit letni oder,
ki nam ga marsikdo zavida, vendar je večinoma neizkoriščen. In prav naloga festivalnega odbora
(ali kakorkoli ga imenujemo) bi bila, čim koristneje izrabiti gledališče v gradu (gostovanja, pa tudi domače prireditve). Seveda bi bile potrebne na odru še nekatere tehnične dopolnitve.
Mislim, da bi morali prihodnji festivali trajati dalj časa, morda štirinajst dni, ker je program za en teden preveč nabit, prireditve pa naj bi bile, morda, vsak drugi dan. Kdaj kasneje bi lahko tudi uvedli abonmaje za festivalske prireditve...
Na koncu bi dodal še to, da se moramo temeljito pripraviti na prihodnji festival, ki se bo približno skladal s proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Festivalni odbor bo moral stopiti v stik s Kočevjem, da bi vskladili prireditve.
Vsekakor pa želim, da bi postali naši festivali resnično naši, ribniški, da bi postali merilo kulturnega dela, toda ne le vsakega septembra, ampak skozi vse leto in da bi nudili obiskovavcem vse tisto, kar razumemo pod imenom umetnost.«
(vec)
pa (agu...«
Sodeč po vesteh, ki so jih poslali dopisniki našemu uredništvu in po raznih sejah (ObLO, svet za kmetijstvo in gozdarstvo itd.), je v naših gozdovih precej divjadi. Prav zaradi tega sem z veseljem sprejel vabilo enega od vodij Lovske družine Kočevje, naj se udeležim (s fotografskim aparatom in beležko) pogona na divjad, ki ga je organizirala kočevska lovska družina v okolici Strug...
... In tako sem predzadnjo nedeljo zjutraj s polno torbo mahal proti Kolodvorski restavraciji, kjer so imeli lovci zborno mesto...
1 Padlo 3000 jerebic in 8 medvedov |
Kako so lovili na Kočevskem pred kakimi 300 leti, pripo- jjl m veduje sam Janez Vajkard Valvazor, baron, slavnih kranj- gg skih deželnih stanov stotnik dolenjske strani in član angleške |H J	Kraljevske družbe:	g
H »Kočevsko okrog Kočevja je cela grofija. Obljudeno jes 1 M tako imenovanimi Kočevci. Tu so mnoge visoke gore in veli- |g B ke z gozdom porasle pustinje, vendar pa tudi nekatere pre- ggj Hi krasno cvetoče in bogato blagoslovljene rodovitne doline... |JJ Jjj V teh krajih se kopičijo prepelice v tako številnih jatah, da gj m jih je knez Turjaški blagega spomina dobil v treh tednih na gj g lovu s sokoli nad tri tisoč. Leta 1666 je nekdo, ki je bil na gg Ig prepeličjem lovu, marljivo zapisoval in poslal na cesarski g jjj dvor popis, kaj je grof Wolf Engelbrecht Turjaški blagega jjj gg spomina, deželni glavar na Kranjskem, v treh tednih nalovil, jjj j|j	namreč: 2259 prepelic, 120 leščark, 26 jerebic.	|jj
Seveda so tod še druge ptice, razna divjačina, pa tudi ri- g gg be in raki... Skratka, kar koli si morejo usta zaželeti in g jgj zahtevati od rastoče narave, vse je položila v ta tla kakor jj| E v zakladnico in vse daje z darežljivo roko...«	gj
gg	In naprej:	jjg
»V Losinjskem gozdu na Kočevskem imajo pod bukvami gj . in drugim številnim drevjem svoje prebivališče mnogi med- H S vedi in druga rdeča in črna divjačina. Ko je knez Turjaški gg gl blagega spomina pred kakimi štirinajstimi leti lovil v njem, g §g§ so v enem dnevu ustrelili osem medvedov; en sam medved H Sj je smrtno ranil dvanajst Kočevcev, ki so podili divjačino, H jg vendar ni nihče umrl. In ko je trinajstega Kočevca vrgel 0U Sl ob tla, ki mu je tudi Medved bilo ime, ga je na njem ustrelil jg {H	lovec...«	H
(Iz »Slave vojvodine Kranjske«)
LOVSKE NAVADE
Nevšečnosti so se začele že na Poti do Kolodvorske restavracije. Neki pes volčjak, ki se je potepal Po mestu, je zavohal v moji torbici pečenko. Tekal je ob torbici, jo ovohaval in se ni dal odgnati.
O pripetljaju s psom sem v restavraciji potožil lovcu Andreju, ki me je poučil:
— Če hočeš biti pravi lovec, se tboraš kar privaditi, da boš dajal Psu meso, kosti pa sam pojedel.
Na preži
prva srnica
Avtobus, ki nas je čakal pred 1'cstavracijo, je bil kmalu poln l°vcev, psov in gonjačev. Šofer je b°Snal proti Strugam, med potjo smo pobrali še nekaj lovcev in g°njačev.
,Prvo srnico smo zagledali že v /\ari cerkvi. Vitka je z drobcenimi koraki šla po cesti proti go-'iibi, toda lovci jo (z eno izjemo) Ploh niso opazili, najbrž zato, ker e imela dve nogi premalo.
dANES BO PADEL JELEN
Precej pred Strugami smo izsto» Plii in se zagnali v hrib.
~~ Danes bo padel jelen, mi je Ugotovil sosed, gonjač.
Ner se ne razumem na lov, sem Prikimal, on pa je nadaljeval: s ~~ Kaj bi naredili, če bi imeli arno eno kroglo, pred vami pa bi e Pokazali štirje kosi divjadi? Vj.'~ Počakal bi, da bi se posta-š,1.e druga za drugo, nato pa vse lri z eno kroglo podrl. v vem, kako mu je bil odgo-v°r všeč, ker je prav takrat zapokal, vodja pogona tišino, češ da Približujemo območju pogona. hWi so kljub zapovedi sopi-aii v hrib, da so po mojem, ri-;	' m mnenju, pregnali vso div-
p P’ Onadva plešasta pred menoj P ste viekla noge za sa|bo po od-. ulem listju, da je šumelo, kot r-aca najmanj medved. Za na-
meček pa je nekje zadaj še boleče zacvilil pes, ker mu je neki lovec stopil na nogo-.
NA GONJAČE NE STRELJATI!
Na nekem gozdnem križišču smo se po približno eni uri hoje in sopihanja ustavili. Lovci so posedli in prižgali cigarete. Starejši, plešasti in okrogli lovec se je poten in zasopijen pripravljal, da se bo usedel na posekano deblo. To ga je veljalo precej napora, ker je pri tem opravilu milo vzdihoval:
— O Jezus...
Ko je z roko dotipal deblo in počasi sedel, je dodal:
—	... in Marija...
Ko pa je že sedel, je vzdih olajšano zaključil:
—	... in sveti Jožef ... (ter se oddahnil).
Počitka je bilo kmalu konec. Vodja je poveljeval zbor. Zbranim lovcem sta potem dajala z Andrejem navodila za lov. Zapomnil sem si le tisto:
— Na gonjače, lovce — sosede in pse ne streljati!
Užaljeno sem pomislil:
— Na novinarja pa lahko.
POGON SE ZAČNE
Lovci so žrebali za stojišča. Priključil sem se Andreju na tretjem stojišču. Lovci, ki so šli mimo naju, so želeli »Dober pogled«, nekdo pa naju je še zbodel:
— Vama pa ne bo treba streljati, ko sta dva. Divjad bosta lahko kar z rokami polovila.
Andrej je izbral položaj zase in zame ter s puško ob licu preizkušal, kam bo lahko streljal, če se bo prikazala divjad. Jaz sem na-
pravil enak preizkus s fotografskim aparatom, čeprav je bilo oblačno in je z neba vedno bolj pršilo.
Andrej me je poučil:
— Gori nad nama bodo streljali košute, tu bomo pa divje prašiče, če so v gozdu.
Za nama je večkrat zavrešeala šoja.
— To je živalski izdajavec, me poučil in dodal, da je za nama prav gotovo divjad. •
Nekje v gozdu je dvakrat počilo, vendar niso streljali naši. Kmalu sva zaslišala lajež. Pred nama sem med drevjem in grmovjem zagledal dve beli lisi, dva psa, ki sta gonila proti nama. Pripravil sem aparat, Andrej pa puško. Vendar je stopil najbrž preveč naprej. Srna se je
obrnila in zbežala nazaj.
Nekaj trenutkov kasneje je streljal nekdo nad nama. To je bil tudi edini strel v prvem delu pogona.
Andrej je po srninem begu povedal, da je najprej mislil, da je mladica, kasneje pa je videl, da je imela že velik »predpasnik« — takrat pa je bilo že prekasno za strel.
DIVJAD VIDELI LE GONJAČI
V prvem delu pogona so videli divjad v glavnem le gonjači. Menda je pogon zajel 5 košut in jelenov, ki so goničem pobegnili nazaj. Nekdo je videl jelena — špi-carja, eden od gonjačev pa je pripovedoval, kako sta se spoprijela v jazbini njegov pes in jazbec. Slišati je bilo le renčanje. Potem pa je prišel ven pes, ki je bil okoli gobca oklan.
Lovci, vsi brez plena, so žalostno ugotavljali:
— Je bilo pa že bolje na Bizeljskem, kjer je vsaj pokalo...
DRUGI DEL POGONA:
DVA MRTVA
Lovci so se pomaknili na stojišča niže po pobočju. Tokrat je bilo bolj živahno. Padlo je nekaj strelov. Ko ob zaključku pogona onih, ki so imeli stojišča za nami, le ni bilo, je nekdo dejal malemu gonjaču:
— Pojdi no nazaj in vprašaj, če imajo kaj.
— Ne grem. Bodo rekli, da sem jih prišel zafrkavat.
Ko smo se zbrali, smo ugotovili: dva mrtva — lisjak in zajec. Lisjak je bil kar lep (nekdo ga je ocenil na 12 kg), zajca pa so bile same kosti, da so lovci zmajevali z glavami in ugotavljali:
— Tile Stružanci pa slabo krmijo zajce.
— Nesi ga no v ambulanto, da bodo ugotovili, kakšne smrti je umrl, je namigoval nekdo na smrt od lakote.
(Konec na 6. strani)
Kočevski lovci med malico. V sredini spredaj edini plen tistega dne: lisjak in zajček (za katerega so nekateri lovci menili, da je poginil od lakote).
Nova bencinska postaja
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Ribnica so med drugim tudi preimenovali dotedanjo Upravo komunalne dejavnosti v samostojni zavod Komunala, ker ime ni več odgovarjalo obsegu njihovega dela.
Komunala vzdržuje javne ceste 4. reda na območju občine, gradi cestne objekte, vzdržuje nasade in parke, ima bencinski servis, s strojnim parkom pa je tudi na razpolago drugim. Na njihovem območju je nad 90 kilometrov cest 4. reda, ki jih vzdržuje 17 cestarjev, zaposlenih pa je vsega skupaj 26 ljudi.
