informator
številka 42	Leto XIX.	Titovo Velenje, 30. oktobra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Gorenje in Iskra
S sodelovanjem do boljših rezultatov
Deseti jubilejni hišni sejem sozda Gorenje so v Petek, 25. oktobra, obiskali tudi poslovodni delavci sozda Iskra. To pa je bila tudi znova priložnost, da sta se vodstvi dveh velikih poslovnih sistemov v Sloveniji sestali na pogovorih o medsebojnem sodelovanju in spregovorili o možnostih skupnih nastopov doma ■n v tujini.
Prvi sestanek med sedanjim vodstvom sozda Iskre in Gorenja je bil 19. septembra v Iskri, zato so na petkovem Pogovoru, na katerega so povabili tudi novinarje tiska, radia in televizije, že lahko spregovorili o določenih rezultatih sodelovanja Iskre in Gorenja na različnih področjih dela. Kot so omenili na pogovoru predstavniki sozda Iskre in
Gorenje, se ustvarja pozitivna klima in pripravljenost za še tesnejše sodelovanje je velika. Blagovna menjava med sozdoma je že sedaj precejšnja, saj je vrednost blaga, ki ga Gorenje kupi pri Iskri, že
7.5	milijarde dinarjev, medtem ko mora plačati Iskra za nakupljeno blago pri Gorenju
4.5	milijarde dinarjev. Podobno kot Gorenje, bi si morala tudi Iskra prizadevati za rešitev vprašanja cen v reprodukcijski verigi, saj je Gorenje zadnje v tej vrsti in seveda bi to bilo tudi eno izmed pomembnih vprašnaj, ki bi jih naj skupno rešili. Ob vprašanju cen so omenili tudi še prizadevanja za izboljšanje kakovosti v vseh temeljnih organizacijah obeh sozdov.
Na pogovorih so razčlenili še skupne naloge na področjih skupnega nastopa v jugoslovanskih programih razvoja, proizvodnje in izvoza
gospodinjskih aparatov, informacijskih in komunikacijskih sistemov, orodnih strojev in robotike ter električnih elementov ter sklopov.
Lep uspeh sta Iskra Delta in Gorenje Procesna oprema dosegla na področju poslovne opreme in sicer pri proizvodnji terminalov Paka. K sodelovanju na področju računalniških naprav so povabili mariborski Birostroj in druge jugoslovanske proizvajalske opreme.
Na pogovoru so predstavniki posameznih delovnih organizacij Gorenja in Iskre predlagali določene aktivnosti za sodelovanje še na področjih proizvodnje varilne tehnike (Gorenje Varstroj in Iskra Avtomatika) in proizvodnje elektrooptike (Gorenje Elrad in Iskrin Center za teleopti-ko).
V	ponedeljek 4. novebra 1985, na dan, ko slavita mesto in občina Bihač svoj praznik, bo svečana otvoritev Gorenjeve tovarne hladilnikov v tem zgodovinskem mestecu ob Uni.
Novo tovarno, ki je rezultat medsebojnega sodelovanja in skupnih interesov gospodarstev dveh republik, Bosne in Hercegovine in Slovenije, bo ob 13. uri odprl Rudi Kolak, član sveta federacije.
V	kulturnem programu, s ka-
Nov rezalni stroj
V	tozdu Mali gospo dinjski aparati v Nazarjah so pretekli teden, 23. in 24. oktobra, opravili testno proizvodnjo novega rezalnega stroja. Stroj je sodobnejše oblike, funkcionalno je še bolj ka kovosten od obstoječega tipa.
Predsednik poslovodnega odbora sozda Iskra Boris Lasič je ob koncu pogovora menil, da je vredno vložiti vse sile v medsebojno sodelovanje in skupne nastope na različnih področjih dela.
Gorenje in Iskra sta namreč prevelika za slovenski gospodarski prostor, zato se morata skupno orientirati navzven.
Medsebojno prekrivanje programov je majhno, zato se odpirajo širše možnosti sodelovanja. Tudi Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje, je bil podobnega mnenja in se zavzel za tesno povezovanje obeh sistemov. Sodelovanje je nujno z razvojnega in tudi trženjskega vidika, povezovanje pa mora postati bistven prispevek k izboljšanju položaja obeh sozdov.
terim bodo proslavili ta svečani trenutek, pa bodo svoj delež prispevali tudi velenjski kulturniki, ki bodo nastopili tudi na predvečer praznika v Bihaču skupaj s številnimi kulturnimi ustvarjalci pobratenih in prijateljskih občin.
Pred otvoritvijo nove tovarne, v kateri so že 12. septembra letos izdelali prvi hladilnik, bo v počastitev praznika tudi svečano zasedanje občinske skupščine in otvoritev novega servisa Gorenje v Bihaču.
Ob testni proizvodnji so bili prisotni tudi predstavniki firme Bosch—Siemens H.G. iz ZRN. Ker je bila proizvodnja dobro pripravljena, je zunanji naročnik dal zeleno luč za proizvodnjo tega stroja.
V decembru je predvideno, da jih bodo izdelali 4.000, v letu 1986 pa že kar 50.000 za izvoz in 10.000 za domači trg.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Predstavniki sozda Iskre in Gorenja so si v petek ogledali hišni sejem. Na fotografiji spredaj predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik, predsednik PO Iskra Boris Lasič, član PO Gorenje Anton Hojnik, član PO Iskra Miloš Kobe
Odprli bomo novo tovarno v Bihaču
gorenjeg©@p©dii!fiplko apamttB
Prilagajanje proizvodnje razmeram
TOZD ŠTEDILNIKI
Vsak naj opravi svoje delo kakovostno
tržišča
Naši proizvodi so si v letošnjem letu, posebno od maja dalje, utirali pot na tržišče v zaostreni konkurenci na tujih trgih in ob padanju povpraševanja (manjša kupna moč) na domačem trgu. Zaradi tega so se nam v maju in juniju zaloge proizvodov povečale. Morali smo hitro in pomembno dopolniti našo proizvodno in prodajno politiko. Kajti zastoj v prodaji je ogrozil obseg in dinamiko našega poslovanja. Prodajo izdelkov smo pospešili s povečanjem proizvodnje izdelkov, ki se ugodneje prodajajo (izdelki ZHT) in z zmanjšanjem proizvodnje, kjer je prodaja zaostajala. Obseg proizvodnje se je zmanjšal zaradi dopustov, zmanjšali pa smo tudi nadurno delo ("Z" sobote). Posebno pa so na oživitev prodaje vplivali ugodnejši prodajni pogoji. Tako so se že do 30. 9. zaloge zmanjšale na normalen obseg.
Ker se pogoji trženja tudi v prihodnje ne bodo bistveno izboljšali, se bomo tudi vnaprej morali hitro in učinkovito prilagajati. Najbolj učinkovita prilagoditev je seveda tista, ki smo jo že vgradili v sanacijskem programu in letnem planu, in sicer: visoka proizvodnja in prodaja vse sodobnejših izdelkov, ki so pogoj za trženje v tujini, doma pa prinašajo nadpovprečno akumulacijo (vgradni aparati), kvaliteta in relativno majhna poraba materialnih in ostalih stroškov.
Poglejmo na kratko, kako smo v letošnjem letu te cilje izpolnili. Proizvedli smo 376 tisoč štedilnikov, 287 .tisoč pralnih strojev, 598 tisoč aparatov hladilno-zamrzovalne tehnike, 730 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Skupaj 1.962 tisoč izdelkov. Plan za to obdobje smo dosegli s 94 %.
Zaostajamo s proizvodnjo za izvoz, ki smo jo dosegli z 90 %. Pretežni del izvozne proizvodnje je bil prodan na konvertibilno področje, klirinško področje še ni bilo osvojeno v načrtovani višini.
V poletnih mesecih, predvsem pa med kolektivnim dopustom, so bila izvršena zahtev-
na vzdrževalna dela in selitev delavcev DSSS in režije tozdov.
Predvsem pa so letos oživele dejavnosti, ki s svojim delom vplivajo na dolgoročne rezultate poslovanja. Izdelan je prvi predlog predinvesticijske študije, s katerim se bomo dogovorili, katero opremo, s kakšno tehnologijo in kdaj jo bomo obnovili. Izdelane so smernice srednjeročnega plana, s katerimi bomo uskladili in se dogovorili za cilje poslovanja za obdobje 1986—1990. Zaključujemo pa nekatere pomembne investicije, kot je nova prirezovalnica in prostori in oprema plastike. Porabljenih je 600 mio din investicijskih sredstev.
To je seveda premalo, da bi v letošnjem letu že pomembnejše spremenili učinkovitost in kvaliteto dela ter delovne pogoje. Učinkovitost dela je torej v letošnjem letu glede na pretekla leta še vedno rezultat prizadevnosti in organizacije dela ob, zaradi iztrošenosti, slabši opremi. Pogosteje kot v lanskem letu se je spreminjal tudi proizvodni program in obseg dela v posameznih oddelkih, kar je vplivalo, da produktivnost dela kljub naporom ne raste. Poslovni rezultat pa, ocenjujemo, bo kljub zahtevnemu trženju in večjim prodajnim stroškom, prav zaradi hitrega prilagajanja tržišču, še vedno v okviru letnega plana.
