tev. 41. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1915. Leto XXVIII. -------------------:--------------------- Pomagajmo! Vojsko čutimo vsi; v zadnjo gorsko k"'': sega; ni ga srca, ki bi ne čutilo njenih železnih rok. Vsi moramo tudi sodelovati, da se za nas prav in dobro kom a. Vsaka pomoč v tem oziru je obenem delo za mir. Vse polno takih reči je kamere nas vabijo, naj se zganemo: le i ei in ranjenci, skrb za sirote in \iin\e padlih junakov, skrb za pohabljenec, pomoč vojaštvu z bakrom, me-si ,4om, volno, predvsem pa pridno dele v kmečkem gospodarstvu, da ne za- ,e |)ridelovanje potrebnega živeža. \ tega je treba in kdor se je v teh ozi iii pridno in resno lotil dela, je sobe! vnik, dejanski pomočnik v težki vojni službi. Dve reči sta nam pa zdaj prav po- io pri srcu, ki ju s toplim priporočilom pošiljamo med naše ljudstvo, prepričani, da naše besede ne bodo zastonj. Najprej izpregovorimo resno o voli n n i h. Z Lahom imamo vojsko ne ed njimi takih, kateri so bili v službi laške armade, ki so ji sporočali, kar so izvedeli, ki so pa obenem poskrbeli za vohunsko službo tudi še za potlej, ko se jim je bilo treba umakniti iz naše domovine. Pole«- laških državljanov je bilo pa mnogo avstrijskih Lahov, ki so imeli svoje srce za Italijo, in ki so Avstrijo sovražili. Ti so bili v vohunstvu gotovo še spretnejši in strastnejši, ter tembolj nevarni, ker so naši državljani. Nekaj najhujših kričačev so pač vsi poznali, toda poleg njih jih je bilo gotovo veliko skritih, previdnih. Kričači so jo potegnili začetkom vojske čez mejo; zviti, tihi izdajalci so pa ostali. In nazadnje denar! Ljudi brez značaja, brez vesti, ki jim je za denar vse naprodaj, dobiš povsod. Z denarjem se pa pri takih rečeh ne varčuje. Zato je ne samo mogoče, nee-o tudi verjetno, da so Lahi ob svoji pripravi za vojsko najeli tudi takih barabskih ljudi in jih plačali za umazano vohunsko in izd~;alsko delo. Kdo bo verjel, da so n. pr. na Krasu pri-prosti otroci sami od sebe prišli na to, da so jeli odvijati vijake od šin na avtomobilski progi, ali da sta nesrečna ubita žandarja pri Radečah slučajno našla svojo smrt? Kdo more tajiti vohunstvo, če so Lahi večkrat, ko so naši postavili v Kak skrit kraj svoje kanone, že za kratek čas jeli streljati nanje? Ne slepimo se: Lahi so razpredli vohunstvo, kar so ga le mogli in mnogo naše krvi je že izteklo za to, ker so brezvestni vohuni mogli izvrševati svoje črno izdajalsko delo. Zato pazimo vsi brez izjeme na sumljive ljudi in pomagajmo, da se ta grda, nevarna zaloga zatre. Posebno izkušajo vohuni izslediti, kako in v kakšnem številu se premika vojaštvo, pa tudi, kje so pripravljeni zakopi in utrdbe; seveda se zanimljejo tudi za najraznovrstnejše druge reči, ki so z vojsko v zvezi. Razumni ljudje, ki imajo odprte oči, brž opazijo, kje ni kaj prav. Kdor v tem oziru kaj najde in poskrbi, da se grdo vohunsko delo onemogoči, odvrne morda najstrašnejše nesreče od naših dragih na bojišču. Druga reč, ki moramo danes zapisati par besedi o nji — v pomoč naši armadi in v skrbi za skorajšnji mir — je pa t r e t j e v o j 11 o posojil o. Mi vsi vemo, da med našim narodom ni velikih bogastev. Domala brez izjeme imamo kmečko ljudstvo, ki si s pridnim delom služi svoj kruh in ohranja našo zemljo bodočim rodovom. Milijonov ni v žulja vili rokah; marsikje manjka celo za sproti in na premnogih kmečkih domovih vise s svinčeno težo neusmiljeni dolgovi, ld silijo kmeta in njegovo družino, da dela predvsem za druge. Zalo se tudi pri nas ne more pričakovati toliko posojila, kolikor ga morejo dati druge bogate dežele z razvitim tovarniškim in trgovskim življenjem. Nekaj pa mora dati tudi naš narod, in kar more, naj tudi da. Sto kron je najmanjši svota, ki se more zapisati za vojno posojilo. Velikih svot naš kmet ne zmore, kakor smo že rekli. Iskreno bi nas pa veselilo in na vse strani bi nam bilo v čast in v korist, ko bi sc -— četudi manjših svot — zapisalo večje število. Dobra volja naj se pokaže. Posojilo se dobro obrestuje. Kdor ga zapiše, pa obenem izpriča, da zaupa državi, da hoče v nji in ž njo živeti sam in njegov rod. Treba pa je, da se število naših udeležencev pri vojnem posojilu natančno razvidi in zato naj nihče ne zapiše drugod svojega posojila, nego pri svoji domači posojilnici, ta pa pri Zadružni zvezi. Le tako moremo izkazati, kaj se je pri nas naredilo v denarnem oziru, ko je bila domovina v nevarnosti. Vojska se zdaj za nas povsod srečno obrača; na vseli konceh zmage! Treba je sovražnim državam še dokazati, da nag tudi v gospodarskem oziru ne bodo ugnali, da smo marveč pripravljeni tudi državo podpreti z denarjem. Cim bolj ima država svoje denarno gospodarstvo v vojski urejeno, tem manjši so njeni vojni stroški in tem manj jih bo torej treba pokriti po vojski. Že pri prvem in drugem posojilu se je naše ljudstvo udeležilo po svojih močeh; tudi tretje bo pokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti do države in da trdno upa, da se bo po vojski tudi država v polni meri zavedala svojih