Do lanskega leta skoraj niso imeli lastnih poslovnih prostorov, oziroma so gostovali v majhni leseni baraki. Zato so sklenili zgraditi lastne prostore. Sklep je bil hitro osvojen in v dobrih šti-
milijonov 578 tisoč din. Od tega je dal občinski ljudski odbor tri milijone, prepričani pa so, da gradnja ne bo zahtevala več kot šest milijonov din.
Prvi del bencinskega servisa je že dograjen in je pričel poslovati 8. novembra, ko je bil opravljen tehnični prevzem servisa, dva dni prej pa je podjetje Petrol, ki jim bo dobavljalo bencin, napolnilo cisterne.
Slavnostna otvoritev bencinskega servisa bo 28. novembra, pred dnevom republike. — Prihodnje leto bodo zgradili še kiosk
Upravna zgradba komunale Ribnica in bencinske postaje v Podstenah pri Žlebiču
rih mesecih zgrajena lična hišica v opuščenem kamnolomu pri Žlebiču (v Podstenah). Stavbo so zgradili popolnoma sami, njihovi cestarji, gradnja pa je stala dva milijona 100 tisoč din (lastnih). S tem ne le da so dobili lepe poslovne prostore, ampak so tudi uredili tamkajšnjo okolico.
V stavbi je razen pisarne tudi skladišče bencina, ki ga prodajajo od lanskega avgusta, ko je bila hiša dograjena. Tedaj so tudi sklenili zgraditi tam bencinsko črpalko, ki je bila sicer najprej predvidena v Ribnici, na avtobusnem postajališču pred zadružnim domo. Toda prostor v Ribnici je premajhen, pa tudi varno ni imeti črpalko sredi naselja.
Predračunska vrednost dosedanjih del za črpalko je bila osem
s streho, tako da bo črpalka pod streho.
Kakor stavbo so tudi črpalko zgradili delavci komunale — cestarji — po projektu podjetja Petrol. Črpalka je grajena po predpisih in nič ne zaostaja za drugimi. Naj še omenim, da je bila za Ribniško dolino res že nujno potrebna, posebno za zgornji konec, saj je črpalka v Kočevju precej daleč, še bolj pa ljubljanska! Ko bo dograjena še nova cesta, bodo imeli s prodajanjem goriva polne roke dela. Že sedaj imajo v sezoni okrog milijon 600 tisoč din prometa, izven sezone pa okrog milijon din. Zdaj, ko bo črpalko lahko vsak videl (doslej mnogi, predvsem tujci, niso vedeli zanjo), bodo lahko prodali še več goriva in ustvarili še večji promet. Uved-
li bodo tudi drugačen poslovni čas; doslej je bila odprta le osem ur, prihodnjo sezono pa bodo uvedli verjetno dve izmeni, to je 16 ur, odprta pa bo vsak dan.
Mogoče še tole: črpalka je na lepem kraju, odmaknjena od naselij, vendar sredi Ribniške doline in vsakomur na roke. Lepo
je urejen tudi zapuščeni kamnolom, ki je prej prazno zijal poleg ceste. Morda pa bi bilo dobro, če bi kdaj v prihodnosti (kmalu, seveda) bencinski servis razširili še z mehaničnim servisom in peri-ščem avtomobilov (prostora je dovolj in tudi voda je blizu!) in (morda še malo kasneje — ali prej) zgradili motel, ki bi v velikem številu privabljal v te kraje številne motorizirane turiste. No, morda, saj motel niti ni tako drag?!	(fravec)
Plan sečnje ne bo odvisen od volje lastnika gozda
Novi zakon o gozdovih pravi, naj zasebni lastnik gozda ne bo več prodajavec gozdnih sortimentov iz svojih gozdov, marveč pro-izvajavec surovine, torej sodelavec pri podružabljenem gospodarjenju z gozdovi, ter da je lastniku gozda zagotovljen dohodek iz gozdne proizvodnje. Ta dohodek sestavljajo: del cene lesa na panju kot priznanje za lastništvo gozda, minimalna višina cene lesa na panju je lastniku lesa zagotovjena s posebnim republiškim odlokom; priznano je plačilo vloženega dela v podružabljeni proizvodnji — posek, spravilo, prevoz in drugo. Če je lastnik gozda kmet, mu zakon o gozdovih dopušča določeno količino lesa in stranskih proizvodov —s telja — za potrebe kmetijskega gospodarstva.
no plačilo vloženega dela lastnika gozda.
O podružabljanju gozdne proizvodnje je na zadnji seji razpravljal tudi občinski ljudski odbor Kočevje, ki je v glavnem sprejel vsa priporočila sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Sklenil je le, naj bi z gozdovi gospodarila le ena gospodarska organizacija (KGP), ki pa bi določena področja lahko oddala v gospodarjenje drugim gospodarskim organizacijam (n. pr. posestvu »Snežnik« ali KZ).
Osnovne postavke, ki bodo zagotovile uspešno gospodarjenje v podružabljeni proizvodnji, so predvsem sledeče:
® gospodarski organizaciji, ki naj bo nosivec novih odnosov v gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, je potrebno zagotoviti zadosten ekonomski interes,
® prav tako je potrebno zasebnemu lastniku gozda zagotoviti njegove dohodke od gozda, tako da ga bodo le-ti ekonomsko zainteresirali za proizvodno sodelovanje z gospodarsko organizacijo, ® zagotoviti je nujno tudi zadostna sredstva občinskemu gozdnemu skladu za pospeševanje gozdne proizvodnje,
® med lastnikom gozda in gospodarsko organizacijo se morajo uveljaviti postopno taki odnosi, ki bodo omogočili čim racionalnejšo proizvodnjo in gospodarjenje v zasebnih gozdovih po zakonu o gozdovih. Zato je končni cilj, ki ga bo mogoče doseči postopno pri podružabljanju gozdne proizvodnje, kompleksno gospodarjenje tudi v zasebnih gozdovih, pri tem pa mora biti zagotovljeno popol-
Za smeh
DRAMA
Pred orkestrom stoji kapelnik in ravno hoče pričeti dirigirati, ko pristopi njegov prijatelj in ga vpraša, kaj mislijo odigrati.
»Simfonijo nesmrtnim«.
»Kakšno hudičevo simfonijo, ko imaš pa na pultu namesto partiture bilanco podjetja Popoln polom«.
»Dragi prijatelj, to ni samo simfonija, to je celo drama!«
Qagev fjta juga . . .
(Nadaljevanje s 5. strani)
DOBER POGLED
Po malici so začeli lovci že skoraj v nižini tretji del pogona. Z nekim lovcem, ki je imel novo puško, sva sedela na skalah — on meter pred menoj. (Dež je že dobro padal in kar prav mi je prišla polivinilna kapa, ki mi jo je posodil lovec Zajc.) Ze takoj ob začetku pogona je nekdo precej pred nama streljal. Potem sva zaslišala v daljavi lajež psov. Lovec je vstal, se naslonil na bližnjo bukev in nameril puškino cev na pot pred seboj. Bistro je opazoval pot in (kot mi je povedal kasneje) bil prepričan, da bo prišla divjad prav po poti.
Takrat pa švigne mimo naju (2 m levo od poti in največ 4 do 5 m od lovca in mene) neslišna senca. Najprej sem mislil, da se mi je vse skupaj le zdelo, ker je
lovec trmasto gledal predse na pot. Potem sem pa le počasi, previdno okrenil samo glavo. 10 m za nama je stala in čakala na strel siva srna z belo liso na zadku.
— Lovec... sem zašepetal.
On pa nič. Kar naprej gleda predse na pot
— Tovariš, srna, sem zašepetal glasneje.
Lovec trmasto gleda naprej na pot. Srna še vedno čaka in se ogleduje okoli. Lovec se ne zmeni. Srna čaka. Če dvignem roko in slikam, bo ušla in lovci, ki že tako niso nič ujeli, me bodo prekleli.
Še zadnjič sem poizkusil:
— Jager! sem šepetaje zaklical.
Tokrat je le obrnil glavo in me začudeno pogledal (češ, naj mu dam mir). Z roko sem preko ramena pokazal na smo. Lovcu so se zasvetile oči. Počasi se je začel
obračati. Srna naju je začudeno opazovala in ... čakala. Potem je lovec dvignil puško in začel meriti, srni se je pa verjetno zdelo, da vsa ceremonija le predolgo traja, pomahala je lovcu z repkom (kot da mu je želela »Dober pogled«) in skočila v grmovje. Lovec pa se je za plen obrisal pod nosom.
Tudi v tem delu pogona ni nič padlo.
LOVEC MANJKA
Potem smo se spet zbrali, tokrat pri avtobusu. Lovci so ob slabem plenu tarnali:
— Teren je živ, divjadi pa nič.
— Ves dan jagaš, pa dlake ne vidiš.
— Vreme je krivo (nekdo mora biti kriv!).
Pred odhodom so ugotovili, da manjka en lovec. Pisal se je slučajna Zajc, zato je nekdo predlagal:
— Napravimo še pogon na zajca.
Čez nekaj minut je Zajc le prišel in se zgovoril:
— Kaj pa vem, kje imate pota! So mi rekli: »Pojdi po poti,« pa sem šel po poti, potem je je pa zmanjkalo.
Čez nekaj trenutkov je še dodal:
— Brez zajca naši jagri pa ne gredo domov, kadar grem jaz na jago. (Tokrat pa bi skoraj šli.)
NA DNEVNEM REDU SPET DIVJAD
® No, vse to se je zgodilo pred-® zadnjo nedeljo, v ponedeljek ® pa sem šel na sejo občinskega ® ljudskega odbora. Začudeno ® sem pogledal, ko je neki od-® homik spet vstal in predlagal, ® da bi spet dali na dnevni red ® VPADANJE DIVJADI (škodo ® po njej in njenem odvišnem ® staležu)...
J. PRIMC
Turistično društvo Ribnica je sredi oktobra priredilo za člane dvodnevni izlet po italijanskih pokrajinah Furlaniji — Julijski Krajini, Benečiji in Tržaški provinci. Ogledali smo si Gorico, Videm, Trevizo, Benetke, Trst in še nekatere druge zanimivosti.
Priprave za izlet so trajale izredno dolgo, 15. oktobra zjutraj pa je avtobus Sap-turista s triintrideset izletniki le odbrzel izpred ljubljanske postaje proti Notranjski. Po dobri uri in pol smo bili že v Ajdovščini, okrog devetih pa smo se pripeljali na obmejni prehod v Rožno dolino. Po formalnem pregledu smo se kmalu znašli v Gorici. Enourni postanek je prehitro potekel, tako da smo videli zanimivosti Gorice le od zunaj ali od daleč.
Okrog 12. ure smo prišli v glavno mesto avtonomne dežele Furlanije — Julijske Krajine, v Videm, ki ima 82 tisoč prebivavcev. Kot v Gorici živi v Vidmu in na Podeželju še veliko Slovencev, tako da si lahko še povsod pomagaš z materinim jezikom. Tudi v Vid-mu je na griču sredi mesta velik Brad, v katerem je muzej z umetniškimi slikami. V mestu je obnovljenih veliko palač, katerih fasade so bogato in umetniško izdelane. Ogledali smo si spomenik v prvi svetovni vojni padlim vojakom. Trgovine imajo lepe izložbe, a tudi visoke cene.