Do konca leta bo naše delo usmerjeno in razdeljeno na naslednji dve kompleksni področji :
1.	Kratkoročne naloge, ki smo jih začrtali z „ukrepi za odpravo motenj'' in s katerimi moramo do konca leta povečati proizvodnjo in produktivnost za 3 % in bistveno povečati proizvodnjo za izvoz in ostanek dohodka.
2.	Dolgoročne naloge pa so predvsem izdelava investicijskih študij, programov in tehnološko prestrukturiranje, obnova informacijskega sistema ter dograditev medsebojnih odnosov, tako da bi vsak delavec lahko ustvarjalno sodeloval pri ustvarjanju skupnih rezultatov.
Peter Petrovič
Ce vsak opravi svoje delo kvalitetno, so zagotovljeni vsi pogoji za uspešno gospodarjenje. Zagotovljena je kakovost proizvoda, ki je odraz naše kulture in obnašanja v tem prostoru.
Nekaj podatkov, ki predstavljajo proizvodnjo in uspehe tozda Štedilniki.
Za izvoz je bilo narejeno v devetih mesecih 272.170 proizvodov od skupnega števila 392.119 proizvodov.
Izpolnjevanje operativnih mesečnih planov, zato ugodni rezultati poslovanja v devetih mesecih letos
Julija smo zaradi precejšnjih zalog pralnih strojev morali proizvodnjo zmanjšati za tretjino, kar obenem pomeni, da fizičnega obsega letnega plana ne bomo uspeli doseči. Do konca leta naj bi bil dnevni obseg proizvodnje takšen kot v tretjem četrtletju.
Tako smo v zadnjih treh mesecih izdelali 57.952 pralnih strojev ali 3 % več kot smo planirali, pri čemer smo za domači trg izdelali za 2 % več izdelkov kot smo planirali, izvozili pa smo planirano število izdelkov. V posameznih obdobjih pa so bila precejšnja
Produktivnost je v primerjavi z lanskim obdobjem zrasla za 6 %. Obnovitve v garancijski dobi, pa so se zmanjšale za 14 %, kar nam izkazuje, da se kakovost naših proizvodov še izboljšuje.
Čeprav je sanacija Gorenja v prvih korakih prinesla dobre rezultate, pa moramo zaposleni najti nove in nove motive, ki nas združujejo v prizadevanjih za doseganje še boljših rezultatov.
Jože Piki
nihanja tako pri proizvodnji za domači kot tuji trg, predvsem zaradi težav s količino in kakovostjo vhodnega materiala.
Težave rešujemo tako, da material prebiramo, kar pa ne sme biti stalna rešitev. Kakovost naših izdelkov bomo morali še naprej izboljševati, saj z rezultati prizadevanj še nismo povsem zadovoljni. Brez dodatnih investicijskih vlaganj bomo to samo z ukrepi znotraj tozda težko rešili. Za vsako vrsto materiala naj bi v prihodnje imeli po dva dobavitelja, da bi ti na ta način zaradi neposredne konkurence bili prisiljeni izboljšati kakovost svojih izdelkov.
Z deli pri izgradnji prirezoval-nice nekoliko kasnimo, projektna skupina pa se trudi, da
TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA
Doseganje zastavljenih ciljev
bi bif obrat usposobljen do konca novembra.
V devetih mesecih letos smo v tozdu cilje v glavnem dosegali, v zadnjih treh mesecih in novem srednjeročnem obdobju, ki je pred nami, pa nas čaka še vrsta nalog. Veliko moramo narediti na področju tehnološke discipline, planiranja ter izgranje in postavitve informacijskega sistema. V
neposredni proizvodnji moramo delavcem zagotoviti boljše pogoje dela, še vedno pa so potrebni tudi ukrepi disciplinske komisije. Imamo tudi težave z dokaj visoko odsotnostjo zaradi bolezni.
Zavedati se moramo, da smo del Gorenja in da moramo prihodnost zagotoviti tudi našim otrokom.
Andrej Glušič
ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
Odpraviti ozka grla
Kljub precejšnjim težavam pri vsakodnevnem opravljanju delovnih nalog dokaj uspešno poslovanje, zmanjšati pa bi 'morali izostanke ter še naprej izboljševati kakovost izdelkov.
V	obratu zamrzovalne skrinje smo izdelali planirano število izdelkov, 156.227 zamrzovalnih skrinj, v izvoz pa smo jih namenili 27 % ali 43.131. Zaradi prilagajanja tržnim razmeram smo dnevno količino 1-000 zamrzovalnih skrinj zmanjšali na 600, temu pa smo morali prilagoditi proizvodnjo in število delavce.
V	obratu hladilnikov smo izdelali 268.759 hladilnikov ali 93 % planiranih količin za to obdobje, izvozili pa 85 % planiranih izdelkov. Pri tej proizvodnji smo imeli precej zastojev, slabe pločevine, okvar strojev.
S podobnimi težavami smo se srečevali tudi pri proizvodnji zamrzovalnih omar. Izdelali smo 173.130 zamrzovalne °mar ali 91 % planiranih količin za to obdobje.
Vse to smo naredili s povprečno 1.605 zaposlenimi delavci, kar je 3 % več kot lani v enakem obdobju, za kolikor je bil večji tudi skupni časovni fond ur. Efektivne ure 50 predstavljale 75,5 % vseh Ur, nadure 8 %, 9 % manj kot lani v prvih devetih mesecih, zastojev je bilo 2,3 % ali 37 % manj kot lani v tem obdobju, izostankov pa je bilo 24,4 % vseh ur, kar je toliko kot lani, °d tega pa je bilo bolniških izostankov kar 8,2 %. Razveseljivo je to, da je vprimerjavi z enakim obdobjem lani teh Za 11 % manj.
V	prihodnje si moramo prizadevati, da bomo stroške še naprej zniževali. Prvi uspehi se že kažejo, združili smo namreč ekstrudiranje z mletjem plastike, to pa je vzpodbuda za še boljšo organizacijo dela. Izboljšati bomo morali odnos do materiala, opreme, saj zastoji zaradi večjega števila popravil in prebiranja materiala samo znižujejo izkoriščenost strojev in delovnega časa. Na obseg in vrsto stroškov pa imajo precejšen vpliv tudi ozka grla, ki so posledica premale zmogljivosti strojev. Zmanjšati bomo morali tudi odsotnost z dela, predvsem znižati bolniške izostanke. Zato bomo morali tudi izboljšati razmere na delovnih mestih. Zagotoviti bomo morali ekonomičnost vodenja, saj je pomembnejše nuditi pomoč kot ukazovati, za kar pa je potrebno več energije, potrpežljivosti in predvsem znanja.
V	programe izobraževanja moramo vključiti prav vse • zaposlene, da bi kakovost naših izdelkov lahko še nada-. Ije izboljševali. Zavedati pa se moramo, da se kakovost ne da ustvariti čez noč, ampak le z vztrajnim poučevanjem in medsebojnim sodelovanjem proizvodnje, konstrukcije, nabave.
Da bi v prihodnje še izboljšali proizvodnjo, bomo morali izboljšati preventivno vzdrževanje v lakirnicah, delavce vzpodbuditi za nadaljnje izboljšanje kakovosti dela, odpraviti ozka grla, izboljšati splošno in tehnološko disciplino ter izboljšati sodelovanje z dobavitelji, poostriti kontrolo bolniških izostankov, zamenjati neustrezne kadre ter izboljšati informiranost vseh zaposlenih.
TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI
Spodbudni izvozni
V devetih mesecih so izdelali 729.733 malih gospodinjskih aparatov, od tega 344.517 za izvoz, kar je za 34 % višji izvoz kot pred letom dni.
Letni plan proizvodnje je bil do konca meseca septembra dosežen s 74 %, vrednost te proizvodnje pa je 1,378 milijarde dinarjev. Letos so izboljšali poprečno dnevno proizvodnjo, saj znaša kar 3704 izdelkov (lani 3665). Tako so produktivnost povečali za 5 % (enaka proizvodnja po količini pri manjšem številu zaposlenih).
Kljub povečani proizvodnji posameznih malih gospodinjskih aparatov zaostajajo za operativnimi načrti. Proizvodnjo mikserjev so povečali za 5 %, vendar še vedno zaostajajo za načrtovano proizvodnjo. V mesecu juliju so imeli večji izpad proizvodnje.
rezultati
ker jim domač dobavitelj ni dobavil ustrezno količino ko-lektorjev. Večkrat so morali prerazporejati delavce zaradi pomanjkanja določenih vrst materiala (na primer nepravočasna dobava granulatov plastike iz uvoza). Proizvodnja kavnih mlinov je manjša za 4 %, vendar so izvoz povečali za 40 %. Zaradi zaloge varilnih strojev so ustavili proizvodnjo le-teh. Za izvoz pa so proizvedli nad 10.000 strojčkov za varjenje folij. Le s 50 % pa so izpolnili plan proizvodnje stenskih ur in budilk, močno pa so povečali proizvodnjo podstavkov za mikser. Pri rezalnih strojih pa so težave pri oskrbi z elektro-motorčki (dobavitelj Sever, Subotica).