dolžnosti do zvestega hrvaško-slovenskega narodn. • ° -vijem jugu. Maščevan pohlep. Strašne svetovne vojske ie kriv pohlep in nad pohlepom se vojska naj-groznejo maščuje. Kakor da bi hotel Bog vidno pokazati, kako sovraži človeško pohlepnost! Začela je Srbija. Nezadovoljna s svojimi zmagami nad Turki, ki so ji prinesle v balkanski vojski mnogo stare srbske zemlje, je zahlepela še po tuji zemlji. Najprej je zavratno uropala Bolgarom Maeedonijo, ki je po veliki večini stara bolgarska zemlja, potem je pa začela hlepeti še po naših dežela!!. Zahotelo se ji je Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Hrvaške, celo Istre in Trsta. Začela je rovati po Bosni, podpihavati sovraštvo proti Avstriji, snovati zarote. Konec je bil strašni umor v Sarajevu, ki je odkril srbske namene, prisilil Avstrijo k obrambi in tako sprožil svetovno vojsko. Ker se je Rusija potegnila za Srbijo in poslala vse svoje vojake na nas, se je Srbija 6e izvila iz bojev. Avstrija je bila sicer zasedla že velik del Srbije, tudi na Bel-gradu je že zavihrala cesarska zastava, a strašni boji z Rusi na severu so prisilili Avstrijo, da je morala večino čet poslati na Ogrsko in v Galicijo in tako oslabiti svoje moči v Srbiji. Tako se je prvič Belgrad rešil. A že so spet nove armade prekoračile Savo in Donavo, že je drugič padel Belgrad in to pot se zdi, da za Srbijo ni več rešitve. Njen položaj je tem bolj obupen, ker je vstal zoper njo sovražnik tudi na vzhodni meji. Bolgari ne morejo pozabiti, kaj jim je storila Srbija in sedaj se je dvignila I udi njih vojska na Srbijo. Tako grozi pogin Srbiji od treh strani: od zahoda prodirajo avstrijske čete, od severa avstrijske in nemške, od vzhoda bolgarske. Kdo ve, če sc ne bo po tej vojski reklo: Srbija je bila? Rusija je bila združila balkanske države na vojsko zoper Turčijo. Zato je upala, da bodo šle sedaj v veliki svetovni vojski te države ž njo. A preslepil jo je pohlep. Tako velika država, kakor je Rusija, gotovo potrebuje izhoda na morje. Rusija nima pripravnega izhoda. V Aziji ji je zaprla pot Japonska, ko jo je premagala v nesrečni rusko-japonski vojski. Baltiško morje ji vedno lahko zapre Nemki i čija. Severno morje pa po zimi zamrzne. Rusiji ni zameriti, da si želi izhoda iz Črnega morja mimo Carigrada in skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Svoj čas ji je ta prehod najbolj branila Anglija, ki se je bala ruskega tekmeca v Sredozemskem morju. Avstrija se je bila že vdala, četudi ne rada, ker tudi sama še nima proste poti čez Solun v Malo Azijo. Vendar bi Avstrija nc bila proti temu, ker s'o ruske želje res umevne. Toda prišla jc vmes svetovna vojska, ki je tudi vojska med Rusijo in Avstrijo. V tej vojski je hotela Rusija s silo rešiti tudi svoje vprašanje o prostem prehodu skozi Dardanele. Sedaj je Avstrija seveda nasprotna, ker bi sedaj Rusija uvažala tudi katione in strelivo za vojsko zoper njo. A sedaj je Rusija upala na balkanske države, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo. Te države I naj bi napadle Turčijo, vzele ji Carigrad in Dardanele in jo vrgle nazaj v Azijo. Tako bi se odprla tudi Rusiji prosta pot do morja. A v svojem pohlepu je naredila Rusija veliko neumnost. Oznanila je vsemu svetu, da mora biti Carigrad njen, njene tudi Dardanele, da jih lahko utrdi, če se ji bo zdelo. Sedaj pa balkanske države po koncu! Bolgarija je v balkanski vojski naska- j kovala že zadnje utrdbe pred Carigra- : dom, a ji je Rusija ustavila nadaljnji I pohod. Sedaj naj pa Rusija sama Crri-grad zasede? Grčija tudi še vedno sanja o nekdanjem grškem cesarstvu v | Carigradu. Romunija se pa boji vsaj za j svojo trgovino, če bi imela Rusija v rokah Carigrad in Dardanele. Ko bi bila Rusija proglasila Carigrad za svobodno mesto in Dardanele za svobodno pot vseh balkanskih držav, bi gotovo žc danes ne bilo več Turkov v Evropi in svetovna vojska bi se bila morda vse drugače zasukala. Ne moremo skoraj drugače reči, kakor da jc Bog udaril ruski pohlep, zmešal t ako rekoč sovražnikom jezike in jim vzel vso moč. Zastonj so Angleži in Francozi naskako-vali Dardanele, Bolgari, Romuni in Grki so jih od strani gledali in sc jim kajpada na tihem še smejali, nazadnje so sc pa Bolgari še kar očitno zvezali s Turčijo in Nemčijo in šli v boj ne na Carigrad, ampak zoper Srbijo. Italijo je tudi spravil v vojsko samo pohlep. A pohlep se je nad njo tudi najbolj očividno maščeval. Zavoljo ljubega miru je bil obljubil naš cesar Italiji pravzaprav že vse, kar so si Italijani od nekdaj brez vsake pravico lastili. A ne! Italiji se jc zdelo, da je Avstrija žc močno oslabljena in da je treba lc šc malega sunka, pa bo na tleh, in potem sc bo dobilo, kar bo kdo zahteval. Za ta sunek sc jc sama pripravila. Pretrgala jc izdajalsko svojo zvezo z Avstrijo in ji napovedala vojsko. Mislila je, da bo v par dneh v Ljubljani in da bo šc pred jesenjo z mečem v roki sklepala mir na Dunaju Kako se je goljufala! Peti mesec žc teče, a Italija je tam, kjer je bila prve dni. Stotisoče nje najboljših vojakov že gnije