Q red nami je bila 103 kmdol-| ga pot do Treviza. Okoli nas je bila na vse strani sama ravnina. Le daleč na desni severni strani so se dvigali južni ob-r°nki Dolomitskih Alp. Naselja ob Cesti so bila redka in primemo Velika. Z zanimanjem smo opazo-vali ob poti mnogo novih, ličnih eno in dvo-družinskih hišic z bo-^dirn stopniščem z zunanje strank na vhodnih vratih lepe zavese, stopnišču in oknih pa mnogo topega cvetja. Asfaltne ceste so z obeh strani zasejane z velikimi platanami, ki dajejo prijetno ^co. Polja ob cesti so enolična, posejana predvsem s koruzo. Takoj ko smo krenili iz Gorice, smo knčutili toploto, kakršna je pri nas Samo poleti. Desetminutni postavk v podeželski trgovini in gostilni smo porabili, da smo pošasti žejo, nato pa takoj nadalje-Mi pot. Avtobus je grabil gladko cesto in kmalu po drugi uri prispeli v Trevizo. Tudi to j^sto s 60 tisoč prebivavci bi se ,adi temeljiteje ogledali, posebno er sta bila dva naša sopotnika jtod zadnjo vojno internirana v , mvizu. Večina pa je želela, da 1 Prišli vsaj do tretje ure v Be-etke. Zato nam je vodič po zvoč-*ku razložil vse važne zanimi-osti Treviza, šofer pa je zmanj-.kl brzino. In še nekaj nas je pri-;?dlo do tega, da smo videli Tre-lz° samo iz avtobusa. Mesto ima ,arkirni prostor za avtobuse da-v:. Ven od središča. Zato bi izgu-J:1 veliko časa za ogled. Se 30 tiotnetrov poti smo imeli do Be-^etk. p0 cesti Gd Treviza do Be-srt^k Vozi že trolejbus. Mimogrede V10 prevozili 20 km in prispeli v e fdmestje Benetk v Venezia Ma-. tre. Zadnje mesto na suhem, ki fjjp ; veliko industrijo in rafine-jJ° in preko 20 tisoč prebivavcev.
Zan'imivem, modernem križi-had °est ™ žeteznic v zapletenih Do ] oz^h se nam je odprl čudovit na Jadransko morje in na s^etke. Po 3,5 km dolgem mostu 86 pripeljali na končni cilj dga dne — največje in najza-toiv e^e turistično mesto v Ev-lw^"v Benetke, ki imajo 342.000 ebivavcev.
kratkem ogledu parkirnega kuto -a smo 86 Posloviti od avto-vozu ™ vseh cestnih motornih ■ Benetke so edinstveno meto aV Kvropi, po katerem ne vozi-avtomobili. Zato se je pred na-Pojavil drug, nam nenavaden ^hdaj na vodi. V beneških ka-
nalih je bilo zelo pestro življenje. Zagledali smo gondole, ozke in dolge čolne z velikimi kljuni spredaj in zadaj. Odgovarjali bi našim suhozemskim kočijam, ker služijo za prevoz 2—4 oseib po beneških ulicah — kanalih. Zanimivo je to, da vozi gondolo voznik stoje z enim samim veslom. Bazen gondol pa smo videli še veliko drugih vodnih vozil. Tovorni čolni so prevažali blago, hitri luksuzni motorni čolni pa bi odgovarjali našim osebnim avtomobilom. Zanimiv je takozvani beneški tramvaj. To so ladje, imenovane vapo-retto, ki vozijo po Velikem kanalu. Veliko jih je in so zelo hitre. \l neposredni bližini avtobus-V ne Postaje — poleg nje je tudi lepa železniška postaja — so nas razmestili po sobah v hotelu. Odložili smo prtljago, se malo osvežili in že je prišel čas,
Benetke: Most Scalzi, pod njim vaporetto
opiše. Najlepša stavba na trgu je Markova cerkev z bogato fasado, okrašeno z velikimi slikami iz mozaika, zgrajena v romanskem slogu in obdana s petimi kupolami. Prostostoječ zvonik, visok 99 m, je lepa razgledna točka, dostopna z dvigalom, od koder je čudovit pogled na Benetke in vse okoliške otoke. Poleg Markove cerkve je prečudovita gotska »Doževa palača« z bogatimi reliefi nad porta-
Gorica - Benetke - Trst
določen za ogled Benetk. Na najbližji postaji smo vstopili na vaporetto in se odpeljali po Velikem kanalu proti središču Benetk — proti Markovem trgu. Veliki kanal je dolg 3 km in pol in širok okrog 50 m in je obdan z obeh strani z lepimi palačami in hoteli. Preko kanala je zdaj že več mostov, a naj zanimivejši je gotovo stopničasti »Ponte di Rialto«, zgrajen in postavljen na 12 tisoč hrastovih pilotih. Preko mostu vodijo tri poti. Ob srednji poti so v vsej dolžini številne trgovine. Nadalje smo na desni strani opazili
lom. V njej je mnogo velikih slik iz zgodovine beneške republike. Med drugimi je tudi 75 slik beneških dožev. Za ogled Doževe palače in njenih umetnosti je treba vsaj 2—3 ure. Iz zadnjega trakta Doževe palače vodi na drugo stran 'kanala v kaznilnico' »Most vzdihljajev«. Kogar je usoda zadela, da je šel kot kaznjenec iz Doževe palače po tem mostu preko kanala, se ni več vrnil. Markov trg obdajajo še znameniti urni stolp, na katerem dva bronasta 'kovača nabijata vsako uro po zvonu; stara in nova »Prokuracija«,
Benetke: Markov trg
napis »Akademija lepe umetnosti«. Njena pinakoteka hrani preko 800 slik slavnih umetnikov Tiziana, Tintoretta, Belinija in drugih. Komaj smo bežno spremljali čudovito lepe palače, ki so stale ob kanalu v. vodi, ena lepša kot druge, in že smo bili na postaji San Marco.
Markov trg, zgrajen kot vse Benetke na pilotih, dolg 176 metrov in širok 57—82 metrov je tako veličasten, da se ga z besedo težko
po 152 m dolgi palači in ogromen, večnadstropen muzej, kjer je veličastna zbirka vse beneške umetnosti iz preteklosti. V spodnjih prostorih naštetih palač so velike trgovine z bogatimi izložbami, katere mamijo človeka z različnim bleskom, kičem in spominki. Na prostem trgu so obsežne kavarne, kjer so ob večerih razni koncerti in temu primerene cene. Na trgu je razen tega veliko golobov, ki vam za' zrno koruze sedejo na ro-
ke ali celo na glavo.
IX ratko odmerjeni čas na
1C Markovem trgu nam je hitro potekel in morali smo se vrniti, »po suhem« v hotel, kjer nas je čakala večerja. Pot se je vila mimo trgovin, restavracij, kjer so se nam klanjali na .vratih natakarji, da bi nas privabili; preko mnogih mostov in po dolgočasnih, ozkih in slabo osvetljenih ulicah. Ob sedmih zvečer smo že sedeli v hotelu pri izdatni večerji. Po večerji so odšli utrujeni sopotniki spat, drugi pa smo si ogledali nočne Benetke.
Zjutraj ob pol osmih smo odšli. Pred nami je bila 157 km dolga pot do Trsta. Spotoma smo imeli na programu nekaj zanimivih točk. Pot nazaj je bila mnogo zanimivejša, kot čez Furlanijo. Nekaj kilometrov od Benetk smo videla na desni strani velik aerodrom. Drugače smo potovali mimo vinogradov, kjer je bila ravno trgatev. Prekoračili smo znamenite reke Piavo, Livenzo, Taliamen-to in Sočo, vse znane iz težkih bojev v prvi svetovni vojni. Vozili smo skozi več provincijskih mest. Videli smo Červinjan, ki je bil pred nekaj desetletji še čisto slovenski; Tarviscoso, industrijsko mesto celuloze, kjer je na skladovnicah veliko celuloznega lesa iz Ribniške doline. Kmalu nato smo zagledali eno največjih italijanskih ladjedelnic Tržič ali Mon-falcone, ki je bil pred desetletji tudi čisto slovensko naselje. Na levi strani ceste se je tiho in nemo dvigal proti nebo Doberdob, slovenskih fantov grob.
" e nekaj minut in bili smo v Trstu, ki ima 284.000 pre-O bivavcev. Šofer je zapeljal pred »Dom pristaniških delavcev«. Začuden sem zapazil, da nosi ta dom razen italijanskega tudi velik slovenski napis. Po kosilu smo se razdelili v manjše skupine in si ogledali zanimivosti Trsta. Razen mnogih drugih trgovin smo si ogledali veleblagovnice »Upim« in novo »Stando«. Zanimive so glavne tržaške ulice kot Via Carducci, Corso dTtalia, Ponte Rosso in mnoge druge. V Trstu smo bili deležni tudi znane tržaške burje, ki je ob tem času pogosta. Mnogim sopotnikom je šla precej na živce. Zato so kaj kmalu poiskali zavetja v gostilnah. Tudi čas v Trstu je hitro potekel in ob sedmih zvečer smo se odpeljali po mnogih serpentinah proti Opčinam, proti meji. Veličasten pogled z vrha na nočni Trst bo ostal vsakemu udeležencu gotovo dolgo v spominu.