Proizvodnji, možnostim strojnega parka, kakovosti in drugim vprašanjem namenjajo vso pozornost, piše v poročilu vodje tozda MGA Nazarje Marko Purnat.
TOZD GALVANA
Težave s kakovostjo vhodnih materialov
V tozdu Galvana uspešno skrbeli za oskrbo s polizdelki. V tretjem tromesečju zaradi tozda Galvana le 2 uri zastojev v Gorenju Gospodinjski aparati.
V prvem polletju je bilo več zastojev zaradi prašne lakirnice, zato smo se odločili za tehnološko posodobitev nana-šalnega dela prašne lakirnice. Zanesiivejše obratovanje kaže, da je bila posodobitev uspešna, čeprav še vedno nismo dosegli popolne tehnološke zanesljivosti, niti kakovostno niti količinsko. Zato skušamo čimveč narediti tako pri pred-obdelavi, preskušanju raznih vrst lakov in vzdrževanju, da bi bila prašna lakirnica čim-prej usposobljena za popolno obratovanje. Tako bi se izognili tudi prekomernemu dodatnemu delu v tem oddelku. Žal pa je to tudi edino kar smo uspeli realizirati na pod-
ročju investicijskih vlaganj v tozdu, ki še vnaprej ostaja naša prednostna naloga. Zavedamo se, da je zaradi dotrajanosti opreme nujna posodobitev, da bomo lahko zmogli zahtevne planske naloge ter naloge sanacijskega programa v zvezi s prestrukturiranjem in odpravo ozkih grl v proizvodnji.
Ugotavljamo tudi, da nam Gorenje Procesna oprema še vedno ne zagotavlja v redu rezervne dele, orodja, šablone, naprave in priprave. Še vedno imamo velike izgube časa, zastoje, nekakokovostne polizdelke ter nenačrtovane menjave v proizvodnji S skupnim dogovarjanjem smo skušali zagotoviti zadovoljivo oskrbo. Upamo, da nam o tem problemu, tako nam vsaj zagotavljajo Gorenju Procesna oprema, ne bo treba več razpravljati.
Čeprav še niso znani finančni kazalci poslovanja pa vseeno lahko trdimo, da bo devetme-
sečno poslovanje tozda Galva-na uspešno. Poprečno nas je bili zaposlenih 270 ali 2 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Prav tako lahko ugotovimo boljšo izkoriščenost časovnega fonda, še zlasti so se zmanjšale nadure, ki so za 3 % manjše kot lani v tem času. Če smo ob polletju ugotavljali ugoden vpliv koeficienta izkoristka delovnega časa, pa lahko glede na minimalno zmanjšanje bolniške odsotnosti v primerjavi z lanskim devetmesečjem, ugotovimo, da ta koeficient postaja nestimulativen. Z nadaljnjim dograjevanjem sistema delitve po delu bomo morali čimprej najti ustrezne rešitve tudi za to. Poprečni osebni dohodek v obdobju januar—september je letos znašal 40.170 dinarjev. Normo smo dosegli v poprečju 109,77 % kar pa je slabše kot lani v tem času, ko smo jo dosegali 112,49 %. Žal moramo ugotoviti, da se je ponovno povečalo število disciplinskih prekrškov, saj v tem času beležimo kar 31 disciplinskih obravnav. Še zlasti je zaskrbljujoče povečevanje odtujevanja družbene lastnine pa tudi kraj v garderobah. Naša skupna naloga je, da dosledno izločujemo sodelavce, ki na tak način uničujejo materialne dobrine in kvarijo ugled našega tozda.
V tozdu Galvana ugotavljamo, da je kakovost naših
Spremembe proizvodnega asortimana kot posledica prilagajanja tržnim razmeram so povzročile pogoste menjave orodij že terminizirane proizvodnje v tozdu Kondenzatorji Kljub vsemu pokrili potrebe finalnih tozdov ter uresničili plan!
V prvih devetih mesecih smo izdelali 605.825 kondenzatorjev ali 69 % letnega plana, 315.092 ali 79 % letnega plana podstavkov, 307.412 relejev, kar je 63 % načrtovanega števila za letos ter 172.720 termostatov in 638.195 pločevinastih polizdelkov. 171 zaposlenih je skupaj opravilo 279.110 ur ali 4% manj kot lani v tem času, od tega je bilo 227.650 ali 81,56 % efektivnih ur, v tem času se je povečala tudi bolniška.
polizdelkov nekako konstantna, čeprav vemo, da je tudi tu še veliko rezerv, zlasti v zmanjšanju okvar in popravil pa tudi izmeta. V tem času je izboljšala kakovost in količino žice RMK Zenica tako,da lahko trenutno kakovostno in brez zastojev izdelujemo potrebne polizdelke. Težave imamo še s prireži iz pločevine, ki naj bi jih kmalu ustrezno rešili z novo prire-zovalnico. Ugotavljamo tudi precejšnje poslabšanje kaka-kovosti žice iz Železarne Ravne, kar nam je v tretjem tromesečju povzročilo mnogo dodatnega dela celo ob nedeljah, na stroju za izdelavo elementov, veliko škarta in zavrnjene žice. Poslabšala se je tudi kakovost polizdelkov mariborske Livarne.
Zato moramo z dobavitelji še tesneje sodelovati, da bi izboljšali kakovost odlitkov ter zmanjšali popravila in izmet.
Naše nadaljnje delo do konca letošnjega leta smo podrobneje opredelili ob obravnavi ocen poslovnega in družbenoekonomskega stanja ter naloge sprejeli na samoupravnih delovnih skupinah. Naša naloga je zato dosledno izvrševanje sprejetih ukrepov, da bi lahko izpolnili letošnje cilje in tako postavili tudi temelje za prihodnje delo.
Roman Terglav
ki je je 74 % več kot lani, število nadur pa se je zmanjšalo na 11.730 ur ali 57 % lanskih. Vendar je v zadnjem času opazen trend naraščanja nadurnega dela zaradi povečanih potreb finalnih tozdov. Zaradi tega in zaradi večjega števila bolniške smo veliko bolj obremenjeni in smo morali zaposliti določeno število delavcev. Na podlagi analize zasedenosti proizvodnih zmogljivosti, pri čemer bomo upoštevali povečane zahteve Gorenja Bira in LTH, pa bomo izdelali plan za prihodnje leto.
V zadnjem tromesečju se je oskrba ustalila, zadnje mesece je bilo tudi manj rjaste pločevine pa tudi zastojev zaradi pomanjkanja materiala, razen gumijastih tulcev, ni bilo. Tudi zaloge se niso povečevale. S prestavitvijo Škarij za razrez pločevine smo delno rešili
oskrbo s prireži, vendar moramo čimprej rešiti ta problem prireza v celoti.
Za boljšo pločevino se je izboljšala tudi kakovost izdelkov, prizadevati pa si moramo, da bomo zmanjšali proizvodni škart. Pri vzdrževanju tehnoloških parametrov površinske zaščite sodeluje z našimi strokovnjaki tudi dobavitelj laka, da zagotavljamo še sprejemljivo kakovost površinske zaščite, njeno korozijsko odpornost in estetski videz.
Vzdrževanje delovnih sredstev smo izboljšali, odpravili smo nekatere slabosti in izboljšali pogoje dela, nismo pa še opravili remont velikih stiskalnic, saj so roki zanj že prekoračeni. V okviru projekta obnove Gorenja je izdelana predinvesticijska študija, v kateri je opredeljena posodobitev našega osnovnega programa, ki naj bi omogočila
V tozdu Kompresorji v Črnomlju so do konca tretjega četrtletja izdelali 375.366 kompresorjev in tako dosegli letni plan 102, 8 % . Samo v tretjem kvartalu je rezultat še boljši, saj je odstotek izpolnitve plana 103,7 %.________________________
Težave imajo z dobavo materiala, ki ga vgrajujejo v kompresorje. Dobavitelj, ki je edini za tovrstni material, ne
V	tozdu Gostinska enota so v devetih mesecih pripravili skupaj 1.268.274 toplih obrokov malic, kar je za 2 % več kot v enakem obdobju lani.
Za delavce Gorenja je bilo pripravljenih 1.169.184 obrokov, dietnih malic je bilo 73.595, ostalo pa so bile malice za zunanje naročnike.
V	tem obdobju so pripravili 33.330 obrokov kosil, kar pa je za 10 % manj kot lani v prvih devetih mesecih. Kosil bi lahko pripravili več, če bi to dejavnost razširili za ek-
boljše gospodarske rezultate ter delovne pogoje. V tem
projektu so obdelana tudi naša razvojna prizadevanja. Največ si obetamo od proizvodnje termostata 090 v Bistrici ob Sotli prihodnje leto ter od mrežnega kondenzatorja. Mrežni kondenzator bo v primerjavi z lamelnim cenejši, ker bo vanj vloženega manj dela in materiala, izboljšani pa bodo tudi delovni pogoji.
V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi osvojili proizvodnjo tankostenskih cevi za kondenzatorje, cevne in žične izparilnike ter drugo in proizvodnjo žičnega iz-parilnika.
Naša strokovna ekipa je uspešna pri vključevanju prenosa tehnologije in osvajanja proizvodnje termostata, ki naj bi stekla že v prvi polovici prihodnjega leta.