ob Soči, a nikjer nobenega upanja, da bi se obrnilo na bolje. Bliža se zima, mraz že pretresa vojake z juga, lakota se povsod oglaša, ljudje kolnejo to vojsko, a Italija ne more ne naprej ne nazaj. Naprej ji brani Boroevif, f0 gre nazaj, ve, da bo šel Boroevič za nj,, in potem bo v Lombardiji ples. Človeku bi se smilila, če nc bi zagrešila tako podlega izdajstva! Potem je pa hotela Italija pomagati tudi zaveznikom, a jc še tem le bolj škodovala. Kar ni neumno — za nas seveda srečno! — zmešala s svojo politiko Rusija, to je zmešala v svojem pohlepu Italija. Italija je branila Črnogorcem v Skader, Srbom v Drač, ker bi rada sama vso vzela. Tako je Srbe in Črnogorce razdražila, da so že začeli premišljati, ali hi ne bilo bolje vreči orožje proč in se vdati. Čemu boj za prazen nič! Kar bi utegnili pridobiti v Albaniji, to hi jim odšavs-nila Italija! Prav tako je pa z Grki. če bi jih žc Rusi ne bili oplašili s svojim Carigradom, jih jc razburila Indija, Itali ja ima šc vedno zasedeno oto.-ie ob Mali Aziji, ki je po narodnosti grško, in vedno l>olj odkrito kaže, da pa tudi ne da več iz rok, da, še v Albaniji in Mali Aziji si lasti staro grško zemljo. To Je Grke odbilo in nobenega veselja nimajo, da bi šli za take zaveznike v vojsko. Tako sc maščuje v tej vojski pohlep in svetovna vojska oznania tudi narodom in državam božje za|i .rdi; Nc kradi! in tudi ne želi tuje 1 i! VrMm slovenskim jutio - m Z velikim zr.nimanjem čitamo Vaša pisma z bojnih, poljan. Veseli nas, da se s pozdravi spominjate tudi nas, za kar sc Vam prisrčno zahvaljujemo. Prcdr u slovenski mladeniči in možje! Dovolite, da tudi slovenska mladenka izpregovori besedo do Vas. Trda je sicer Vaša usoda — toda verno srcc Vam je polno živega ognja in ljubezni do naše mile domovine. Že pil drugo lelo stojite nepremagljivo kol skala ter odbijate z nadnrravno močjo sovražne nr,-valc. Vse borjenje, vse žrtve so Vam lahke ob misli na svoje drage domove. Pripravljeni ste dati vse, vse pretrpeti. — To beremo dan na dan iz Vaših iskrenih pisen'. Predragi slovenski junaki! Ljubi Bog naj Vas tisočkrat blagoslovi! Marija, pc-moč kristjanov, naj Vam bo ob sireni pri vseh delih, na vseh trudapolnih potih! Naj Vam Ona pomaga, da nikdar ne opcš.vc v srčnosti in ljubezni do Boga in domovine. Naj Vas tolaži, kadar Vam žalost srcc objame, naj odpodi vsako malosrčnost, da ■nadaljujete svoje napore s sladkim upom na brezkončno plačilo za vsa Vaša velika dela! Me slovenske mladenke smo Vam globoko hvaležne za Vaše plemenite čine; slava Vam, slovenski junaki, ki prenašale bremena hude vojske ler izvršujete tn' o velika dela! Tudi me se vojskujemo in delamo povsod za blagor slovenske očetnjave. Trudimo se, da ohranimo vse Vaše domove na dobrem stališču, kot sle jih zapustili Vi. u bo Vaše veselje neskaljeno in tem večje ko se povrnete, ' Da, Bog in Marija je z nami, — kar tolikrat ponavljate v svojih pismih. To je naše veliko upanje, ko se nam šibe ramena ob težko naloženih dolžnostih, ki jih izpolnjujemo ob teh odločilnih dneh. Krščanski rojaki, naj Vam bo vera močan, odbijalni steber ob vsaki malosrčnosti. Mi doma iskreno molimo za Vas, vse darujemo za Vašo srečo in blagostanje. Ljubi Bog nas bo gotovo uslišal; Marija, naša moč in tolažba, ki jo tisoč in tisočkrat kličemo, Vas mora varovati in rešiti! 0 dragi slovenski junaki! Naj se nikdo izmed Vas ne izneveri. Čeprav nas boli Vaša usoda, vendar se nam obličje razjasni blažena sreča in mir se naseli v naša trpeča srca, ko čujemo o Vaših junaštvih, ko beremo Vaše tako plemenite besede, da delate vse z Bogom in za Boga, da ste ostali dobri, vrli, Bogu zvesti v vseh prevelikih nevarnostih! Tudi me doma hočemo ostati trdne in zveste; z lepim, neomadeževanim življenjem se hočemo izkazati vredne Vas in Vašega življenja, ki ga za nas žrtvujete. Vse prenašamo z največja vdanostjo iz ljubezni do Vas in naših domov ter ljubljenega vladarja! Neprestano obračamo v nebo svoj pogled, da pošlje Gospod krep-čila in obilnega blagoslova na Vas, da vztrajate. Marsikatera grenka solza kane iz očesa, toda nikdar iz malosrčja. Nasprotno! Prinese nam novega ognja ter junaške vdanosti. Pripravljene smo dati vse, tudi svoje mlado življenje na oltar domovine! Sprejmite torej, predragi naši junaki, še enkrat največjo hvaležnost in vdanost do Vas. V vročih prošnjah do neba vedno mislimo na Vas. Nihče ni pozabljen, naj bo kjerkoli; naša srčna molitev ga spremlja vedno in povsod! Pošiljamo Vam vsem prisrčne pozdrave! Živeli! Gorenjka. na obligacije, oziroma na začasne listine posojila za pol odstotka nižje kolikor bo znašala vsakokratna oskomptna obrestna mera. Podpisovanje se prične 7. oktobra in sc zaključi (j. novembra. Pregled po svetu. Bolgarija se je odločila. Odgovor bolgarske vlade Rusom ni bil všeč, Rusija je pretrgala diplomatične zveze z Bolgarijo. Ministrski predsednik Radoslavov je rekel na shodu zastopnikov ljudske stranke: »Stojimo pred vojsko radi naših narodnih koristi. S puško v roki moramo iztrgati našim sovražnikom, kar so nam vzeli pred dvema letoma . . .