Tekst: Franjo Matoh Foto: Drago Mohar
Naš komandant taborišča, ali po njihovo Lagerfuhrer, je bil Nemec Miiller. Ni bil visoke rasti, čokat, z belimi trepalnicami in obrvmi in ves je bil nekam bel: lase na glavi je imel bele, obrvi in trepalnice, celo oči je imel belkaste. Rusko je govoril kakor jaz s teboj, celo »o« je poudarjal, kot bi bil doma z Volge. V preklinjanju pa je bil strahovit mojster. In le kje se je, prekleti, tako naučil svojega posla? Dogajalo se je, da nas je razvrstil pred blokom — tako so oni rekli barakam — koraka pred strojem s svojo bando esesovcev in desnico ima stegnjeno. Ima jo v usnjeni rokavici, v rokavici pa je svinčena vmesna podloga, da bi si ne poškodoval prstov. Koraka in vsakega drugega udarja po nosu tako, da se mu vlije kri. Temu je imel navado reči »profilaksa pred gripo«. In tako sleherni dan. Vsega skupaj so bili v taborišču štirje bloki in tako je danes priredil »profilakso« v prvem bloku, jutri v drugem in tako naprej. Natančen gad je bil, delal je brez premora. Samo enega si, bedak, ni mogel predstavljati: preden se je napotil, da bi nas udarjal z roko, je, da bi razvnel samega sebe, deset minut pred strojem preklinjal. Grdo je psoval, kaj vem, nepremišljeno, a zavoljo tega nam je postalo laže: saj to so vendar naše besede, naravne, ki prihajajo skupaj z vetrom iz rodne dežele... Ali je vedel, da nam je njegovo psovanje prinašalo zadovoljstvo1, ki bi ga ne bilo, če bi nas ne psoval po rusko, temveč samo v svojem jeziku. Samo eden mojih prijateljev, Moskovčan, se je strahotno jezil nanj: »Kadar psuje in govori, zaprem oči in že sem v Moskvi, na Začepi, stopam v pivnico in zaželim si piva, da se mi kar v glavi zavrti.«
lja na vaš ukaz, Herr Komandant.« In vprašuje me: »No, kako Rus Ivan, ali so štirje kubiki preveč?« »Tako je« rečem, Herr Komandant, preveč.« — »A eden ti je za grob dovolj ?« »Tako lo nekaj bi še ostalo.« je, Herr Komandant, kar dovolj in ce-Vstal je in rekel: »Izkazal ti bom veliko čast, zdaj te bom za te besede osebno ustrelil. Tukaj ni prikladno, pojdiva na dvorišče, tam boš konec vzel.« — »Na vaš ukaz,« mu odgovorim. Malo je postal, pomisli, potem, pa je zalučal revolver po mizi in nalil poln kozarec žganja, vzel košček kruha, položil nanj reženj slanine, mi vse to podal in rekel: »Popij pred smrtjo Rus Ivan, za zmago nemškega orožja!«
Vzel bi iz njegovih rok ,i kozarec i zakusko, toda samo da sem začul one besede, kot bi me ošinil plamen. Mislil sem pri sebi: ,Zakaj naj bi jaz, ruski vojak, pil za zmago nemškega orožja? Kaj le hočeš, Herr Komandant? Umrl bom tako in tako in vrag te vzemi s tvojim žganjem vred!’
Postavil sem kozarec na mizo, položil tudi prigrizek in rekel: »Zahvaljujem se vam za pogostitev, toda jaz ne pijem. »Nasmehnil se je: »Mar nočeš piti za našo zmago? V tem primeru pa pij za svojo pogubo!« In kaj naj bi izgubil? »Za svojo pogubo, za rešitev pred mukami bom pil,« sem rekel. Vtem sem vzel kozarec in ga vlil vase v dveh dolgih požirkih, prigrizka pa se nisem dotaknil, spodobno sem si z dlanjo otrl usta in dejal: »Hvala vam za pogostitev. Pripravljen sem, Herr Komandant, pojdiva, pokončajte me!«
Toda gleda me pozorno in pravi: »Vsaj prigrizni pred smrtjo« Na to mu odvr-
MIHAIL ŠOLOHOV
(Qlonehaoa usada 7
Tako me je naslednjega dne po tem, ko sem govoril o kubikih, poklical sam komandant. Zvečer so prišli v barako prevajavec in z njim dva stražarja. »Kdo je Sokolov Andrej ?« Odzval sem se. »Marš z nami, poziva te sam Herr Lagerfuhrer«. Razumljivo, zakaj me je zahteval. Da bi me likvidiral. Poslovil sem se od tovarišev, vsi so vedeli, da grem v smrt, vzdihnil sem in šel. Grem po taboriščnem dvorišču, pogledujem k zvezdam, se poslavljam od njih in si mislim: »Glej, in namučil si se, Andrej Sokolov, pod taboriščno1 številko tri sto enaintrideset.« Postalo mi je malce žal Irinke in otrok, potem pa je žalobnost utihnila in pričel sem se v duhu pripravljati, da bi pogumno pogledal v cev revolverja kot se spodobi vojaku, da bi moji sovražniki v poslednji minuti ne opazili, kako težko mi je posloviti se od življenja...
V baraki poveljstva — cvetje na oknih, vse čisto kot pri nas v najboljšem klubu. Za mizo — celotno taboriščno poveljstvo: Pet ljudi sedi, srkajo žganje in prigrizujejo slanino. Na mizi pred njimi načeta krepka steklenica žganja, kruh, slanina, namočena jabolka in odprti lonci z raznimi konzervami. V trenutku sem si ogledal vso to požrtijo in ne boš verjel, tako mi je postalo slabo, da bi skoraj bruhal. Bil sem vendar lačen kot volk in odvadil sem se človeški hrani, tukaj pa toliko dobrega pred teboj ... Nekako sem potlačil slabost, toda oči sem le z velikim naporom odvrnil od mize.
Naravnost pred menoj sedi napol pijani Miiller, se igra z revolverjem, ga preklada iz roke v roko, me gleda kot kača in ne trene z očmi. No, jaz sem z rokami ob šivih udaril s pošvedranimi petami skupaj in glasno sporočil: »Vojni ujetnik Andrej Sokolov se vam jav-
nem: »Po prvem kozarcu nimam navade prigrizniti.« Nalije mi drugega in mi ga poda. Popil sem tudi drugega in spet se nisem dotaknil prigrizka, smelo sem stal na nogah in si mislil: »Da bi se vsaj napil, preden moram iti na dvorišče in se posloviti od življenja. »Komandant je visoko dvignil bele obrvi in vprašal: »Čemu ne prigrizneš, Rus Ivan? Ne bodi v zadregi! »Jaz pa njemu svoje: »Oprostite, Herr Komandant, tudi po drugem kozarcu nisem navajen kaj prigrizniti. »Napihnil je lice, prhnil, potem pa se je zasmejal in skozi smeh nekaj hitro govoril po nemško, videti je bilo, da je prevedel tovarišem moje besede. Ti so se tudi zasmejali, odrinili stole, obrnili k meni svoje gobce in me že, to sem opazil, drugače pogledovali, nekako mehkeje.
Komandant mi je nalil tretji kozarec in roke so se mu tresle od smeha. Ta kozarec sem na dolgo in široko pil, odgriznil majhen košček kruha, ostanek na sem položil na mizo: Zahotelo se mi je, da bi njim, prekletim, pokazal, da se nočem, četudi umiram od lakote, zadaviti se ob njihovi miloščini, da sta v meni moje, rusko dostojanstvo in ponos in da me niso, kot so1 se trudili, spremenili v živinče.
Potem je postal komandant na videz resnejši, na prsih si je popravil dva železna križca, stopil neoborožen izza mize in rekel: »Evo-, kaj, Sokolov — ti si pravi ruski vojak. Ti si hraber vojak. Jaz sem prav tako vojak in spoštujem vrle sovražnike. Ustrelil te ne bom. Pri vsem tem pa je naša junaška vojska prišla do Volge in v celoti zasedla Stalingrad. To je za nas največja radost in zato ti velikodušno podarjam življenje. Pojdi v svoj blok in evo1 ti za pogum!« in podal mi je z mize manjši hleb kruha in košček slanine.
BRANKO ČOPIČ:
Oslovska leta
— Daj, Mile, prosim te, popazi mi malo na tegale mojega nečaka. Srborit je in razposajen, pa bi ga dečki tepli.
Potem se je obrnil k meni.
— Ti pa — jezik za zobe. Tole niso več Ha-šani, nisi doma, na tujem si.
Z debelimi solzami v očeh sem pospremil strica do ulice, poslavljajoč se od svojih mladostnih let. Tako bi stal in gledal za stricem kdo ve koliko časa, da me ni moj varuh Škorič objel okrog ramen in mi spodbujajoče dejal:
— Kaj bi, dovolj je solz, saj si gimnazijec.
Gimnazijec! Slaba tolažba. Daleč od svoje vasi, od doma, od matere! Morda jih nikoli več ne bom videl!
Ob tej misli so se mi nezadržno vlile solze, cela poplava, utopil bi se bil v njih. Dobrodušni, toda že utrjeni Škorič me je samo lahno potrepljal po ramenih in zagodrnjal:
— Daj no, daj, nehaj! Danes je četrtek, za kosilo bodo cmoki z mesom in pogača. Kaj takega na vasi niti videl nisi!
In tako sem, nerodno skrivajoč solze, jedel to slavno četrtkovo kosilo, ki je poleg nedeljskih bilo edino, na kar se je v konviktu splačalo spomniti. Poleg mene je sedel plečati Škorič, strgal po že praznem krožniku in zamolklo spraševal dežurnega.
— Hej ti, skoči pa poglej, če je kaj dodatka, sicer te utopim kot mačka.
II.
V internatu sem že tretje leto in sem star, prekaljen konviktaš. In kaj to pomeni?
To je, recimo, tole:
Pravi izkušeni konviktaš mora predvsem odlično poznati svoj rodni konvikt, potem ves Bi-hač in naposled okolico Bihača.
Seveda, predvsem mora poznati konvikt; to se pravi: dobro poznati prefekta in njegove navade, poznati kuharico in hišnika. Potem mora vedeti za vse kotičke, kjer se lahko v miru sestajaš in pogovarjaš s svojimi najboljšimi prijatelji in kamor se, v primeru kakšne nerodnosti, skriješ pred prefektom. Dodobra mora poznati tudi vrt, stari vodnjak v njem in vse tajne prehode, ki vodijo v druge vrtove, dvorišča in zakotne ulice.
Bihač mora poznati zaradi marsičesa: zaradi igrišč, alej, parkov, stojnic, kjer poceni dobiš sadje, slaščičarn, kina in še zaradi marsičesa drugega.
Okolica Bihača je bila za nas kmečke otroke še mnogo bolj privlačna in nam pri srcu kot mesto samo. Tam je bilo nešteto gričkov za potikanje, pašnikov za igranje, čudovitih studencev in sadovnjakov, na katere ni nihče pazil. Tam smo se počutili, ko da smo prišli v domačo vas na počitnice.
Tudi tretje leto se je zbrala stara druščina iz prvih dveh let. Spet so tu Baja »Bajazit«, Hamid »Rus«, Krsto »Bolha«, Dule Dabič »Hajduk« in ostala tovarišija. Vsi smo iz istega razreda in poznam jih bolje kot svoj lastni žep — česa vsega ne najdeš v žepu take gale dijaka pa raje ne sprašuj.
Vsakega od teh mojih tovarišev moram opisati posebej, kajti bili so tako vpleteni v moje konviktaško življenje in prigode, da dostikrat niti sam nisem vedel, kje končam jaz, in kje nadaljujejo oni.
Najprej začnimo z največ jim, z Bajem!
Baja je bil največ ji, najglasnejši in najmočnejši dijak v vsej nižji gimnaziji in se je lahko mirne duše meril s katerimkoli učencem iz višjih razredov, razen z mojim mrkim pokroviteljem Miletom Skoričem, ki pa je hodil v sedmo-
Verjamete ali ne, Baju je internat plačevala neka cerkvena občina, ki je zanj dobivala denar od nekega našega ameriškega izseljenca. Zato so mu pravili »cerkveni sin«, čeprav se mu je mnogo bolj podalo in so ga tudi češče uporabljali turško ime »Bajazit«.
Res je Baja tu in tam. imel nekakšne cerkvene in popovske popadke. Brž ko se je, recimo, v internatu prikazal nov dijaček, je Baja, velik ih kosmat kot je bil, namrščen stopil k njemu in z nizkim glasom zagodrnjal:
— Mali, odslej sem jaz tvoj bog Oče. Si si zapomnil, a?