Josip Kunej
namenja vse skrbi ustrezni kakovosti, ki pa je pogoj za proizvodnjo.
V tretjem kvartalu so se povečale zaloge določenih materialov in gotovih izdelkov, zato bodo v bodoče temu vprašanju namenili večjo skrb Efektivnih ur so opravili 82,31	%, nadur 1,28 %,
skupno je izostankov 17,69 % bolniške pa 2,92 %.
Zastojev v proizvodnji ni bilo.
Leopold Pucelj
skurzije in druge obiskovalce Gorenja in Titovega Velenja.
V	devetih mesecih so zaposleni v tozdu Gostinska enota opravili 78,7 % efektivnih delovnih ur. Torej pomenijo izostanki z dela kar 21,3 %, ali dnevno kar 17 odsotnih delavcev tega tozda.
V	tozdu Gostinska enota razmišljajo tudi o uvedbi žetonov za malico. Seveda je to novost in bodo morali o spremembi res temeljito razmisliti. Nekaj težav pa imajo tudi pri prodaji sokov zaradi precejšnje količine drobiža in štetja denarja.
TOZD KONDENZATORJI
TOZD KOMPRESORJI
TOZD GOSTINSKA ENOTA
Več malic, manj kosil
gorenjerotemp ©prema
Jspešna prodaja
Z boljšim in bolj premišljenim gospodarjenjem naj bi do konca leta dosegli za milijardo dinarjev dohodka. Uspešen izvoz temeljne organizacije Gradbeni elementi, ki je na tuje izvozila kar tretjino celotne proizvodnje.
Septembra smo tako kot tudi drugje v sozdu Gorenje ocenjevali stanje na poslovnem in družbenopolitičnem področju. Med drugim smo preverjali izvajanje planskih ciljev za leto 1985, ugotavljali, koliko načrtovanega smo že opravili in tudi, kakšne delovne rezultate lahko pričakujemo v zadnjih mesecih letos.
Že tedaj smo ocenili, da v tozdu Gradbeni elementi proizvodnja ne bo zaostajala za planirano, da pa bo proizvodne cilje v tozdu Pohištvo nemogoče doseči. Manjše povpraševanje od predvidenega na tujem trgu namreč onemogoča realizacijo izvoznih načrtov v tozdu Pohištvo, zaradi upadanja povpraševanja Po pohištvenih izdelkih na domačem tržišču pa tržnega deleža za domači trg tudi ne moremo povečevati.
Nižje količine pa ne pomenijo, da smo klonili pod težo resnih težav, ki pestijo vse proizvajalce enakih ali podobnih izdelkov v državi in da tako pristajamo tudi na nižji dohodek. Naš cilj je, do konca leta dohodek celo povečati na milijarde dinarjev, kar je za 175 milijonov din več kot smo načrtovali. To pa bomo dosegli z boljšim in bolj premišljenim gospodarjenjem. Do konca leta naj bi tako dohodek povečali na osnovi izboljšanja kakovosti, ugodnejše strukture proizvodnje po kriteriju pokritja, tekočega prilagajanja proizvodnje zahtevam prodaje, varčevanja in zniževanja vseh stroškov, izboljšanja individualne produktivnosti in izrabe delovnega časa ter ohranjanja cenovnih razmerij.
V prvih devetih mesecih letos je povprečno 262 zaposlenih v tozdu Pohištvo izdelalo 130.456 pogojnih enot ali 70 % letnega plana. Tako so izvozili za 171.000 dolarjev izdelkov ali 57 % letnega
plana, na domači trg pa prodali za milijardo 20 milijonov 911 tisoč dinarjev ali 91 % letnega plana. V tozdu Gradbeni elementi je bilo povprečno zaposlenih 258 delavcev, v tem obdobju pa so izdelali 259.734 pogojnih enot ali 75 % letnega plana. Izvozili so za milijon 463 tisoč dolarjev izdelkov, 77 % letnega plana, na domačem trgu pa prodali za 848.819 tisoč dinarjev izdelkov ali 72 % letnega plana. Povprečno 63 delavcev pa je bilo zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb.
Izkoriščenost delovnega časa je bila v tem obdobju približno enaka lanski. Pri tem predstavljajo efektivne ure 79,4% vseh ur, izostanki pa 20,6 %. Med izostanki je bolniških izostankov 6,7 % skupnega števila ur ali nekoliko manj kot lani v prvih devetih mesecih. V povprečju je vsak delavec v posameznem mesecu prebil na rednem delu 18 dni, v nadurnem delu 1 dan, 5 dni pa je bil odsoten in sicer 2 dni na dopustu,
1,5	dni v bolniški, 1,5 dni pa je raznih drugih odsotnosti. Glede na doseženo vrednost pokritja lahko rečemo, da pomeni vsak izgubljeni dan posameznika v naši DO približno 9.000 din izgubljenega pokritja, kar seveda ni malo, zato smo napovedali boj; neutemeljenim izostankom. Kazalci fizične produktivnosti kažejo, da ta pada. V tozdu Pohištvo lahko vzrok poleg ostalega iščemo v slabši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, kar povzroča rušenje doseženega razmerja med številom proizvodnih in režijskih delavcev. Ob fiksnem številu režijskih delavcev bi lahko število proizvodnih delavcev povečali na planirano, ne da bi pri tem dodatno zaposlovali režijske delavce. To bi ugodno vplivalo na produktivnost. V tozdu Gradbeni elementi pa so vzrok za slabšo produktivnost predvsem pogostejše okvare peči, kar je povzročilo večje zastoje, ki pa jih zaradi narave dela ni mogoče nadoknaditi. V obeh tozdih pa bomo morali do konca leta izboljšati kakovost, ki je v zadnjem obdobju nekoliko slabša od načrtovane. To pa je zaskrbljujoče tako glede trženja
kot tudi stroškov zaradi večjega števila servisnih posegov, kar vse obremenjuje naš dohodek.
Osebni dohodki nekoliko presegajo planirane, vendar analize kažejo, da so planska razmerja razporejanja čistega dohodka še ohranjena.
Povprečni neto osebni dohodki na delavca je v naši delovni organizaciji v tem obdobju znašal 53.392 dinarjev ali 76 % več kot lani decembra in je za 111 % višji kot lani v prvih devetih mesecih. Kljub precejšnjemu povečanju pa še vedno za 13 % zaostajamo za povprečjem v gospodarstvu Slovenije.
Izvoz je bil v tozdu Gradbeni elementi dokaj uspešen, saj so izvozili kar tretjino svojih izdelkov, nekoliko slabše pa je v tozdu Pohištvo, kjer nimajo dovolj izvoznih naročil. Kljub temu pa smo v delovni organizaciji skupaj izvozili nekoliko več kot smo plani-
Posebno pozornost v naslednjem obdobju morajo posvetiti obvladovanju stroškov. Zaostajanje za fizičnim planom, zlasti pri izdelavi orodij in strojev.
V obdobju od junija do septembra smo izdelali 26 novih orodij, opravili 1.011 posegov pri vzdrževanju orodij, izdelali 27 strojev in naprav ter 150 manjših priprav in šablon. V oddelku vzdrževa-
rali. Tudi pokritost izvoza z izvozom je boljša kot lani v enakem obdobju.
Prodaja na domačem trgu je bila do konca septembra zelo uspešna, saj smo zaloge v obeh tozdih glede na stanje junija letos precej zmanjšali, v tozdu Pohištvo kar za 40 %. Čeprav še nimamo dokončnega tričetrtletnega obračuna uspeha poslovanja, lahko na osnovi navedenih podatkov in doslej znanih gibanj stroškov ocenjujemo, da bo rezultat ob koncu leta na ravni načrtovanega, ustvarili pa bomo tudi približno 140 milijonov čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad.
Do konca leta pa bomo morali seveda še vsi krepko poprijeti, se opreti predvsem na lastne sile ter poiskati vse skrite rezerve, da bomo v delovni organizaciji dosegli milijardo dinarjev dohodka.
nje opreme pa so poleg načrtovanih del med kolektivnim dopustom opravili tudi montažna dela v novi tovarni Gorenja v Bihaču.
Finančni plan temeljne organizacije smo dosegli, v precejšnjem zaostanku pa smo z izdelavo orodij in strojev, saj imamo nekaj naročil še iz leta 1984. Zato se v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati srečujejo s precejšnjimi težavami, do konca leta pa naj bi z dodatnim angažiranjem uspeli realizirati tudi
Alenka Repše
gorenjepmessDDa ©ptrsma
TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA
letošnji fizični plan.
Zaradi dokaj visokih stroškov poslovanja pa ostanek dohodka kljub realiziranemu finančnemu planu zaostaja za planiranim. Prav obvladovanju stroškov pa bomo morali v prihodnjem obdobju posvetiti posebno pozornost. Bistven vpliv na večanje stroškov pa ima tudi pomanjkanje strokovnih kadrov pri strojni obdelavi, vzdrževanju opreme ter v konstrukciji strojev. Tu probleme rešujemo z nadurnim delom, ki bi ga pa z us-, treznimi ukrepi pri izdelavi
orodij in strojev lahko ustrezno rešili, teže pa bi to spremenili pri vzdrževanju opreme in orodij, kjer se moramo prilagajati zahtevam Gorenja Gospodinjski aparati. Vzdrževalna dela moramo namreč opraviti predvsem ponoči in ob prostih dneh.