« — Prestolonaslednik Boris je imenovan za vrhovnega poveljnika bolgarske armade. — Gešov, Danev in Malinov so dali vladi na razpolago svoje liste ter so opustili dosedanje protivno stališče. Štirisporazum izkrcava čete v Solunu, Že 1. oktobra je priplulo več angleških ladij v Solun. Prispel je angleški general sir John Hamilton in z njim več francoskih in angleških častnikov, kakor tudi več tisoč vojakov. Grški ministrski predsednik je vložil sicer ugovor, ker izkrcavanje krši grško nevtralnost; vendar je pa ta protest le zunanjost. To je razvidno že iz dejstva, da je solunska vojaška in civilna uprava tuje častnike radostno pozdravila in da so se čete lahko nemoteno izkrcale. Glasovanje V grški zbornici. Opozicija od oddala 102 glasova; vladnih poslancev, ki drže s četverosporazumom, je bilo 142. Pripomniti je pa, da jih 13 ni glasovalo, 50 jih pa ni bilo navzočih. Kralj je izjavil, da se iz tega razmerja ne more napraviti jasna sodba o usodi ljudstva. Venize-los je radi tega odstopil. Njegov naslednik je Zaimis, predsednik narodne banke. Kršitev grške nevtralnosti. Francozi in Angleži se zdaj ne bodo mogli več zgražati in zabavljati radi svojedobnega vpada nemških čet v Belgijo. Storili so sedaj sami isto, ker so spravili svoje čete v Sslu-nu na nevtralna tla. Na Balkanu je sedaj tako-le: Bolgarija ni ugodila ruski zahtevi, da pošlje domov avstrijske in nemške častnike, katerih v Bolgariji sploh ni, pač pa so blizo Bolgarije, kajti avstrijska in nemška vojska je prekoračila na več mestih srbsko mejo. Glavni sunek je namenjen skozi ti-moško dolino, kjer je najbližnja zveza z bolgarsko armado, ki stoji ob srbski meji, Na severu se čutijo Bolgarija, Avstrija in Nemčija varne, kajti Romtinija ostane nevtralna. Srbija je v grozni stiski in ententa ji gre na pomoč; pustila je Dardanele in vozi svoje čete v Macedonijo. Morala je preko grškega Soluna. Pod Venizelosom je upravičeno upala, da se tudi Grška postavi na njeno stran s svojo vojsko. Prišlo je novo ministrstvo, ki se sicer ne bo z orožjem upiralo izkrcavanju ententinih čet, pa ostalo bo nevtralno in zaenkrat ne bo stopilo na stran entente. Kam se bo Grška končno odločila? Zna se zgoditi, da posluša dobre nasvete in počaka bolgarskih in naših uspehov in pozabi na pogodbo s Sr- 3i Oklic! Tretje vojno posojilo se predloži v podpisovanje. Vtretjič tekom vojne se izdaja poziv, naj se dajo državi .sredstva ki jih potre! uje za izpolnitev svojih velikih nalog. Zmagoslavni čini vojske in mornarice utrjajo naše zaupanje v bodočnost; moč zmage pa imajo tudi dokazi naše gospodarske sile. Kaže se, da se je moč države pod navalom sovražnikov mogočno povečala. To in velik uspeh prvih posojil, kakor tudi vedno napredujoče obnavljanje kapitala, dalje patriotični duh in zavest dolžnosti, ki preveva prebivalstvo, daje jamstvo za poln uspeh tretjega vojnega posojila. Naši bratje posvečajo na bojišču svojo kri in svoje življenje državi. Kdor je ostal doma, ima častno dolžnost, da do skrajne meje svojih zmožnosti in svojega premoženja z vsemi silami zagotovi sredstva za vojevanje. Kdor za to skrbi, skrbi preudarno zase; kajti njegova moč se opira na moč skupnosti. Smotrena sedanjost je podlaga bodočnosti miru. Na uspehu je udeležen vsakdo, katerega poklica naj je in kakršno premoženje naj tudi ima. Kdor ima gotovino in vloge aH terjatve pri bankah, kdor ima vrednote, ki se dajo premenjati v denar, temu veleva domovinska čast, tf> ima dolžnost, da da na razpolag sredstva, ki ima do njih predpravico od sovražnikov v svojem obstoju ogrožena dežela. Vsi po svojem ugledu in stališču vplivni državljani morajo v svojem krogu delovati s poukom in pojasnjevanjem: neumorno podrobno delo mora pomagati in podpirati. Težka ni dolžnost, ki jo tu zahteva država o:l svojih državljanov, nobena žrtev ni. |.a tudi ne izguba dobička, zahteva se le pripravljenost, dati državi denarna sredstva gospodarsko vojno pripravo, torej pripomoči, da se svetovna vojna končno zmage-polno završi. Finančna moč naše države jamči podpisovalcem vojnega posojila za varnost "jih glavnice in za zelo ugodno obrestovanje. Vsi krogi prebivalstva, kmetovalci in industrijalci, kapitalisti in trgovci, zasebniki in družbe morajo zato pripraviti vsa svoja sredstva za ta vzvišeni namen. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1915. C. kr. deželni predsednik: Bar on Schwar : s. r. f.tje avstrijsko vojno posojilo. Vtret-je sc obrača naša država do svojih državljanov s pozivom, naj se po svojih najboljših močeh udeleže podpisovanja 3. avstrijskega vojnega posojila in tako omogočijo domovini, da zmagoslavno konča usiljeno ji vojno. — V zadnjih mesecih dosežene velike zmage Avstro-Ogrske in Nemčije v Rusiji, ponesrečeni napadi bivšega laškega zaveznika, hraber odpor Turčije in slednjič nastop Bolgarije na naši strani so kaj ugodna znamenja, da bode končna zmaga laša in naših zaveznikov in da bode po obilih žrtvah krvave vojne zopet nastopil 111 i'" in z njim blagostanje vsem narodom n"še širne domovine. — Pogoji so ti-le: i Podpisovalci bodo plačali 93 K 00 vin. (vrednost je 100 K), obresti bodo zna-I šale 5Y>% in se bodo izplačevale v pol-| letnih obrokih. Le prvi odstrižek, 1. ja-j nuarja 1916, in zadnji 1. oktobra 1930, je četrtletni; vojno posojilo je prosto davka. Zadolžnice so izstavljene v od-strižkih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 in v odstrižkih, ki predstavljajo več kot 10.000 K. Pri podpisovanju 200 K se mora nabavalna cena cela vplačati, pri podpisovanju nad 200 K se vplača pri priglasitvi 10%, 6. decembra in 5. januarja pa 20%, 5. februarja 25%, ostanek pa 6. marca. Avstro-ogrska banka in vojna posojevalna blagajna podeljujeta bijo, kajti vse kaže, da Srbije ne bo mogla rešiti. Na strani osrednjih sil pa more ohraniti svojo Macedonijo in dobiti Epir in južno Albanijo. 10. oktobra so poročali iz Aten, da bo novi kabinet po kraljevi želji varoval strogo (?) nevtralnost. Kralj ne mara priti na-vskriž z Avstrijo in Nemčijo, zameril bi se pa tudi ne rad Francozom in zaveznikom. Ultimat Srbiji. 8. oktobra je pa Bolgarija poslala ultimat Srbiji, ki v njem zahteva, da mora odstopiti Bolgariji Macedonijo v 24 urah. Bolgarski poslanik v Nišu —Čaoračikov je že izven Srbije. Izkrcavanje v Solunu, Do 8. oktobra je pristalo v Solunu baje 110.000 zavezniških čet. Poslali so jih v srbsko Makedonijo. Izkrcavanje se baje nadaljuje; kako se bo strnilo z nevtralnostjo Grčije — je uganka. Oc- Dardanel v Srbijo. V Niš je dcšlo mnogo francoskih in angleških častnikov, ki so bili doslej na dardanelskem bojišču. Iz. Niša se podajo v glavni stan v Kraguje-vac. riplomaii zapustili Soiijo, Ruskemu posi;;- r k n so sledili tudi angleški, francoski in iu iijanski; zahtevali so potne liste. Tudi fosknika Belgije in Srbije sta odpo-tova.'?. V.žen posvet so imeli avstrijski in ogrski ministri na Dunaju dne 6. oktobra. Trajal je cel dan. Temu sestanku pripisujejo velik pomen. Izprememba na Kitajskem. Glasovale, čc se sprejme zopet monarhija name-.to secanje ljudovlade na Kitajskem, bo 15. novembra. Sodijo, da bo postal sedanji predsednik — vladar. S valovna voiska Prehod čez Drino, Savo in Donavo. — Prodiranje naših čet na celi črti v Srbijo. Belgrad padel 1)0 Jjutih pouličnih bojih. — Italijani trikrat, napadli naše naFol-garljt, a trikrat tepeni; izgube Italijanov: 2000 mož. — Rusi ponovno napadali na gališki in volhinjski črti. — Severno od Kolkov so vrgle naše zavezniške čete sovražnika zopet čez Sthv Tudi drugod napadi odbiti. Ifuskih ujetnikov do 6000. — Na francoskem bojišču se boji vse dni nadaljujejo. V prodiranju ni nobenega napredka. SRBIJA V OGNJU. So žs čez. Začetek prodiranja proti Srbiji (cd severa proti jugu) je zato sila važen, ker je težak in težko izvedljiv. Prekoračili Savo in Donavo v boju s Srbijo — niso šale. In vendar smo culi in čitali 8. oktobra, da so naše in nemške čete na treh mestih prodrle aa srbsko o.iesilje čez Savo in Donavo. Premagale so odpor sovražnika in stoje zdaj v boju na srbskih tleh, 4i Boji južno-zahodno od Belgrada. Po ugodno izvedenih prehodih čez. Savo in Donavo so se izjalovili poizkusi Srbov, da bi preprečili naše podjetje. Ljuti boji se nadaljujejo okrog Belgrada. Južno-zahodno od mesta je bilo ujetih 300 Srbov; pri Ramu (severovzhodno od Požarevca ob Donavi) zaplenjeni trije topovi. Glavno bojišče. Doslej je bilo srbsko bojišče za Avstrijo postranskega pomena, zdaj se je pa — povsem soditi — glavno težišče preložilo na to ozemlje. Zdi se, da sc bo svetovna vojska, ki sc jc pričela na Balkanu, tudi tu zaključila. Prehod čez Drino, Savo in Donavo vzbuja občudovanje vseh, ki poznajo velikanske težkoče takega podjetja, tembolj, j ker so se bili Srbi dobro utrdili in zavaro-! vali svoje obrežne postojanke. Pred prehodom je bilo seveda treba dolgotrajne ar-tiljeriiskc priprave, ki je omajala sovražne postojanke. Naše čete so se trdno ustalile na sovražnih tleh. V Belgradu vihrajo avstrijske in nemške zastave. Avstrijske če le armade generala pehote pl. Kovesz so vdrle 8. oktobra v severni del Belgrada in so z naskokom vzele glavno trdnjavo mesta, grad. 9. oktobra zjutraj so si izbojevale nemške sile z zahoda pot v konak (kraljevska pr-lača). Na gradu srbskih kraljev plapolajo zastave Avstro-Ogrske in Nemčije. Tudi ob reki navzgor in ob reki navzdol pri Belgradu ni mogel sovražnik, ki je slražil breg. nikjer zadržati naših vojakov. V srbski Posavini in v Mačvi so vrgle avslro-ogrske čele sovražnika nazaj. Prodiranje v Srbiji, C. in kr. čete v Mačvi in severno od Obrenovca prodirajo uspešno dalje. Tisti avstro-ogrski in nemški polki, ki so bili vkorakali v Belgrad, so mesto v ljutih pocestnih bojih izčistili od sovražnika in napadajo vrhove, ki leže južnovzhodno in južnozahodno. — Savo in Donavo sta prekoračili dve armadni skupini pod poveljstvom generala Macken-sena. Armada generala artiljerije Gall-witza potiska sovražnika ob cesli od Sme-dereva proli jugu. IT Al. IJANSKO BOJIŠČE. Velik razloček med prej in sedaj. Neverjetno veliko se je