(Nadaljevanje)
«... in tako danes govorijo Ribničani«
To vprašanje mi je nedavno zastavil učen mož, ko sva sedela v ribniški gostilni in poslušala mlajše može in fante iz bližnjih vasi, ki so pri sosednji mizi glasno go-vorili. Nikakor ni bilo mogoče razpoznati, o čem govore, ker je bilo slišati le zelo kosmate domače, prostaško ogabne izraze, pomešane s še bolj prostaškimi laškimi kletvinami in zabeljenimi z bič manj mastnimi ocvirki naših južnih bratov. V sobo stopi še nov gost, tudi domačin, ki je pa bil bije časa zdoma, Od družbe nekdo vstane ih ga pozdravi: »O, Porka m...., prekleta k ..., j., ti mater i oca, tjabe pa že dougu najs’m vidu! Daj rokuo!«, itd., se-veda še z novo priklado nepotrebnih domačih in tujih okraskov, Ogovorjenih sicer v smehu in šali, j°da na moč grdih in ostudnih. S Prijateljem nisva vzdržala in morala sva na sveži zrak. Nič se ne cudim, da je moj gost, razočaran bad sodobno ribniško govorico, ^stavil zgornje vprašanje, na ka-terega sem mu moral žal samo Pritrdilno odgovoriti, toda z občutkom sramu za vso Ribniško u°lino. Po okoliških vaseh, ki sva ]lh nato obiskala in govorila s sta-rajšimi ljudmi, si je mož, ki ga ?? v Ribnico pripeljala samo radovednost, kakšna je danes govo-r*ca našega preprostega ljudstva, sv°j prvotni vtis temeljito poprali.
Vsakdo, tudi najbolj preprost in bouk človek, se mora ob takem °bečaščenju materinega jezika, duše najdražje vrednote, vprašati, ?dkaj in čemu je tak način izrazja potreben in zakaj se ga ^vno mlajši rod tako brezumno °P'rijemlje?
Priznati je treba, da je bil ribiški mali človek že od nekdaj badarjen za tuje jezike, ker jih je Pri svojem zdomarskem poslu tudi bujno potreboval. Toda nikdar ni ,vpjega narečja pačil in smešil s Ujkami, zlasti z umazanimi, pač P? ga je bogatil z doma nezna-ittii izrazi, ki so jih rabili dru-ud po slovenskih krajih. Ravno ijbradi jezikovnega bogastva je iJVbar izbral ribniško — veliko-usko narečje za temelj sloven--2etnu knjižnemu jeziku. Zavedal le pač, da Ribničana po vseh >Venskih krajih najprej in naj-razumejo. Iz naše srede so Jbsli največji oblikovavci sloven-pbega jezika:	Levstik, Škrabec,
g datelj in nedavno umrli Matevž ^alc. Tega dejstva bi se moral g Ponosom vselej in povsod zavesti prevsem naš mlajši rod, ki h Pes v tem pogledu najbolj greši. h?d_ prisluhnem staremu suhoro-kavU’ Sovoriva o čemer koli, j j izbira in tehta besede ter ojb? skuša dati najprimernejšo kht ° s tern’ da da poudarek naj-Viri™ejši, ko jo postavi na najbolj ■> Uho mesto. Izraženi misli ne do-Jiikakih okraskov, ne doma-,6r’. še manj pa tujih, ki naj bi
ški dolini najhujša žaljivka, ki je pa ne smemo šteti za kletev: »Pre-teta kruota!«, ki je dala v medsebojnih besednih sporih tudi zadnji adut.
Starejši ribniški rod se še vedno opira na svojo nekdanjo in priznano govorico', ki ga je sto' in stoletja vodila po zdomarsklh potih in mu v širokem svetu tudi pridobila zasluženi sloves. Ostane nam Še vedno odprto vprašanje, zakaj si ravno naša mladina, in to že od šolskih klopi navzgor, tako brezglavo prizadeva pri izražanju svojih misli, da jim naveša domače nesramne in ogabne besede in celo tuje najbolj prostaške kletve, da je izražena misel podobna strašilu, ki je tujec ne more razumeti. Govor vendar izraža notranje misli razumnega in duhovitega človeka s potrebno mero osebnega ponosa. Samo duševni bolniki blebetajo prazne besede in jih pritikajo brez zveze, da misli izgubijo svoj pravi pomen. Če se pa fantiček hoče povleči iz prvih dolgih hlač v možakarja s tem, da si upa v družbi ziniti nesramno besedo ali da po laško zakolne, s tem le vidno pokaže svojo duševno praznino in siromaščino, ker se niti daleč še ne zaveda, da je jezik človeku najdražja svojina, ki priča o duševni zrelosti posameznika, kakor skupnosti in o višini kulturne ravni celotnega naroda. Torej s take baze izrazi in govornimi pomagali si našega jezika prav gotovo ne bomo obogatili. Nasprotno — nujno je, da to jezikovno nesnago čimprej temeljito odpravimo, ker nam je v veliko sramoto.
Nekdo je predlagal, da bi opremili vse javne lokale z napisi, da je tako govorenje pod kaznijo prepovedano, kar bi nas zelo po-
čh^a Jtikakih okraskov, v6.’. še manj pa tujih, _ v Jet-nost in važnost možakarske fi,Setie poglobili in podprli. Zato nih*iška govorica ne pozna nobe-jj/1 domačih kletev, nikar pa tu-su.’ kakor jih je prepoln »božan-Hjlr laški jezik in so jih naši juž-ratje sprejeli od turških oku-gjv°rjev. Celo neizogibnemu hu-^ rad jemlje slavo in moč, da ajj ^omanjša v hudika, hudnika D hudimana, kar mu prikrajšajo hiti ne zameri in tudi za Rib-skJr16 nima ravno prehudih po-Qlc- Njega dni je bila v Ribni-
niževalo pred tujci v naraščajočem tujskem prometu. Treba je poseči globlje in s prepričevanjem, zlasti med mladino* vplivati na vsakogar, da nesramno izražanje žali vsako dostojno družbo, kakor vse ostale goste in zapušča v njih najslabše vtise na-zadnjaštva in posirovelosti na račun vsega prebivavstva. PO' zadnji vojni dosežena svoboda nas še nikakor ne oprošča obveznosti sploš-
nih načel dostojnosti, ki smo jo dolžni svojemu najožjemu krogu in skupnosti.
Ribniška dolina naj vselej in povsod pokaže ponos na svoje sloveče poreklo, da je njena govorica eden od pratemeljev lepo donečega slovenskega jezika. Zato združimo vse moči, da to sramotno nasilje materinemu jeziku odstranimo ter ohranimo svojo značilno govorico čisto in neomade-ževano, brez nedostojnih domačih, kakor tujih priveskov.
Janko Trošt
Priznavalnine znižane
Občina Kočevje šteje okoli 16.000 prebivalcev, od katerih je 2221 članov Zveze borcev (izmed teh pa je okoli 500 invalidov iz NOB), se pravi, da je kočevska občina med tistimi jugoslovanskimi občinami, ki imajo najvišji odstotek borcev in invalidov.
Komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV je od svojega imenovanja do danes reševala 209 zadev borcev in invalidov, od tega 107 za priznavalnine, 47 za upokojitev po 80. členu ZPZ, 8 stanovanjskih zadev in 48 prošenj za razne enkratne pomoči kot: posredovanje zaposlitve, odpis raznih stroškov zdravstvene oskrbe n. pr.: prevoze z rešilnim avtomobilom itd.
Priznavalnino so prejemali predvsem socialno šibki. Največ priznavalnin je bilo podeljenih junija letos (46). Zaradi pomanjkanja sredstev pa je bila komisija prisiljena ponovno pregledati in proučiti vse uživavce priznavalnin in sklenila devetim uživavcem ukiniti priznavalnino, štirim jo ustaviti, enajstim pa znižati povprečno za 2000 dinarjev. Povprečna priznavalnina, ki je znašala prej 6800 dinarjev, se je s temi ukrepi znižala na 5300 dinarjev.
Občinski ljudski odbor, ki je na zadnji seji razpravljal o skrbi za borce in invalide, je sprejel naslednje zaključke oziroma sklepe:
Le 24 prošenj in pritožb
Komisija za prošnje in pritožbe pri občinskem ljudskem odboru Kočevje je obravnavala letos le 24 zadev. Od teh je bilo naslovljenih na občinski ljudski odbor le 8, medtem ko je bilo ostalih 16 na višje pritožbene organe (kabinet maršala Tita, republiški urad za prošnje in pritožbe itd.).
V premoženj sko-pravnih in go-spodarsko-finančnih zadevah so se pritožili po trije občani, 2 pritožbi sta bili s področja notranjih zadev, 3 pa s področja socialno varstvenih zadev. Najbolj boleča točka so bile stanovanjske zadeve, saj se je zaradi njih pritožilo kar 6 občanov. S področja zdravstvenih zadev je bila ena pritožba. Samo 3 pritožbe so bile vložene s področja delovnih razmerij. Dve pritožbi pa sta kot nerazvrščeni (ena je zoper sestav občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov, druga pa zoper pogoste zdravstvene preglede).
Malo pritožb, posebno pa majhno število naslovljenih na občinski ljudski odbor, dokazuje, da občani ne poznajo svojih pravic ali pa da so izgubili zaupanje v upravne organe občinskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor je na zadnji seji sklenil, da mora v bodoče občinska komisija za prošnje in pritožbe bolje in temeljiteje raziskati pritožbe, da
S Vprašanje skrbi za borce ni samo zadeva ljudskega odbora, ampak tudi gospodarskih organizacij, zavodov in vseh občanov.
$ Nujno je ustanoviti sklad za finansiranje potreb borčev in invalidov, v katerega se bo stekal del občinskega proračuna ter prispevki višjih teritorialnih enot in gospodarskih organizacij.
@ Pripraviti čimprej poročilo o položaju borcev in Invalidov za okrajne in republiške organe.
iiiiiiimiiiiimiiimimiimiiiMimmimimiMmiiiiiiiiiuiiim
bo vsdka pritožba čim pravičneje rešena. Le tako si bo namreč komisija za prošnje in pritožbe pri ObLO pridobila pravo veljavo, saj mečejo pritožbe na višje organe slabo luč na delo ljudskega odbora.
Trije s 100 kilogrami
(T. D.) — Še do nedavnega smo v naši ekipi dvigavcev uteži imeli samo dva, ki sta dvignila nad 100 kilogramov. Danes se naša ekipa že ponaša s tremi. V kratkem se jim bo pridružil še najmlajši, Albin Vidic. Na treningu je že dosegel 95 kg. Z vajo in voljo, ki jo naši dvigavci imajo, pa bodo lahko dosegli še večje rezultate.
V soboto, 3. novembra 1962, bi moralo biti srečanje dvigavcev uteži ekip TVD Partizana Novo mesto in Kočevje. Do srečanja ni prišlo, ker je bila ekipa Novega mesta prekasno obveščena. Srečanje bo v soboto, 10. novembra 1962 ob 18. uri v Šeškovem. domu.