Zaradi heterogenosti proizvodnega programa naše temeljne organizacije bomo v prihodnje morali točno opredeliti program in se specializirati glede na razpoložljiva sredstva in temu primerno dograditi mikro organizacijo.
Janez Štorman
TOZD POSLOVNA OPREMA
Spreminjanje piana proizvodnje
Težave z oskrbo, nenatančno določeni prevzemni pogoji, zato več reklamacij. Slaba komunikacijska povezanost tozda z delovno organizacijo.
V	prvih devetih mesecih letos smo v tozdu Poslovna oprema na Ptuju večkrat spreminjali plan proizvodnje, saj načrtovanih količin nikakor ne dosegamo. Vzrok lahko iščemo v premalo intenzivnem izpolnjevanju sanacijskega programa. Zato bi morali uvesti nove, zanimivejše tržne programe, ki naj bi imeli večjo tehnološko globino in bili plod lastnega znanja in razvoja.
V	primerjavi z enakim obdobjem lani so rezultati nekoliko slabši. V obratu elektronike,
kjer je proizvodnja serijska, pomenijo vsi zastoji zaradi slabše dobave materiala in slabše oskrbe ob tržno manj zanimivem izdelku samo večanje stroškov.
V obratu birotehnike in malih poslovnih sistemov izdelujemo maloserijske izdelke, prehajamo pa tudi iz obrtniškega načina proizvodnje na maloserijski način z velikim številom končnih in polizdelkov. Povezujemo se z Biro-strojem ter izdelujemo zahtevne računalniške izdelke, pri določenih sklopih pa se navezujemo na lasten razvoj. Proizvodnja pa je v precejšnji meri odvisna od kooperacije, tako da za zastoje ni vzrok slaba kakovost, temveč nepravočasna dobava potrebnih sklopov.
Bojan Klinkon
TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PRO ČESNIH APARATOV
Težave in tudi uspehi
Realiziran plan proizvodnje terminalov, težave pri zagonu proizvodnje mikroračunalnika Dialog, motnje v proizvodnji sklopov za Gorenje Gospodinjski aparati zaradT prepozne dobave materiala.
Proizvodnja terminalov poteka kot smo si zastavili z letnim planom, v zadnjem času pa prodaja ne sledi več dinamiki proizvodnje, kar povzroča kopičenje zalog gotovih izdelkov.
Zaradi prepozno dostavljenega materiala se srečujemo s težavami pri zagonu proizvodnje mikroračunalnika Dialog. Če bi te motnje odpravili, bi lahko do konca leta z nadurnim delom plan tudi izpolnili.
Zaradi večjih naročil smo plan proizvodnje procesnih sistemov v zadnjem četrtletju presegli, vendar letnega plana še vedno ne dosegamo kot smo načrtovali. Zaradi tipično naročniške proizvodnje namreč ne moremo proizvajati na zalogo.
Na račun tako imenovane
paketne proizvodnje se je v zadnjem četrtletju povečalo tudi izpolnjevanje proizvodnje medicinskega programa. Dinamika proizvodnje sklopov za Gorenje Gospodinjski aparati je vezana izključno na plane te delovne organizacije. Količinski plan je sicer približno enak planiranemu, dohodek pa smo dosegli le v višini 33 %, kar po-
ve, da imamo opraviti s precejšnjim nesorazmerjem med stroški in prodajno ceno. Zato moramo temu problemu v prihodnje posvetiti precej pozornosti, saj v naši temeljni organizaciji ne moremo proizvajati programov, ki nimajo niti minimalne akumulacije.
Marko Vižintin
gorenje raziskave in razvoj
Uspešno poslovanje
_____________________ti ustreznih kadrov (dipl.
Poslovanje delovne organizacije Gorenje Raziskave in razvoj je bilo vlil. tromesečju zadovoljivo tako po vsebini kot finančni plati.
Poslovanje delovne organizacije Gorenje Raziskave in razvoj je bilo vlil. tromesečju zadovoljivo tako po vsebini kot finančni plati.
Izvajanje nalog sicer ni potekalo točno po planu, odstopanja so se pojavila predvsem zaradi spreminjajočih se zahtev delovnih organizacij. Zaostrene tržne razmere doma in v tujini zahtevajo od delovnih organizacij veliko fleksibilnosti tako v razvoju 'kot proizvodnji, in to se je odražalo tudi v naši delovni organizaciji, predvsem na področju industrijskega in prostorskega oblikovanja, atestiranja in projekta hladilne tehnike. Glede na to, da so se te stvari urejale sporazumno s članicami, to ne bo vplivalo na realizacijo plana.
Planske naloge niso bile realizirane na področju grafičnega oblikovanja in inventivne dejavnosti. Ti dve dejavnosti smo letos prvič uvrstili v plan GRR, vendar kljub vsem naporom nismo uspeli pridobi-
grafika in dipl. ing.).
Na splošno je kadrovsko vprašanje trenutno v GRR zelo pereče. Od planiranih šest novih delavcev nismo do konca III. kvartala uspeli pridobiti niti enega.
Finančni pokazatelji za prvih osem mesecev so pozitivni, saj delovne organizacije redno izpolnjujejo svoje obveznosti, razen Gorenja MIV Vranje, ki ni podpisal pogodbe za leto 1985.
Pričele so tudi aktivnosti na reševanju prostorskih problemov za oddelek oblikovanja. Trenutni prostori so neustrezni in premajhni, zato smo v dogovoru s Servisom, da se adaptira poslopje, kjer je že sedaj sektor oblikovanja. Idejni projekt je že narejen. S tem bo rešen tudi prostor za fotolaboratorij, ki je trenutno lociran v prostoru prototipne delavnice. Ta začasna rešitev je sicer neprimerna, vendar smo se zanjo morali odločiti, ker je oprema iz Koertinga tukaj in jo je potrebno postopoma usposobiti. Adaptacija poslopja bo zahtevala tudi precejšna finančna sredstva, ki jih bomo morali združiti z delovnimi organizacijami. Najpomembnejše je sodelovanje pri definiciji in vsebini razvojno raziskovalnih projektov, ki imajo pomen za
SOZD ali več članic sozda. To sodelovanje poteka s programskim in razvojnim področjem sozda Gorenje. Aktivnosti na pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana se odvijajo skladno z rokovnikom, ki je bil pripravljen za celoten SOZD Gorenje. Aktivnosti potekajo delno znotraj GRR, delno pa se vključujemo v pripravo planov tudi preko razvojno programskega sektorja DSSS. Osebni dohodki so se v prvih osmih mesecih gibali v skladu s politiko delitve OD v velenjskem delu Gorenja SOZD.
Jože Dolinar
gorenje ht@ma tbsmlka
Zagotavljanje likvidnosti
Glede na v začetku leta sprejeto poslovno politiko Gorenja Interne banke ob Devetmesečju ugotavljamo da le-to uresničujemo v skladu s potrebami in možnostmi poslovnega sistema SOZD Gorenje kot celote.
Pri tem gre tako za operativne kot razvojne naloge, kjer dajemo bistveni poudarek kakovosti dela na področju združevanja sredstev za ohranjanje likvidnosti članic Interne banke, sodelovanju pri razvoju finančne funkcije v sozdu ter krepitvi finančne miselnosti v vseh poslovnih funkcijah.
Z vidika organiziranosti finančne funkcije v sozdu Gorenje, ki bo vsebinsko zaključena v tem letu, je njen osnovni smoter v obvladovanju finančnega poslovanja na vseh nivojih, tako v delovnih organizacijah kot v Interni banki s povečanjem njene učinkovitosti. Ta organizacijska interna konsolidacija pa je nujno potrebna zaradi enotnejšega nastopa v finančnem okolju, brez katere si druge, razvojne faze sanacije Gorenja s finančne plati, ni mogoče zamisliti. Pri tem gre predvsem za združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo znotraj sistema Gorenje, urejeno na osnovi ustreznega sporazuma o združevanju sredstev za naložbe v razširjeno reprodukcijo v sozdu Gorenje kot tudi za sodelovanje z bankami in drugimi finančnimi institucijami. S tem v zvezi po-
tekajo aktivnosti za kadrovsko okrepitev sektorja sredstev in naložb.
Kljub temu, da v času sestavljanja tega poročila še ne razpolagamo z vsemi podatki, lahko tekoče poslovanje Interne banke ob devetmesečju strnemo v naslednjih ugotovitvah, (navedeni podatki veljajo za velenjski del sozda Gorenja): Poslovanje Interne banke je bilo pozitivno. Osnovne, in zaradi realizacijskih težav še toliko bolj pomembne naloge, so bile naloge zagotavljanja tekoče likvidnosti članic Interne banke, ki so bile izpolnjene s skrajnimi napori. Slaba splošna likvidnostna situacija, pomanjkanje tujih menic, je vzrok povečanju lastnih izstavljenih menic; sploh je za letošnje poslovanje značilno izrazito povečanje poslovanja z vrednostnimi papirji (menicami). Ena izmed pomembnih nalog je bilo izvajanje izravnav medsebojnih terjatev in obveznosti s kupci in dobavitelji, rezultat tega pa je zmanjšanje terjatev do kupcev z naslova obresti. Ob devetmesečju smo v velenjskem delu sozda Gorenje realizirali 62.849 mio din prilivov denarnih sredstev, kar je za 2 % nad planom za to obdobje in 62.348 mio din odlivov denarnih sredstev, ki so za 3 % nad načrtovanimi.