storilo za udobno nastanitev čet na Krasu: namesto šotora je že davno nastopila lahka lesena baraka in trdna kladara ali dobro urejena kameni-ta koča. V najsprednejši fronti, kjer se čete sedaj že redno vsakih par dni izmenjujejo, so že skoraj povsod napravljeni utrjeni hrami, proli katerim ludi najtežji ogenj ničesar ne zmore. Številne naravne votline, kj so jih deloma odkrili šele naši iznajd ljivi ljudje, s3 opremljene z lesenimi odri do višine sedmih nadstropij, udobno urejene, električno razsveiljene in ventilirane. Znamenitosti za vse čase! Nove ceste in poljske železnice podpirajo gibljivost čet in trena. Gosta brzojavna in telefonska mreža omogočuje hitro in lahko poveljevanje. Prav posebne spretnosti in truda je zahtevala zgradba strelskih jarkov samih, ki jih je bilo mogoče .lapravla edinole s pomočjo železnih drogov, dleta in kladiva ali z minami. I.e kdor je sam videl vse to, more pojiriti, zakaj s takim mirom pričakujemo nadaljnjih dogodkov. Naše nedosegljive čete s0 na reč bile obe prvi soški bilki brez. tau pripomočkov. Prometno razmere v nekaterih a. strijskih deželah ob začetku vojne niso bil' ravno najboljše. Bodisi da je manjkalo il narja, bodisi iz kakega drugega vzroka dejstvo je, da so se cestne zgradbe zanl marjale oziroma opuščale. To \ clja pos^. no za julijsko-karnijsko ozemlje na Koro! škem, Kranjskem in severnem Primorjti' Pomanjkanje dobrih prometnih zvez sc v vojni z Italijo zelo čutilo, premikanje ij oskrbovanje čet je bilo zelo oteženo, Vol. 110 vodstvo se r.i dolgo pomišljalc, marvef je vzelo zgradbo potrebnih cest kratkonia. Io v svoje roke. In tedaj je naenkrat šlo; ceste, ki bi se morda nc bile nikdar zgradile ali pa šele v desetletjih, so ni. s tale ta-korekoč čez noč. Tu ni bilo dolgočasnili i enket in uradnih poizvedovanj in pisaril,; marveč geslo je bilo: Graditi! Konec, Stroški za zgradbo teh cest so neiz-j mer-io cenej: i nego bi bili v miru, ker se za ta dela porabljajo ujeti Rusi. K , tisoče si jih videl ob cesti, kako koplje;'', tolčejo, bijejo, vlačijo bremena, čudna ' res najrazličnejših obrazov. Kadar se vojna izdivja — en' rat se to vendar morala! — potem bodo : ladale te ceste med maloštevilne razveš; I j i v e spomine ki nam jih bo zapustila. Sneg, sneg! Iz Milana poročajo tuji časopisi, da na tridentski fronti r cg vidno otežuje delo gorkim« Ttalijano , V višinah so imeli že 17 stopinj mraz Tudi v krnskem odoelku sc ital. vojaki 1. r trese;o od mraza. Neki g, kur?t pripoveduje, c?. semintje kar tulijo od samega !• "i le še čakajo! To je še komaj začetek! Trije sovražni bataljoni so iv^ka,.'-vali 7. oktobra pri gori Maroni (planota Folgarija) naše utrdbe, Udrli so bili skoz naše porušene ovire, a pešpolk 14. jih jez bajoneti vrgc-l nazaj. Italijani so bežali. Dne 8. oktobra dopoldne jc sovražni' dva- krat napadel postojanke na Folgariii — a obakrat brezuspešno. Izgube Italijanov okrog 2000 mož. EnejJa tudi Italijani premore:". Pred postojanke v Primorju, tako pi vojak-Slovenec z Doberdobske planote so postavili Italijani tudi en too kalibri 30'5 ctr. Prepeljali so ga z neke ladje. Streljajo i njim le poredko, ker tak lop ne vzdrži veliko strelov; po par sto strelih postane po navadi neraben, Občudoval sem ' .cglo te pošasti. Človeku pri pogledu nanjo poslane kar tesno Dri srcu. Krogla jc iz jekla kakor sploh krogle od topov z b jnili ladij, Visoka je 1'20 m, zelo špičasia in tehta 380 kg. Nedavno so Lahi neko popoldne izstrelili 15 lakih krogel. Šest jih p, "i cks' plodiralo. Med temi šestimi je ena uganjala zanimive burke: priletela je v hrib, se malo zarila v tla, odskočila kal ih 200 m, oadla na zemljo in se še neštetokrat prekucnila. Bučanje in žvižganje takih kroge'-pretresa človeku kosii. Iz ene krogle, kise ni razletela, so vzeli naši saperji ckrazi , Bilo ga jc 40 kg. Vsak lahko sam presodi, kako strašna je moč take krogle, ko eksplodira. Zanimalo bo marsikoda izvedet'- kako daleč oni laški top nese. Izračunali smo natanko, da strelja do nas 12'/, km daleč, parkrat )e Pa letela krogla čez nas v ozadje in izmerili smo, da je napravila pot 16 km. Za prvo razdaljo je potrebovala 43 sekund, da je priletela na mesto. Razvese-jjivo je pa to, da omenjeni orjak dosedaj ni napravil nam skoro nobene škode. Naši topovi pa točno izvršujejo svoje naloge. Pri Bovcu sc- je jela 8, oktobra sovraž-Mierija zopet razvijati, VOJNA Z RUSI. ,,e ne uspehov — pa imajo Rusi vsaj tolažbo za svoje ljudi. »Frankfurter Ztg.« priobtuje iz Petrograda dne 5. oktobra sledeče poročilo, ki so ga objavili tudi graški ijsti: Prišel je trenotek, ko mora nemški slavni stan obžalovati, da je dal lahkega irca zgled nezaslišanega razsipanja izstrelkov. Nemčija sebe ne more več prekositi, dočim se nahajajo zavezniki v ugodnejšem položaju; svoje municijske zaloge tako pomnožujejo, da bodo mogli že samo s tem zlomiti nemški militarizem. Učinki tega novega položaja postajajo na ruski fronti vedno bolj očividni. Vsa prizadevanja sovražnika pri Dvinsku so se izjalovila. Celo peklenski ogenj njegove artiljerije ga ne spravi bliže k Dvinskti. Njegovi ofenzivi na fronti Polozk-Vilejska se stavi nasproti energičen odpor. Isto velja tudi za druge pokrajine.