Pretekli teden smo priredili društveno tekmovanje v dviganju uteži. V olimpijskem triatlonu so tekmovavci dosegli sledeče rezultate:
Polajnar Peter	260 kg
Pirc Dušan	215 kg
Žagar Tone	242,5 kg
Vidic Aiibin	225 kg
Nered Milan	247,5 kg
Šega Stane	222,5 kg
Regres za mleko
Zveza je pripravljena plača-| ti po 7,5 dinarja regresa za li-1 ter mleka, pridobljenega na | družbenih posestvih, če bodo | prav toliko prispevali skupaj | občina, okraj in republika. Ob-§ čina Kočevje bo prispevala po 1	7,5 din regresa za liter mleka,
| ki ga potrošimo v domači ob-1 čini, kar bo zneslo 3 milijone 1 dinarjev. Razen tega bo pri-| spevala tudi po 2,5 din za liter | mleka, ki ga predela kočevska | mlekarna, kar bo zneslo na-| daljnjih 13 milijonov dinarji jev. Republika bo prispevala 1 za predelavo mleka 24 milijo-1 nov dinarjev. Toliko, kot bo-| sta prispevali skupaj občina 1 in republika, pa bo prispevala | tudi zveza, se pravi 40 milijo-| nov dinarjev. Se pravi, da bo 1 dobilo naše kmetijstvo za svoj j nadaljnji razvoj 80 milijonov | dinarjev.
ObLO Kočevje pa v letoš-l njem proračunu ni imel po-! stavke REGRES ZA MLEKO | in zato seveda tudi ni imel 1 potrebnih 16 milijonov dinar-| jev (iz česar sledi, da bi dobilo 1 noše kmetijstvo še nadalj-1 njih 64 milijonov dinarjev iz [ sredstev republike in zveze). | Zato je ObLO na zadnji seji | sklenil, da bo najel pri Komu-| nalni banki premostitveni kre-1 dit v znesku 16 milijonov di-j narjev, ki ga bo porabil kot 1 regres za mleko.
flimiiiiiiiiimmiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiHiiiii
Naši dvigavci trenirajo redno m brez strokovnega vodstva. Kljub temu lahko rečemo, da imajo kar lepe rezultate. Še posebej se odlikuje s tehniko Dušan Pirc. Ostali dvigujejo s slabšo tehniko, vendar tudi tl zadovoljujejo. Z^malo več strokovne vadbe, ki nam jo bo v bodoče nudila zveza, bodo dosegali še lepše rezultate.
Želimo, da bi naši dvigavci v soboto' dvignili več, kakor na društvenem tekmovanju.
							
1^	lovem	ber-mesec t	O	a pr	oti ai	"o	)lizmu
£ Mesec boja proti alkoholu — torej uničujmo alkohol do zadnjega diha (vendar ga mora ostati še nekaj za ostale mesece!J
% Pijanec: Kaj bom z brezalkoholnimi pijačami! To je navadna voda, vodo pa pijejo žabe. In jaz nisem žaba...
% Vinska modrost: Pijanec je res zoprna pojava. Kozarček mu je premalo, dva sta preveč, potem pa je tak kot opica in se mu ljudje smejejo. Sicer so pa opice zabavne živali in še v sorodstvu smo z njimi. Zakaj bi torej ne bil opica in nudil drugim zabavo? Aha, še dva ded!
# »Uk, kaj bi ne omagal, ko pa je toliko vina proti enemu same-Dajte mi še enega, saj je, končno, mesec boja proti alkoholiz-
mu.
•	PRVA ZGODBA
Omizje je živahno, takt veselosti pa daje starejši tovariš. Domislice siplje kar iz rokava in vsakega novega gosta hoče utopiti v pijači...
»Kaj pa proslavljate danes, ko ste tako dobre volje?«
»Nič, alkohol uničujemo. Pa malo več sem ga spil, kot mi dovolijo dohtarji. Kaj me oni brigajo, jaz sem vesel! ...«
čez čas: »Bolj me skrbi, kaj bo dejala stara... Veš, tudi za mojo ledvico ni dobro tole ... toda danes je praznik in ledvica naj kar lepo počaka! Jo bo že drugič bolelo, če jo hoče.«
•	DRUGA ZGODBA
»Kako si kaj?«
»Slabo, slabo, kar dol lezem.«
»Ja, pa še dobro izgledaš. Tak korenjak...«
»Vidiš tistile kozolec? Ves podrt je sicer, toda še kar dobro izgleda. Ko pa bo zapihala malo močneje sapa, se bo prevrnil. In z menoj je tudi tako. Čvrst sem samo na zunaj.«
Dvigne kozarec in zvrne pijačo vase.
»Ja, piti ne bi smel.«
»Ah, teh nekaj kozarčkov! Če bi ne pil, bi že zdavnaj šel; le to me še drži pokonci...«
»Ne vem?...«
»No, star sem že dovolj in ne bom več dolgo pil. Teh nekaj litrov še, potem pa grem...«
(Torej pijmo, če hočemo dolgo živeti!)
% TRETJA ZGODBA
»Boš belega ali črnega?«
»črnega, to je pravo vino!«
»?«
»Takole: če pijem belega, gre do mene bela voda, če pa pijem črnega, izločam tudi belo vodo. No, in od črnega vina le nekaj ostane v meni!«
(Pijmo črno vino, belo je preveč podobno vodi!)
% ČETRTA ZGODBA
Sedeva k mizi v kotu, da bi lahko nemoteno končala pogovor, ko se priziblje k nama, s težavo potegne k sebi stol in ga skoraj zgreši, ko seda nanj. Obleko ima vso popackano z barvami, pokvečena čepica mu visi na levem ušesu...
Iz ust mu privre čudno grgranje in le tu in tam razumem kakšno besedo. Pripoveduje, da ga vsi »zafrkavajo« in da ga to boli v dtio srca...
»Kako je, Nemec?« ga vpraša kolega.
»Kaj te briga! S teboj govorim samo nemško.«
»Pa boš šel še nazaj?«
»Nisem neumen,« razberem iz
njegovih jecljajočih besed. »Tja pa nikdar več, je treba preveč delati. Kaj mi koristi; nič nimam tu in nič nisem prihranil tam! Drugi seveda hranijo, garajo, toda to ni zame. Jaz lahko garam tu in bom vedel, zakaj garam, tam nisem vedel. Oni pa naj le delajo, jaz tako vse zapijem...« Oko se mu je orosilo, kdo ve,
morda zaradi pijače ali zaradi spomina na nekdanje dni, morda zaradi denarja, ki ga je že zapil (»Oh, ko bi imel ves denar, ki sem ga že zapil, kako bi to pili
vsi skupaj!«) ali zato, ker nima pri sebi niti za dva ded?!
Zamislil sem se nad njim: kakšen človek je bil to včasih, in sedaj, razvalina življenja. Ali daje alkohol res moč in zdravje?
® PETA ZGODBA
Na veselici: »Veste, gospod, kako vas spoštujem in cenim,« mi zastavi pot fant, ki ga še nikdar v življenju nisem videl. Iz njega govori zaužita pijača. Ziblje se pred rriand, iz ušt mu zaudarjajo alkoholni hlapi in ne spusti me iz rok. Kar naprej mi govori, kako me spoštuje, kako je prijatelj s tem in onim itd. Napol ga poslušam, mudi se mi. Končno me pusti, potem ko mi da najmanj petkrat roko in ko mu zatrdim, da sploh ne bom pil, toda po nekaj korakih me zopet dohiti in zgodba se prične od kraja. Tako nekajkrat. Pol
TIHOŽITJE (SICER MALO PO AMERIKAN-SKO) IN BOJ PROTI
ALKOHOLIZMU!
ure kasneje ga vidim, kako meri pot in se zaleti — naravnost v edini kandelaber v bližini. Kasneje sem ga še večkrat videl, toda nikdar več ni spregovoril z me-
noj. Spregovoril je le pod vplivom mogočnega, neuničljivega kralja alkohola!
(Kako so že dejali Latinci? In vino veritas — v vinu je resnica!)
Dovolj zgodb, saj jih sami dovolj poznate, veselih in žalostnih. Vsak dan se dogajajo nove, vsak dan smo priča neljubih prizorov, ko človek, poživinjen zaradi preobilice zaužitega alkohola, pozablja na svoje človeško dostojanstvo. Seveda drži, da daje vino moč, da večkrat zdravilno vpliva na bolni organizem, toda vse v dostojnih mejah. Lepo, da se človek razvedri, razveseli, dd se zabava, toda samo to! Toda večkrat slišimo ali beremo o nesrečah z motivacijo: »zaradi preobilice zaužitega alkohola«, »v vinjenem stanju« itd. To ni več veselost, tu se naše zgodbe sprevračajo v tragedije; tedaj vidimo, da vince ne daje le moč in zdravje, ampak nasprotno, uničuje življenje, uničuje srečo, povzroča škodo in vnaša razdor v morda srečne družine.
To pa je pojav, nad katerim se je treba zamisliti prav v mesecu boja proti alkoholizmu. Toda ne le v tem mesecu, boj proti alkoholizmu naj traja vse leto, vsak dan; le tako bomo dokončno izkoreninili veliko družbeno zlo, le tako bomo želi uspehe, le tako bo premagan mogočni kralj alkohol... Po-skusimo in ostalo nam bo več denarja, v marsikatero družino se bo zopet naselila sreča...
F. Grivec
Posledice kralja Alkohola
Največ socialnih problemov, ki so posledica alkoholizma, je v kočevski občini na območju Rudnik —Salka vas—Željne. Vsi primeri se začno enako in imajo približno enak konec in posledice.
Mož začne piti. Zena nekaj časa to prenaša. Potem jo začne pretepati! in morda poditi od hiše). Žena pobere otroke in zbeži. Do
moževe iztreznitve počaka zunaj, prenočuje ob vsakem vremenu po skednjih, pri sosedih in drugod. V družinah alkoholikov se običajno rode tudi pohabljeni in duševno defektni otroci.
Pijanec zapije precej plače, tako so otroci slabše hranjeni in oblečeni ter preskrbljeni za šolo. Zaradi tega tudi v šoli ne znajo,
Poraz na vsej črti
Gostinsko podjetje »Hotel Pugled« iz Kočevja je v prvih devetih mesecih lani prodalo za 70,3 milijona dinarjev alkoholnih pijač in za 8,6 milijona dinarjev brezalkoholnih pijač (medtem ko je imelo v istem obdobju lani prometa skupaj s hrano, tobakom in nočninami za 151 milijonov dinarjev. V istem obdobju letos je podjetje iztržilo za alkoholne pijače 65,3 milijona dinarjev, za brezalkoholne pijače še 6 milijonov dinarjev ne (medtem ko je celoten promet znašal le 134 milijonov dinarjev).