V	primerjavi z lanskim devet-mesečjem so prilivi za 86 % odlivi pa za 80 % višji, kar odraža absolutno in relativno boljše razmerje med prilivi in odlivi denarnih sredstev v letošnjem letu.
V	strukturi prilivov je najvišji
porast iz naslova eskonta menic (indeks 393), kar priča o slabi splošni likvidnostni situaciji na tržišču. Prodaja menic že predstavlja dobro petino vseh prilivov.
Slabo tretjino prilivov pa predstavlja črpanje odobrenih kreditov, kjer je delež glede na lani nespremenjen. Neposredni prilivi predstavljajo dobro petino prilivov od prodaje blaga, povečal pa se je tudi delež priliva od izvoza (od 11 % lani na 12,5 % letos)
Med odlivi smo povečali poravnavanje obveznosti do dobaviteljev z indosiranjem menic. Mesečna dinamika rednih prilivov kaže, da smo najvišjo vrednost le-teh (6.032 mio din) dosegli v mesecu februarju, sledi njihovo znižanje, julija, avgusta in septembra pa so le-ti zopet v porastu, očitno kot rezultat ukrepov s področja trženja.
Za 1,5 strukturne točke so se povečali odlivi za uvoz repro-materiala (v strukturi 11 %, tako da imamo po tej plati pozitivno pokritost uvoza z izvozom).
Bruto osebni dohodki predstavljajo 7,8 % delež med odlivi in so le za 0,8 % višji od deleža v lanskem enakem obdobju.
Za 2—3 krat smo povečali odplačila kreditov, ki predstavljajo slabo četrtino vseh odlivov. Plačila za obresti predstavljajo 4,6 % vseh odlivov.
Poleg izredno zahtevnega dela v zvezi z zagotavljanjem tekoče likvidnosti članic Interne banke smo opravljali tudi dela v zvezi z zbiranjem sredstev za pokrivanje izgube v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, podaljševanje in najemanje novih kreditov in garancij, prijavljanje investicij ■itd.
Pri zagotavljanju proizvodnje za izvoz se je večina dela nanašala na najemanje in odplačilo izvoznih kreditov, depozitov, kreditov pri organizacijah združenega dela, kreditov pri poslovnih bankah, najemanje garancij G1 za zavarovanje plačila obveznosti za izvoženo blago, sklepanje pogodb za odobrene likvidnostne kredite tozdov, članicam sozda in ostalim UDS.
Večjo racionalnost pri poslovanju s finančnimi sredstvi so terjale tudi spreminjajoče obrestne mere. Tako se je splošna obrestna mera od 1. julija 1985 iz 71 % dvignila na 74 % za izvozne kredite pa se je iz 48 % povečala na 50 %. Za pripravo blaga pa so se povprečne obrestne mere povečale od 51,55 na 53,55%.
V okviru delovne skupnosti smo obravnavali na 53 sejah v samoupravnih organih in DPO vse samoupravna in strokovna področja, ki se nanašajo na delo naše delovne skupnosti kot tudi sistema Gorenje.
Poslovanje Gorenja Interna banka lahko ob devetmesečju ocenimo kot pozitivno, kljub vseskozi velikim težavam z likvidnostjo.
Za izboljšanje strukture virov sredstev je nujno potrebno povečati lastne prilive iz naslova prodaje na domačem in predvsem tujem trgu, saj je iz višine in gibanja obrestnih mer razvidno, da so najugodnejši prav selektivni krediti, to je krediti za izvoz blaga. Glede na večjo realizacijo prilivov denarnih sredstev v mesecu septembru in na siceršnjo letno dinamiko prodaje lahko tudi v zadnjem tromesečju pričakujemo povečano realizacijo.
Darko Zupanc
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela
DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI
Racionalno obnašanje
Na nekaterih področjih so še vedno težave z zaposlitvijo ustreznih delavcev. Racionalno obnašanje s sredstvi in zmanjšanje nadur v zadnjih dveh mesecih za več kot 20 %.
Uspešnost in prispevek naše delovne skupnosti k sanacijskim prizadevanjem bi sicer laže ocenili uporabniki, za katere izvajamo posamezne naloge, vendar pa smo do lastnega dela tudi dovolj kritični in je poročilo realen prikaz naših prizadevanj.
Naloge opravljamo v približno enakem obsegu in kakovostno kot lani, še vedno pa ponekod izvajajo tudi naloge, ki jih nismo planirali. Za zadnje tri mesece imamo dokaj dobro opredeljene naloge, vse naloge pa izvajamo ob stalnem pomanjkanju delavcev. V zadnjem obdobju pa smo pridobili vodjo kadrovskega sektorja ter oddelka za stanovanjsko gospodarstvo in pravnika, saj je bil položaj na teh področjih dokaj pereč.
Po kolektivnem dopustu smo si tudi uredili prostore, tako da se pogoji za delo postopoma normalizirajo.
Ko smo analizirali stroške poslovanja, je bil enoten zaključek, da se v naši delovni skupnosti obnašamo dovolj racionalno, saj smo ob zaključku prvega polletja delovnim organizacijam vrnili skoraj 5 milijonov dinarjev neporabljenih sredstev, pa tudi v zadnjem četrtletju je poraba manjša od planirane. Avgusta in septembra smo za več kot 20 % zmanjšali število nadur, pri službenih potovanjih in najemanju vozil pa se strogo držimo organizacijskih navodil.
Samoupravni organi naše delovne skupnosti delujejo dobro, postopoma pa se izboljšuje tudi priprava gradiv za sestanke. Na kadrovskem področju smo v prvih devetih mesecih v Titovem Velenju zaposlili preko 800 novih delavcev, izvedli postopek ob sklenitvi delovnega razmerja, uvedli mesečno analitično poročilo, v zadnjem obdobju pa tudi dnevno statistično poročilo o stanju zaposlenih in odsotnosti za delavce v Gorenju sozd v Titovem Velenju. Vse obširnejša postaja socialna problematika, saj posameznik vedno teže sam rešuje probleme, zlasti še stanovanjske, problem varstva, vse bolj pa narašča tudi invalidnost.
Vse rešitve tako pri upravičenosti do kreditov kot dodelitvi stanovanj zahtevajo od delavcev v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo veliko dela s posamezniki, povečala pa se je tudi potreba po ogledih stanovanjskih razmer. Sistem osebnega prispevka, ki smo ga oblikovali v oddelku za razvoj sistema delitve po delu, je že pokazal dobre rezultate. Uspešno realiziramo tudi postavljene plane na področju rekreativne in kulturne dejavnosti, kar še posebej velja za dobro organiziran letni in zimski oddih. V izo-
braževalnem centru smo v tretjem četrtletju realizirali in pripravili ponovni razpis štipendij in šolnin za rekoče šolsko leto, pripravili in izvedli računalniško opismenjevanje Računalniški A ter druge naloge. V indok centru smo opravljali tekoče delo na področju standardoteke, indok dejavnosti, urejevali knjižnico in čitalnico ter prevedli 2243 strani dopisov, teleksov, strokovnih tekstov iz tujih jezikov v slovenščino in obratno, poleg tega pa tudi ustno prevajali in nudili strokovno pomoč. Tekoče delo smo opravljali tudi na področju ši-fracije. V pravno-samouprav-nem sektorju smo sodelovali s sodišči, obravnavali in strokovno pripravili zahtevke za varstvo pravic, izdelali nekaj osnutkov samoupravnih sporazumov in pravilnikov, obdelali skoraj 200 primerov s področja zavarovalništva, izdali 37 rednih številk Informatorja ter sodelovali pri izdaji treh številk glasila Gorenje. Izdelali smo kvartalne in polletne bilance za DSSP, Gorenje Raziskave in razvoj, DSIO in DSSS Gorenje sozd v finančno—računovodskem sektorju in začeli z aktivnostmi za pripravo planov za leto 1986.
Varovano območje smo varovali z zmanjšanim številom varnostnikov, z Varnostjo iz Ljubljane pa smo se dogovorili za izdelavo projekta celovitega fizičnega in tehničnega zavarovanja naše industrijske cone. V vseh proizvodnih tozdih smo med drugim opravili letne preglede, izvedli tečaj iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce, opravljali zahtevana dežurstva pri uporabi odprtega ognja ter pregledali in vzdrževali vse gasilne naprave in aparate. Dopolnili in usposabljali smo specializirane enote civilne zaščite, izdelali nov pozivni sistem ter opravljali tekoče delo v telefonski centrali, telexu, ekspeditu in ekono-matu.
Naše aktivnosti bodo do konca leta osredotočene na izdelavo plana za prihodnje leto ter na dolgoročnejše razmišljanje o vlogi in mestu naše delovne organizacije v sanaciji Gorenja.
Andrej Grebenšek
Odločamo!