« Kako pa rusko ljudstvo? Mirovne stranke se na Ruskem vedno bolj oglašajo. Med ljudstvom in omikanci vlada isto prepričanje, da je Rusija željna in potrebna miru. Romunski list »Seara« piše: »Vsa Rusija si želi miru. V Odesi, Kijevu, Petro-(iradu in Moskvi govore povsod o posebnem miru in vsakdo je prepričan, da bo mir najkasneje v dveh mesecih podpisan. In kaj bo potem?« S tem vprašanjem konča omenjeni romunski list. Novi napadi. 7. oktobra so Rusi izno-va napadli na celi vzhodnogališki in vol-liinjski črti. Razsipali so strelivo, kakor ob počelku vojske, znamenje, da so se v tem oziru nekoliko opomogli. Severozahodno od Tarnopola so udrli v naše strelske jarke, a so bili zopet odpedeni. Tudi drugod so bili napadi brezuspešni. Zelo hud boj je bil severno od Olike, kjer je bilo ujetih mnogo Rusov. Skupno število ujetnikov 6. in 7. oktobra: 4000 mož. — Pritisk na gališko in volhinjsko črto. Dne 8. oktobra so ruske čete z močnimi oddelki pritiskale na gališko in volhinjsko mejo. — Sovražnik je bil povsod zavrnjen. Severno od Kolkov prodirajoče avstrijske in nemške čete so sovražnika zopet vrgle čez Stir. Skupno število ujetnikov v tem oddelku 6000. Ruski napadi so 10. oktobra nekoliko poneha vali. Na Črnovsce, zlasti na ondotni kolodvor so vrgli ruski letalci 17 bomb. Škoda ni velika. Severovzhodno od mesta in na besarabski meji so bili trdovratni boji dne 8. oktobra. Napori sovražnika so bili brezuspešni. OLrog Pinska novi boji. Jugozahodno od mesta Pinsk sta bila vzeta z naskokom kraja Komory in Prikladniki. Izjalovili so se sovražnikovi napadi severno od železnice Kovel—Rovno. Za Dvinsk, 4. oktobra so se nemške čete približale na zahodu čisto blizu v ob-krožje mesta. Na mnogih krajih v okolišču Dvinska s0 sc jeli Nemci utrjevati, znamenje, da sc bliža zima. Sicer se pa ne more tajiti, da so morali dobiti Rusi znatna ojačenja na četah in municiji, dočim imajo Nemci dosti opravka z ofenzivo na zahodu. Dne 5. oktobra so nemške čete zopet napredovale; udrle so v širini 5 km v sovražnikove postojanke 10 km od Dvinska. Ujetih je bilo čez 1300 Rusov. V volhinjskem trdnjavskem trikotu: Severno od Dubna in ob Putilovki so ruske sile 6., 7. in 8. oktobra napadale na raznih točkah; odbite so bile povsod z velikimi izgubami. Pri Oliki se je odlikovala osobito naša divizija iz Linca. Ujela je 800 mož. Nova razvrstitev. Listi poročajo, da je rusko novo vodstvo sestavilo nov vojni načrt in da že čete nanovo razvrščujejo. Laški listi tudi »vedo«, da zbirajo Rusi pri Petrogradu novo armado, ki bo štela en milijon mož. septembra pričete bitke. Naši zavezniki so prodrli na jugu do zadnje obrambne črte sovražnikove; veliko so jih ujeli in zaplenili več topov. Važne uspehe so dosegle tudi angleške čete. Po menjajočih sc dogodkih, kakršni se pripete v vsakem velikem boju, je bila osvojena druga sovražna črta. Ujeli smo približno nad 3000 sovražnikov, zaplenili 25 topov, več strojnih pušk in množino vojnega materijala. Sovražnikove izgube so bile težke, osobito v protinapadih, ko je zastonj poskušal, da bi se polastil izgubljenih postojank.« — Tako poročilo sestavi lahko vsak, tudi tepen general. Zračna vojska. Z letali si nikjer toliko ne pomagajo, kakor v boju med Nemci in Francozi. V zadnjem času so izgubili Angleži 8, Francozi 22, Nemci pa 7 letal. Deloma so bila uničena v zračnem boju, deloma pa sestreljena. Nemška črta ni prodrta, tako morajo izjavljati tudi angleški listi. »Daily Mail« pravi: »Nemško črto so sicer na nekaterih krajih upognili, a prodrli je niso. Naše ar- Nemški zrakoplov zasleduje angleškega letalca v dvokrovniku. VOJSKA S FRANCIJO IN ANGLEŽI. Boji so se nadaljevali od 25. septembra do sedaj, Dne 3. oktobra so bili zavrnjeni angleški napadi z ročnimi bombami na utrdbe severno od Loosa. (Ta kraj išči na zemljevidu nekako na sredi črte med Ar-rasom in mestom Lille.) Blizu tam je mestece in prekop La Basse, ki se neprestano imenuje v sedanji francosko-angleški ofenzivi. Tu so imeli zadnje dni Angleži strašne izgube; padli so tudi trije angleški generali. Francoske izgube so znašale pri posameznih polkih 60 do 70%, V poznejših bojih so bili uspehi različni na obeh straneh. Angleški maršal French se zna tudi pohvaliti. Iz dnevnega povelja generala Frencha, ki ga je izdal 30. septembra: »Dosegli smo odločilen višek velike, dne 25. I made niso zadale sovražniku odločilnega I udarca.