Najbolj občuten in zaskrbljujoč je padec prometa pri brezalkoholnih pijačah, saj se je znižal za nad 30 odstotkov (medtem ko je v večini občin ta promet porastel, ponekod celo za enkrat pa tudi za več).
Direktor podjetja je v razgovoru z našim sodelavcem dejal, da je promet padel zato, ker so imeli zaposleni v gospodarskih organi-
zacijah letos manjše osebne dohodke kot lani, ker je bil dotok tujih gostov zaradi slabe ceste letos slab, brezalkoholnih pijač pa so prodali malo zaradi visokih nabavnih (in seveda zato tudi visokih prodajnih) cen.
domači vzgledi (pretepanje, pre^ klinjanje, zmerjanje itd.) pa tudi privedejo do nepravilne vzgoje otrok.
Če je mož pijanec, se mora žena slej ko prej zaposliti, da lahko preživlja otroke. Med materino odsotnostjo so otroci na cesti ih spet prepuščeni slabim vplivom, ker mati ne more plačevati niti malenkostnega prispevka za varstvo otroka. (Pred dvema mesecema je Stanovanjska skupnost Rudnik zaprla vrtec v Salki vasi, se pravi tam, kjer je zaradi alkoholizma največ socialnih proble^ mov in kjer bi bil vrtec najbolj potreben.) Posebno težko pa je v družinah, kjer je tudi mati podvržena alkoholu. Otroci teh družin posnemajo v vsem slabem starše, kar" jih pripelje na slaba pota in tudi v — vzgojne zavode-
V pretepu poškodovan
Mesec boja proti alkoholizmu se je začel v Kočevju uspešno, saj je bil zaradi »borbe proti alkoholu« doslej le eden resneje poškodovan. Zgodilo se je takole: V soboto, 3. novembra, se pravi v začetku meseca boja proti alkoholizmu, so nekateri delavci gradbene skupine KGP imeli v gostilni »Lovec« v Kočevju »li-kof«. Po nekaj urah sta se spoprijela gradbena delavca Vinko Mamut in Drago štupnikar. Vin-
ko je zboksal in zbrcal Drag® tako učinkovito, da so ga morali nezavestnega prepeljati v ambU' lanto, od tu pa zaradi resnejših
poškodb v novomeško bolnišnic0-
Prav med pretepom je zanašalo mimo gostilne še enega »borca proti alkoholizmu«, ki je dog o-dek takole komentiral:
—- Osli! Osli! Se tepejo, se ya' ljajo, se štihajo (čeprav se niso »štihali«!), kaj ni škoda obleke!"
Jlocastiti srna pokojne
Vrbe žalujJce so tiho šelestele v jesenskem vetru, vdano so °tresale s sebe hladne dežne kaplje. Molče smo stali pod njimi. S tesnobo v prsih smo zrli v razmočena tla, v vence in cvetje na grobovih naših dragih. Tako po vseh naših krajih, na vseh grobovih. Spomnili pa smo se tudi Vseh, ki so v štiriletni vojni dali svoja življenja za svobodo. Nad Vsemi, katerih spomin bo ostal večno živ, pa mirno, tiho šeleste vrbe, vrbe žalosti in tesnobe...
V Grčaricah
Kljub deževnemu dnevu se je 1. novembra pred kulturnim domom v Grčaricah zbralo precejšnje število ljudi in otrok. Predsednik ZB Franc Šega je imel pred spominsko ploščo krajši nagovor, nato pa so se vaščani napotili na pokopališče.
Oblačno nebo in rahlo pršenje dežja so še bolj poudarili turobnost dneva. Po končanem nagovoru so šolski otroci recitirali, starejši pa so odpeli dve žalo-stinki. Na grobovih svojcev in padlih borcev so se vaščani prepustili spominom.
Po končani slovesnosti so trije motoristi odnesli vence na obeležja padlih tovarišev v Jelenov žleb in Črni vrh.
Loški potok
(r) — V Sodolu pri Travniku je bila na dan mrtvih pred spomenikom padlih talcev žalna komemoracija, ki jo je organizirala krajevna organizacija ZB NOV Loški potok. Slovesnosti se je udeležilo lepo število ljudi. Na kraj slovesnosti je vozil avtobus.
Sodražica
(r) — Na dan mrtvih — 1. novembra je bila na pokopališču pred spomenikom padlih borcev v Sodražici žalna slovesnost, ka-
Šopek cvetja na grob neznanemu borcu
tere se je udeležilo nad 150 ljudi. Nosivec spomenice 1941 in prvoborec Alojz Šega je v imenu krajevnega odbora ZB NOV Sodražica v krajšem govoru obudil spomin na veličino žrtev, ki so darovale življenja za svobodo domovine, učenci osnovne šole pa so recitirali nekaj priložnostnih pesmi, žalna slovesnost je bila letos zelo lepa kljub slabemu vremenu.
Predgrad
(J. š.) — Tudi letos smo na pokopališču v Starem trgu svečano proslavili dan mrtvih, 1. novembra. Moški pevski zbor iz Predgrada je pod vodstvom J. Šmalci j a zapel nekaj pesmi, P. Režek pa je spregovoril o žrtvah za svobodo, ki jih ne smemo pozabiti.
Ob dnem mitvifi
Pred našo šolo stoji spomenik 43 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja. Vsako leto se na dan mrtvih zberemo šolarji ob njem. Tudi letos srno imeli 1. nov. žalno svečanost.
Pionirji smo spomenik lepo očistili in okrasili. Prinesli smo rože in naredili lepe šopke, ki smo jih v vazah postavili okrog spomenika. Na spomenik smo položili dva lepa venca in prižgali svečke.
čeprav je deževalo, se je pri spomeniku zbralo precej ljudi. Najprej je tov. upravitelj govoril o žrtvah za svobodo, potem pa smo pionirji deklamirali pesmi in zapeli žalostinke. Tudi jaz sem recitiral pesem Grob kraj poti. — Ljudje so stali ob spomeniku zbralo precej ljudi, ne so jokale.
Tonček Vovko, 4. r.
Sušje
Spominu liana Kluna ~ Buhoičana
V torek smo v Ribnici pokopali Ivana Kluna - Bukovčana. Kako spoštovana in priljubljena osebnost je bil umrli po vsej ribniški dolini in daleč naokoli, je pokazal njegov pogreb. Tako številno počastitev pa si je pokojnik v svojem življenju tudi zaslužil.
Leta 1906 med ustanovitelji nekdanjega Sokolskega društva in njegov praporščak. Zlasti med obema vojnama je vsestransko in uspešno deloval za razvoj in napredek Ribnice. Največ je zasluge ima pri bivši Posojilnici, ki je pod njegovim predsedstvom sezidala bivšo meščansko šolo, svoje poslopje in zgradila dom Sokolskega društva. Vsa predvojna leta
je zastopal koristi trga v občinskem odboru in bil več let župan. Predsedoval je Turistično — olepševalnemu društvu, zlasti pa je pomembno njegovo delo v reorganizaciji lostva zahodne Dolenjske, saj je dosegel mesto častnega predsednika Okrajne lovske zveze. Zadnja vojna mu ni prizanesla; šel je skozi italijansko in nemško internacijo.
Po naravi je bil preprost in dober, toda trden in kremenit značaj, ki ni poznal laži in sta mu bili pravica in resnica vse. S svojim življenjskim delom si je zaslužil, da bo njegov spomin ostal trgu in vsej Ribniški dolini živ in svetal.
. Lepo poletno nedeljo smo šli na l?-let na Travno goro. Prišli smo do Nove Štifte. Pot nas je vodila skozi gozdiček, kjer smo se malo °hladili. Nato smo prišli na lepo sončno jaso. Na jasi olb poti sem ^gledala majhen grob, kjer po-civa neznan borec. Ustavili smo ^ Zamislila sem se. Junak, ki Počiva tu, je morda daleč proč od !yoje matere, od svojih dragih. ^*31 je življenje za domovino, 'Pati pa ga je zaman čakala. Ni se 'Phil. Mati je zaman spraševala, o je padel in kje je pokopan. Uboga mati, ne ve, kje počiva nien sin. Laže bi ji bilo, če bi
vedela, kje je njegov grob.
Nadaljevali smo pot, ki je bila vedno bolj strma. Nenadoma je skočila čez pot veverička. Čez dobro uro smo prišli na vrh, kjer je spomenik padlim borcem. Posedli smo po travi. Sonce nas je prijetno grelo. Zagledala sem travnik, ki je bil ves v cvetju. Natrgala sem dva šopka cvetic. Enega sem položila k spomeniku padlih borcev, drugega pa na grob neznanega junaka. In to naredim vedno; kadar me pot zanese mimo tega groba.
Marta Grebence, VI. r., Ribnica
Smrt ameriškega rojaka
^ **GD Sušje je dobilo te dni iz J“DA žalostno sporočilo, da je pred *P"atkim umrl v Evelethu — Min-esota rojak iz Sušja — Lojze Le-^ • Ko je pred nekaj meseci zve-da namerava naše društvo ^abaviti novo motorno brizgalno, J® začel na lastno pobudo zbirati P1® slovenskih rojakih v ZDA Drostovljnc prispevke.
i LGD Sušje čuti dolžnost, da o ako vidnem izseljencu seznani bdi širšo javnost. In v dokaz ne-■I podatkov;
Pokojni Lojze Lesar je bil rojen red 67 leti pri Jožetovih v Suš-j>ab. p« poklicu je bil brivec, bil ua je zelo aktiven pri vseh slo-
venskih izseljenskih organizacijah. Tako je bil polnih 45 let tajnik Krajevnega društva SNPJ in 24 let odbornik v mestnem odboru mesta Eveleth. Kot tajnik društva je bil letos izvoljen tudi za delegata oz. zastopnika za konvencijo SNPJ (občni zbor centralnega društva), ki je bila od 24,—30. septembra v Detroitu. Odšel je na konvencijo, žena pa z letalom k bolni hčeri, ki je morala na nujno operacijo. Po konvenciji se je Loj-vesel in razpoložen vrnil domov. Drugi dan so ga prijatelji čakali pred brivnico, a ni ga bilo. Odšli so v stanovanje in ga dobili mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap.
ZA STANOVANJA
Pri svetu za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora občine Ribnica je vloženih okrog 100 prošenj za dodelitev stanovanj. Svet je pred kratkim razpravljal o dodelitvi stanovanj in od prosivcev odbral 15 ali 16 najnujnejših primerov, to je takih, ki žive v izredno slabih stanovanjskih razmerah in imajo nevarne bolezni. Vendar pa stanovanj trenutno ni; sklenili so, da dobe ti prosivci prva razpoložljiva stanovanja, verjetno tudi v novi stolpnici.
Svet za stanovanjske zadeve je tudi imenoval komisijo, ki bo pregledala gospodarjenje v družbenih stanovanjih, to je v kakšnem stanju iso posamezna stanovanja. V komisiji bodo tudi zastopniki stanovanjske skupnosti in strokovnjaki, kjer bodo ugotovili, da je za škodo v stanovanju kriva stranka, jo bo morala sama poravnati. Obenem bo komisija pregledala tudi poslovanje hišnih svetov.