Začela se je javna obravnava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje za naslednje srednjeročne obdobje! Skupno porabo lahko sooblikujemo preko naših delegatov!
V prvi polovici tega meseca so strokovne službe v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju prejele osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti in materialne proizvodnje.
V soboto, 26. oktobra 1985, sta delovna organizacija Gorenje Procesna oprema in Izobraževalni center Gorenja v Rdeči dvorani pripravila srečanje s štipendisti te delovne organizacije.
Najprej je predsednik poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema Božo Lednik predstavil organiziranost in razvoj Gorenja sozd ter vlogo in mesto, ki jo v sestavljeni organizaciji Gorenja ima Gorenje Procesna oprema. Posebej je poudaril tipičnost delovnega procesa, ki zahteva visok delež visoko kvalificiranih delavcev. V prihodnje naj bi se potreba po le-teh še stopnjevala, zato bodo mladim in dobro usposobljenim strokovnjakom vrata Gorenja odprta na stežaj.
Član poslovodnega odbora za razvoj in tehnologijo Stanko Blatnik pa je štipendiste seznanil z razvojnimi programi, ki izhajajo iz planskih dokumentov in usmeritev sozda Gorenje. Poudaril je vlogo in pomen sodelovanja z znan-stveno-raziskovalnimi institucijami.
Vida Robida, vodja programa štipendiranja v Izobraževalnem centru, je predstavila široko paleto možnosti izo-
Naše strokovne službe naj bi do 11. novembra 1985 posredovale pripombe na te planske dokumente in, ker pričakujejo od nas poglobljeno razpravo in čimveč konstruktivnih pripomb, vsekakor časa ni na pretek.
Da bi lahko uveljavili svoj vpliv na skupno porabo, morajo naše plansko analitske in finančne službe temeljito proučiti naše možnosti ter jih uskladiti s skupnimi potrebami v občini in republiki. Nedvomno gre za odgovorno delo, ki terja tudi strokovno in kritično analizo obravnavanih aktov ter nenazadnje tudi spoštovanje postavljenih rokov.
braževanja, ki jo nudimo delavcem Gorenja. Štipendistom pa med drugim omogočamo tudi, da se že med šolanjem s seminarskimi in diplomskimi nalogami ter počitniškim delom in podobnim aktivno vključijo v delovni proces. Čeprav je bil v ta namen leta 1982 ustanovljen Klub štipendistov Gorenja, te možnosti naši štipendisti še ne koristijo dovolj. Povedala je tudi, da je bil odziv dijakov in študentov na ponovni razpis štipendij zelo velik, verjetno tudi zaradi takratnega razpisa štipendij na V. stopnji izobraževanja tudi za naravoslovno-matematično usmeritev.
Ob koncu pogovora sta obe strani izrazili željo po globljem sodelovanju med delovnimi organizacijami Gorenja in štipendisti.
Po razgovoru so si ob strokovnem vodstvu štipendisti naše delovne organizacije ogledali bogato razstavo proizvodov in vzorcev sozda Gorenje.
Daniel Vengust
DOPISUJTE,
SODELUJTE,
KLIČITE,
NA TELEFON 133, II. ACT!
Janko Kapfer
Izobraževanje
Srečanje štipendistov
gorenjerommeme
gorenjeseris
Povečevanje produktivnosti
Povečati izvoz
2 nekaterimi ukrepi izboljšati prodajo. Izboljšanje oskrbe ob nenehnem dogovarjanju z dobavitelji. Kadrovske težave, zlasti za dela in naloge, kjer se zahteva višja ali visoka izobrazba.___________
Za poslovanje v prvih devetih Mesecih letos je značilno, da se je povpraševanje po izdelkih, ki jih proizvajajo delov-ne organizacije Gorenja sozd, nekoliko umirilo. Maja in junija se je prodaja bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov precej zmanjšala, kar je Povzročilo sorazmerno visoke zaloge teh izdelkov. Z določenimi ukrepi, začasnim znižanjem cen, izboljšanjem kakovosti, je prodajni službi tako na domačem kot tujem trgu uspelo zmanjšati zaloge. Kakovost končnih izdelkov bodo v delovnih organizacijah Gorenja sozd morali še naprej izboljševati, saj to terja vse zahtevnejše tržišče in prisotnost konkurenčnih firm. Posamezne programe smo prodajali kot smo planirali, razen nekatere izdelke Gorenja Peta r Drapšin, prodajo so ovirale visoke cene in slabša kakovost izdelkov, ter Gorenja Varstroj, ko je bila začasno slabša prodaja julija in avgusta.
Septembra smo izvozili rekordno število izdelkov, zaradi slabše prodaje na tuje v preteklih mesecih pa izvozni plan za prvo tričetrtletje kljub vsemu ni dosežen. Za čimvečji 'Zyoz si bomo morali tako Prizadevati v zadnjih treh mesecih letos. Dobre rezultate Pa je dosegla maloprodaja, saj so letni plan dosegli že 80 %.
Oskrba z reprodukcijskim materialom je precej boljša, saj dobimo dovolj materiala tudi tam, kjer ga je še pred kratkim primanjkovalo. Še vedno Pa so težave zaradi slabše kakovosti nekaterih polizdelkov. Domači dobavitelji še vedno
zvišujejo cene materiala, zaradi prodajnih omejitev naših izdelkov pa jim vedno ne moremo ustreči. Našim dobaviteljem smo že predlagali vključitev v prizadevanja za znižanje cen končnih izdelkov, predvsem z zniževanjem prodajnih cen njihovih izdelkov ob hkratnem izboljšanju kakovosti le-teh. Nekateri so našim pobudam že sledili, večina pa za naše predloge še vedno nima posluha.
Cene vhodnega materiala z domačega trga so se v prvih devetih mesecih zvišale za 51,4 %. Cene uvoznega materiala so ostale približno enake, zaradi spreminjajočega tečaja dinarja pa tudi te niso mirovale.
Pomemben člen v celoviti učinkovitosti Gorenja Commerce je organiziranost logistike in njena prilagodljivost posledicam tržnega položaja v naglih spremembah količine blaga za skladiščenje in prevoz. Pokazala se je kot dovolj učinkovita pri obvladovanju problemov, nastalih ob zmanjšanju prodaje v posameznih časovnih obdobjih.
V roku smo poravnavali vse svoje obveznosti tako doma kot v tujini.
Že dalj časa pa je prisotna deficitarnost kadrov, zlasti tistih z višjo in visoko izobrazbo. Vzrokov za to je več, prednjačijo pa predvsem nizki osebni dohodki in pa precejšnje povpraševanje po teh kadrih v širši regiji. Svoje mesto v celotnem poslovnem sistemu pa dobiva nov sistem nagrajevanja.
Ker po prvih devetih mesecih poslovanja zaostajamo za postavljenimi planskimi cilji, je poslovodni odbor delovne organizacije izdelal predlog aktivnosti za izboljšanje poslovanja. Določeni so nosilci in pa odgovorni za izpolnitev teh nalog ter postavljeni roki za dokončanje posameznih nalog.
Alfred Božič
Večja izkoriščenost storitvenih zmogljivosti kot v prvem polletju. Do konca leta še povečati delež industrijsko obnovljenih rezervnih delov.
Rezultati poslovanja za prvih devet mesecev letos so v Gorenju Servis ugodni. Tako smo glede na enako obdobje lani servisne storitve v garanciji povečali za 12 %, za 10 % pa so se zmanjšale pogarancij-ske storitve. Obnovili smo 5.338 ekranov, nekaj manj kot smo načrtovali, 3.161 elektromotorjev, 100 % in 1.377 programatorjev, prav tako 100 %. Za 125 % se je vrednostno povečala prodaja rezervnih delov, za 74 % pa izvoz le-teh.
Za leto 1985 smo načrtovali
2,5	% povečanje produktivnosti, izražene v pogojnih enotah, porabljena sredstva naj ne bi v celotnem prihodku presegla 51,4 %, osebni dohodki in skupna poraba so lahko 90 % nominalne rasti dohodka, znesek sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa naj ne bi presegel 48 % deleža dohodka. Akumulacija ne sme biti nižja kot 20 %, izvoz pa naj bi glede na enako obdobje lani povečali za 17 %.
Planirano količino storitev v devetih mesecih smo povečali za 2 %. Če pa upoštevamo podatek, da smo to realizirali le z 1 % več zaposlenih, lahko ugotovimo, da produktivnost narašča. Bolj kot v prvem polletju so bile izkoriščene tudi storitvene zmogljivosti.
Delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku je od planiranega sicer nižji za 4 %, še vedno pa je za 4,6 % višji od
ciljnega. Pri porabljenih sredstvih je delež rezervnih delov 71,4 % in je za približno 1 % višji kot lani. Naš vpliv na gibanje cen je še vedno prema-li, lahko pa vplivamo na povečanje faktorja obračanja. Na ta način bi bilo vezanih manj obratnih sredstev, kar bi pozitivno vplivalo na dohodek.
Delež osebnih dohodkov je za 2 % višji od ciljnega, je pa še vedno v okviru načrtovanega. Upamo, da bomo načrtovano povečanje za 48 % dosegli do konca leta.
Akumulacija v dohodku je približno 2 % višja kot smo predvideli, k čemur pa je pripomogla predvsem boljša izkoriščenost storitvenih zmogljivosti ob hkratni manjši porabi.
Do konca leta naj bi predvsem še nadalje povečali naše storitvene zmogljivosti, v celotnem prihodku pa bi morali predvsem povečati delež industrijsko obnovljenih rezervnih delov. Kupna moč prebivalcev je namreč še vedno precej nizka, koristnikom naših storitev pa bi morali nuditi kakovostnejše storitve in cenejše industrijsko obnovljene rezervne dele. Na širšem področju Jugoslavije bomo morali uvesti sistem staro za novo za pralne stroje. Upamo, da se cene rezervnih delov do konca leta ne bodo več povečale, zaloge le-teh pa naj bi zmanjšali za 10 %. Še naprej moramo zmanjševati porabo sredstev, ker bomo le na ta način imeli več sredstev za osebno in skupno porabo. Kadrovsko strukturo moramo izboljševati še naprej, stopnjo rasti zaposlovanja pa obdržati na sedanji ravni.
Razgovor s predstavniki občin
V	torek, 22. oktobra 1985, so bili na obisku v Gorenju v Titovem Velenju predsedniki skupščin in izvršnih svetov občin, kjer imajo svoj sedež Gorenjeve delovne organizacije. Po razgovoru ogled jubilejnega hišnega sejma.
Na razgovoru predstavnikov občin ic vodstvenih delavcev Gorenja, ki postaja že kar nekako tradicionalen, so se gostje seznanili z izvajanjem sanacije velenjskega dela sozda Gorenje, uresničevanjem letošnjega delovnega načrta ter s pripravami srednjeročnih in dolgoročnih programov Gorenjevih delovnih organizacij.
V	razgovoru so predstavniki Gorenja poudarili, da se tehnološko posodabljanje Goren-
ja Gospodinjski aparati odraža na vseh tistih delovnih organizacijah, ki so vezane na proizvodnjo gospodinjskih aparatov. In kar je še posebej pomembno, vse pomembnejšo vlogo prevzemajo članice sozda Gorenje, med njimi Gorenje Fecro, Gorenje Muta, Gorenje Tiki, ki dosegajo vse spodbudnejše delovne rezultate. Vsekakor postaja z enakopravnostjo svojih članov, sestavljena organizacija Gorenje vse bolj enotna in celovita. Predstavniki občin, kjer imajo sedež Gorenjeve delovne organizacije, so si po razgovoru z zanimanjem ogledali predstavitev Gorenjevega proizvodnega programa, ki je obenem prikaz Gorenjevega razvoja in mesta, ki ga zavzema ne le doma, temveč tudi na tujem, kamor naj bi letos izvozili za 140 milijonov dolarjev.
gorenjelbra
Vrnitev 102 delavcev v Bihač
Po skoraj dveh letih priu-čevanja v Gorenju v Titovem Velenju se je v Bihač vrnila prva večja skupina delavcev Gorenje Bira.
Kot je bilo predvideno v sporazumu, se delavci iz Bi-hača po opravljenem priuče-vanju vrnejo na delo v novo tovarno, ki jo bodo v Bihaču odprli 4. novembra. Skupno je bilo na delovnem usposabljanju 268 delavcev, od teh sta se v soboto, 26. oktobra, v Bihač vrnila 102. Predvideno je, da bo naslednja večja skupina končala z delom v Gorenju v Titovem Velenju 10. novebra, vsi preostali pa se bi po dosedanjih načrtih vrnili 1. decembra. Takšen je plan vračanja, ki pa bo seveda odvisen od izpolnitve delovnega načrta v novi tovarni Gorenje Bira v Bihaču.
Med prvimi stotimi, ki so se sedaj vrnili in že delajo v novi tovarni v Bihaču, so bili predvsem tisti delavci, ki so na priučevanje v Gorenje prišli že ob koncu leta 1983 ter so usposobljeni za dela v novi tovarni.
Kot je povedal Osman Alagič,
vodja izobraževanja in usposabljanja kadrov Gorenja Bira, so bili delavci iz Bihača, ki so se vrnili v prvi večji skupini, zelo zadovoljni tako z delom kot z bivanjem v Titovem Velenju. Tudi domotožje so znali premagovati in tako so resnično z novimi spoznanji zapustili velenjski Dom učencev. V tovarnah Gorenja v Titovem Velenju pa so prav tako pridobili znanja, ki jih bodo lahko s pridom izkoristili v svojem delovnem okolju.
Takšna oblika sodelovanja in način delovnega priučevanja je nedvomno redka praksa pri nas, ki je odprla nova pota sodelovanja, poglabljanja medsebojnih stikov in delovnih znanj.
Na delovnem usposabljanju so bili v tem času tudi vodstveni kadri iz Gorenja Bira. V ponedeljek pa je z delom pričela nova skupina 20 delavcev Gorenja Bira, ki pa bo ostala za potrebe tukajšnjega Gorenja na razpolago tudi dalj časa.
gorenje
šport in rekreacija
Vsi so zadovoljni
V drugi in tretji izmeni preventivnorekreativnega odmora v Lipiku so bili udeleženci zelo zadovoljni z organizacijo, oskrbo in vzdušjem.
Tudi udeleženci druge izmene so imeli podobne aktivnosti kot v prvi in vse delo so opravili po načrtu. Rekreacijske vaje so bile od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, v prostem času pa so si znali prav tako organizirati razne aktivnosti. Bili so na izletu v Bučju in
Udeleženci druge izmene:
spoznali številne kulturnozgodovinske znamenitosti zahodne Slavonije. Tudi v zdravilišču so bili deležni vse pozornosti in tako so bili nadvse zadovoljni z bivanjem, prehrano in organizacijo oddiha.
Nevenka Bajde iz tozda Štedilniki je v imenu vseh udeležencev druge izmene izrazila vso zahvalo organizatorjem športne in kulturne dejavnosti in seveda osnovnim organizacijam sindikata in vsem, ki so omogočili tako organiziran preventivno-rekre-ativni oddih v Lipiku.
Marija Pajenk, Jože Vidali, Franc Centrih, Ivan Logar, Dušan Krivec, Dragica Dupelšek, Marija Ajdnik, Jože Pintarič, Vinko Mikek, Ivan Ducman, Zorka Mohorko, Jožica Mišič, Zula Kardaševic, Radovan Mitrovič, Slavko Brzelak, Erna Železnik, Franc Škruba, Angela Zorman, Martin Žuntar, Heda Bezjak, Vinko Vodlak,Andrej Šilc,Ciril Riga, Zofka Podrzavnik, Olga Brzelak, Danilo Rihtarič, Frančišek Vidovič, Jože Založnik, Anton Polšak, Marija Toter, Julka Hudobreznik, Milena Urnaut, Jože Kovačec, Marjeta Šteharnik, Majda Mandelc, Terezija Verdev, Marija Kure, Inge Bolšec, Agata Mance, Dušanka Grujičič, Marija Borkovič, Marija Belci, Mira Jeršič, Jožica Matijec, Zofka Višnjar, Drago Ocepek, Justa Šantej, Marija Založnik, Jožefa Mežnarc, Srečko Jagrič, Jožica Rupp, Jožica Petrič, Ana Kordež.
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V LOVU NA VELIKO RIBO ZA LETO 1985
Tekmovanje smo izvedli v sodelovanju z ribiško družino Jezero v Titovem Velenju. Glavna značilnost tega ribolova je bila: veliko udeležencev — ribičev, pa malo rib.
Moški posamezno; 1. Milan Dolinar (Sektor kakovosti) 750 točk; (s to zmago si je pridobil naziv ribji car Gorenja za leto 1985), 2. Branko Zajc (Galvana) 150; 2.-3. Rudi Hudalin (NO—Keramika) 150; 4. Ivan Tišler, 5. Zdravko Vreš, 6. Vili Lamovšek, 7. Vlado Klemenčič, 8. Ludvik Štraser, 9. Franc Ravnjak, 10. Heinz Bartlma,
Ženske posamezno: 1. Mira Sevšek (ZHT-Plastika) 26 točk (ribja carica Gorenja za leto 1985); 2. Sonja Majhen-šek (Galvana II.) 10 točk.
Brez ujete ribe je ostalo 7 ri-bičinj.
Točkovanje za pokal Gorenja: moške ekipe: Galvana 58 Notranja oprema 36, Štedilniki 32, ZHT 40, Sektor kakovosti 30, RKS 36, Tehnična oprema 54, Prof. el. 22, PPT 18, RR 11.
Ženske ekipe: ZHT 23, Galvana 31.
NOV REZALNI STROJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
S tem so v tozdu MGA Nazarje še enkrat dokazali svojo sposobnost, ustreči zahtevnemu zunanjemu kupcu. Še več, predstavnik firme Bosch—Siemens je bil s testno serijo zelo zadovoljen in povedal, da ga za uvedbo ničelne serije ni treba povabiti v Nazarje in s tem izkazal vnovično zaupanje v kakovost malih gospodinjskih aparatov Gorenje.
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev OZD Gorenje v Titovem Velenju. — Družbeni organ — Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik. Srečko Kranjc. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka.
----------------------------f