Nadalje so razpravljali tudi o načelni spremembi določene amortizacije pri starih in novih hišah in kakšna amortizacijska doba naj bi veljala za posamezno stavbo. To predvsem zaradi novega načina plačevanja hišnin, ki ga predvideva novi zakon prihodnje leto. Sprejeli so predlog, da mora imeti hišni svet obvezno
ustrezno finančno rezervo za eventualna popravila, nad temi sredstvi pa naj bi imel kontrolo pristojni organ občinskega ljudskega odbora.
Milijonti številčnik
V Lipici, obratu kranjske ISKRE, so imeli pred dnevi majhno svečanost. Ob navzočnosti vodilnih predstavnikov industrije ISKRA in občinskega odbora Radovljica so na tekočem traku izdelali milijonti kos številčnika, sestavnega dela električnih števcev, kar je pomembna delovna zmaga. 0,b tej priložnosti so billi nekateri člani kolektiva, ki so največ prispevali k temu uspehu, nagrajeni.
Hkrati s proizvodnjo milijontega domačega številčnika so pričeli z velikoserijsko proizvodnjo šte-vilčnikov za Indijo. Pri 240 operacijah dela za domači številčnik so spremenili postopek proizvodnje na istem tekočem traku tako, da ob združitvi faz proizvajajo nov številčnik, ki se po dimenzijah popolnoma razlikuje od domačega. S tem racionalnim načinom proizvodnje so skrajšali delovni postopek, znižali proizvodne stroške in z najboljšo ponudbo zmagali v mednarodnem konkurenčnem tek-tekmovanju.
ta teden za vas
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KOČEVJE
V	Artičah pri Brežicah sta se poročila: Dimič Alojz iz Artič 6, star 25 let in Lukaček Josipa iz Kočevja, stara 27 let.
V	Kočevju je rodila Mrvar Olga, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva 4 — dečka.
Umrla sta Knavs Marija, gospodinja iz Želj n 31, stara 68 let in Pirnar Jože, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska c. 1-a, star 63 let.
RIBNICA
Rodila je: Čampa Ana iz Ota-vic 3 — dečka.
Poročila sta se Lokar Karlo iz Dolenjih Lazov 14, osebni upokojenec in Knavs Pavla, gospodinja iz Otavic 32.
DOBREPOLJE
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti moža in očeta
JOŽETA PIRNARJA na kakršenkoli način pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša zahvala za trud posebno sosedom, učiteljskemu in profesorskemu zboru šole Mirka Bračiča, trgovini Manufaktura, Trgoprometu, Opremi, Petrolu, TVD Partizan, NK Kočevje, hišnemu svetu, upokojencem in vsem ostalim.
Žalujoča družina Pirnar.
ZAHVALA
Ob težki izgubi djrage mame, tašče, tete in stare mame
MARIJE KNAVS iz ŽELJN
jiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiniiuiiiiiiiiiiiiMi|i|;)
Obvestilo naročnikom
Cenjene naročnike »NOVIC« obveščamo, da smo tej številki priložili položnice za naročnike izven Slovenije. Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine za leto 1962, da nam dolž- j |	ni znesek nakažejo po priloženi položnici. Prav tako prosimo	j
|	sorodnike, ki plačujejo naročnino svojcem v inozemstvu, da jo	|
poravnajo, sicer bomo primarani ustaviti pošiljanje časopisa.
UPRAVA
RAZPIS
Upravni odbor »Komunale«, podjetja komunalnih dejavnosti Kočevje
RAZPISUJE
prosto delovno mesto gradbenega tehnika z najmanj 3-Ietno prakso v operativi za vodjo gradbenega oddelka.
Plača po pravilniku. — Ponudbe zbiramo do zasedbe delovnega mesta.
...........................................................................................................................................mu.......minimumu.............m...........lunilill""
Poročili so se: Hočevar Anton, avtomehanik iz Kompolj 105, star 22 let in Bučar Antonija, slaščičarka iz Grosupljega 79, stara 23 let; Draženovič Ivan, delavec iz Dabra —- Otočec—Go-spič, star 26 let in Hočevar Julijana, delavka iz Kompolj 105, stara 20 let.
Umrla sta Babič Alojzij iz Zdenske vasi 30-a, star 76 let in Smole Marija iz Ponikev 76, stara 81 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je Brežič Gabriela, delavka iz Retij 111 — deklico.
V Ljubljani sta se poročila Lavrič Alojz, uslužbenec iz Travnika 46, star 28 let in Debeljak Milka, uslužbenka iz Travnika 72, stara 26 let.
Umrla je Ruparčič Antonija, preužitkarica iz šegove vasi 44, stara 84 let.
KOSTEL
V Reki sta se poročila Južnič Ančka, uslužbenka iz Fare 15 in Štimac Bogomir, trgovski potnik iz Reke.
Rodila je Mavrovič Alojzija, gospodinja iz štajerja 2 — deklico.
ČESTITKA
Dragemu, dobremu in skrbnemu možu in očetu Martinu Ofa-ku iz Stružnice želijo iz srca za njegov god še mnogo zdravih let: žena Urška, hčere Angela, Mici, Ančka in Rozika z družinami ter hčerka Ivanka.
ZAHVALA
Za veliko uslugo, za prevoz z avtomobilom dne 5. 11. iz Kočevja v Staro cerkev, kjer sem še ujela zamujeni vlak, se iskreno zahvaljujem tov. Dušanu in soprogi.
Neznanka iz Velikih Lašč
»NOVICE«
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja CžP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
se najlepše zahvaljujemo vsem darovavcem vencev in cvetja, posebno pa ženam iz Zeljn, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočile na pomoč, zdravnikom za lajšanje bolečin in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči družini Knavs, Grmovšek in ostalo sorodstvo.
OBVESTILO
Ker je predvidena zamenjava osebnih izkaznic, obveščamo cenjene stranke, naj si pravočasno priskrbe potrebne fotografije, da jim potem ne bo treba predolgo čakati. Priporoča se FOTOLIK KOČEVJE.
PREKLIC
Podpisani Petek Martin iz Starega loga preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel upravniku Kmetijske uprave Stari log tov. Bobiču Janezu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Petek. Martin
hiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiMiMiiiiMiiii111'
RAZPIS
Šolski odbori osemletk Vas — Fara, Mirko Bračič Kočevje in Jože Šeško Kočevje
RAZPISUJEJO
|	prosta delovna mesta:
1	■	1. Vas — Fara: mesto tajnika — za vodenje šolske admi-
!	nistracije in finančnega poslovodja;
2.	Mirko Bračič: mesto samostojnega računovodje — za f
|	vodenje celotnega finančnega	poslovanja;
3.	Jože Šeško: mesto samostojnega računovodje — za
1	vodenje celotnega finančnega	poslovanja.
Pogoji: ustrezna šolska izobrazba in praksa.
Osebni dohodki po šolskem pravilniku.
I	Rok prijav 20. november 1962.
Pismene ponudbe naj vsebujejo opis dosedanjih zaposli- | |	tev in kvalifikacije.
Nastop službe 15. 12. 1962, oziroma po dogovoru.
.....................................n, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii 11111111,1111111111111,11 mminn iiimiih1111
KOČEVJE: 9. do 11. novembra ameriški barvni CS film »Potovanje v sredino zemlje«, 11. novembra matineja »Klempo — Veliko potovanje«, 12. do 13. novembra italijanski barvni film »Ne pozabi me«, 14. in 15. novembra angleški film »Ni drevja na ulici«,
16.	do 18. novembra ameriški barvni film »Dirka za soncem«.
RUDNIK: 10. in 11. novembra gruzinski barvni film »Beli sužnji«, 17, in 18. novembra francoski film »Do zadnjega diha«.
RIBNICA: 10. in 11. novembra ameriški film »Minuta za umor«,
17.	in 18. novembra jugoslovanski film »Balada o trobenti in oblaku«.
SODRAŽICA: 10. in 11. novembra ameriški film »Vremenar«,
17.	in 18. ameriški film »Risarka modelov«.
STARA CERKEV: 10. in 11. novembra norveški film »Devet življenj«, 17. in 18. novembra jugoslovanski film »Deveti krog«.
LOŠKI POTOK: 11. novembra ameriški film »Obtežilna priča«,
18.	novembra slovenski film »Veselica«.
VELIKE LAŠČE: 10. in 11. novembra italijanski barvni CS film »škandal na plaži«, 17. in 18. no-
vembra ameriški CS film »Mladi levi«.
PREDGRAD: 10. in 11. novembra francoski film »Parižanka«, 17. in 18. novembra jugoslovanski film »Kapo«.
DOBREPOLJE: 10. in 11. novembra amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«, 14. novembra francoski film »Taksi in prikolica«, 17. in 18. novembra ameriški barvni CS film »Avtobusna postaja«.
PONIKVE: 15. novembra francoski film »Taksi in prikolica«.
BROD NA KOLPI: 10. in 11. novembra italijanski film »Siromašni a lepi«, 17. in 18. novembra italijanski film »Lepe a siromašne«.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Divjad na Slemenih
(r) — Na slemenskih poljih ja: povzročila divjad doslej že velikm škodo. Oškodovani kmetje pravijo, da je treba nekaj ukreniti za zatiranje divjadi. Težava je tudi v tem, ker lovska družina nima dovolj denarja za povračilo škode, ki jo napravi divjad.
Spored RTV Ljubljana
Vsak dan; poročila ob 5.05, 6.00'
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 17,00, 19.30-
22.00.	Pisan glasbeni spored 0°
5.00	do 8.00.
Sobota, 10. novembra: 8.05 P°' starček v mladinski glasbeni rej dakciji, 9.25 Filmska glasba, 10.5” Vsak dan nova popevka, 12.03 Kmetijski nasveti — inž. Jože Ri' har: Zatiranje krpljev na čebela^ 12.15 Dalmatinske narodne pesrn1'
13.30	Za začetek sobotnega pop°»' •dneva, 14.05 Ena Haydnovih sid1' fon-iij. 14.35 Naši poslušalci cesti' tajo in pozdravljajo. 15.40 M6-amaterskimi zbori. 17.05 Gremo v kino, 18.10 Za ples in razvedril0' 18.45 Naši popotniki na tuje^:
20.00	Novo v studiu — 14, 20.5” Za konec tedna — ples, 22.15 0°' daj a za naše izseljence.
Nedelja, 11. novembra:	8.0®
Mladinska radijska igra »Volk Ph koli ne trka«. 9.05 DopoldanS** sestanek z zabavno glasbo. 10-j1 ■Se pomnite, tovariši... 11.35 •deljska reportaža. 12.05 Naši P°\ slušalci čestitajo in pozdravljal
13.30	Za našo vas. 14.15 Naši P0' slušalci čestitajo in pozdravljal '
15.30	Popoldne v prijetni družile.00 Humoreska tega tedna.
Izlet na Havaje, 18.30 Športna 9, delja, 20.00 Izberite melodijo na! 22.15 Skupni program JRT.