« Angleški poveljniki — hudo udarjeni, j V treh dneh silne ofenzive so izgubili An-! gleži 23 polkovnikov in podpolkovnikov. Bolezen. V gibraltarskih bolnišnicah' leži do 15 tisoč ranjenih in na pegastem legarju obolelih vojakov. Vsako noč po-mečejo več sto mrličev v morje. Končna sodba o oienzivi na zahodu, Nemci razglašajo, da so prvi boji v francosko-angleški ofenzivi stali Angleže 190 tisoč mož mrtvih in ranjenih, Nemce pa samo 38 tisoč. Nemci sedaj z vso močjo izvajajo protinapade, da bi izgubljeno ozemlje dobili nazaj. Vse kaže, da se bo ofenziva še nadaljevala. Časopisje četverosporazuma visoko slavi francosko-angle-ške uspehe v zadnji ofenzivi. Vladarji so 5' si med seboj častitali na uspehih. \ i:.kdo pa ve, da sedaj četverosporazum le radi Balkana rabi velik čopič in kričeče barve. Balkanskim državam, ki se odločuiejo, hoče pokazati, da je močan. orožje in pobegnila. Izključeno ni, da sta nevarna vohuna. Ogorčenje je splošno. Boji na zahodu še niso prenehali. Dan NaiboijŠa ill najsiCJUmejŠa za dnem so ponavljali Angleži in deloma zelo ljute napade, csobito o:;rog kraja Loos. kakor tudi v Champagni. Kjerkoli je sovražnik dosegel nemške jarke, je bil v protinapadih zopet odbit. Tedenske novice. Deželna elektrarna na Završnici je končno dobila koncesijo. Glavni vzrok za Ugovor je bil nabiralnik za vodo, ki je sedaj dograjen. V gorski dolini nad Mostami pod Stolom je nastalo vsled jeza krasno jezero, kakih 200 metrov dolgo in 100 metrov široko. Tako je sedaj deželna elektrarna vkljub vsem težkočam časa dogo-tovljena. Moči je dovolj; zato je upati, da postane ta naprava pravi blagoslov za Gorenjsko. Preselil se je č. g. Iv. Molj, župnik v. p., iz Ljubljane v Trzin, kjer bo oskrboval dušno pastirstvo. 2Iato poroko obhajata 16. oktobra naš zaslužni skladatelj prof. Ant. Foer-ster in njegova soproga Petronila. Zlatoporočenca sta še oba čvrsta in zdrava. Kolera. V Ljubljani je bilo pretečem teden uradno naznanjenih šest bolnikov z znaki kolere med vojaki, ki so došli z bojišča. V prilog abstinenčnemu gibanju. Voj-noži ni prometni zavod je nakazal pivovarnam le neznatno množino ječmena, a še to blago se bo le počasi dobilo. Pivovarne bodo zvarile le majhne količine te grenke pijače, zato pa tudi gostilničarji ne bodo dobili več tolike zaloge piva, kakor doslej, Omejitev bo baje znašala polovico lanske dobave. Dvakrat toiiko tobaka so pridelali letos v Bosni in Hercegovini, kakor navadna leta. Kljub temu se je cigaretni tobak s prvim oktobrom podražil za 25 do 80 odstotkov. Ponarejeni petkroaski tolarji so krožili zadnje dni po brežiškem in kozjanskem okraju na Štajerskem. Prinesli so jih sleparji s Hrvaškega. j Bolezen, Po vipavskih občinah se ze- i lo širi trebušni legar. Iz Frzemisla v Kranj so pripeljali i' dr. Avgusta Levičnika, ki je bil po- I klican kot zdravnik na severno bojišče, pa je v tujini podlegel kužni bolezni. 'Pokopan je bil v družinskem grobišču na pokopališču v Kranju. Strašna hudodelstvo. V petek, dne 8. oktobra, sta so priklatila v Svibno pri Radečah na Dolenjskem dva sumljiva neznanca. Poklicana orožnika sta zahtevala, naj se legitimirata. Naenkrat sta jela neznanca streljati. Na mestu je bil mrtev orožnik Matej Pu-gelj, tovariš Ignacij Intihar jc pa smrt-nonevarno ranjen. Zločinca sta vzela 61 prilika za štedenje: Glej inseral! Tcbakarji ne bocio prav zadovoljni, Podražili so tobak, zdaj pa zopet vžigalice. Cena je poskočila za en vinar pri zavojčku. Foltreiji milijon kron je že izdala mestna občina na Dunaju v tekočem letu za preskrbo revnega prebivalstva, zlasti šolske mladine. Podporo v hrani dobiva sedaj 37.000 oseb. Beda tndi na Ruskem. Ruskim beguncem se obetajo hudi časi. Zima so pojavlja, mnogi pa nimajo odkazanega ne bivališča, ne stanovanja; odpraviti jih nameravajo v Sibirijo. Vseh ruskih beguncev je doslej okrog 12 milijonov. 7055 milijonov kron vojnega posojila smo bili podpisali v Avstri in na Ogrskem ob prvi in drugi nabiri. Tudi III. vojno posojilo se bo brez dvoma dobro obneslo, kajti denarja v državi ne manjka; okoliščine, v katerih je razpisano tretje vojno posojilo, so pa veliko bolj razveseljive in ugodne, nego pri prvem in drugem. Denarni zavodi se hvalijo s številnimi vlogami. 20 mostov je že popravljenih na železniških progah v Galiciji; toda treba jih bo prenoviti ali pa postaviti še 120. Zakaj so Italijanom Jako napoti naše cerkve...? V noči od 16. do 17. septembra so Italijani s težkimi granatami obstreljevali vas Sv. Lucijo. 01) štirih zjutraj je bila zadeta tudi župnijska cerkev sv. Lucije; granate so znotraj napravile grozno opustošenje. Bfi-.do trpljenje. Prejšnji teden je močno lilo tudi na Krasu in na soškem bojišču. Vojaki so silno trpeli. A kljub neprestanemu nalivu so vztrajali. Mokri do kože so p režali na sovražnika, ki so rad navali na naše ravno ob najneugodnejšem vremenu, misleč, da jih najde nepripravljeno ali pa da zbože pred dežjem in mrazom. Takih nalivov - v Galiciji naši vojaki niso bili navajeni A vse prenesejo. Ako eden opeša, pride drugi na vrsto. — V strelnih jarkih je bilo dovolj vodo. V njej so prebili več J ur zaporedoma. Menjave so sedaj g0. stejše. Drugo vojaštvo pa jo v,- p0j streho. Enako tudi konji. V begunskem taborišču v Gni so imeli te dni nabore. Potrjenih jo bilo 1400 mož, ki so se takoj podali na do-ločene jim kraje. Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere iarači deeeia Kranjska, in jih obrestuje po 4%°/o brez kakega odbitka. Da bi tega bili vsi vselej vredni, pro. fesor Lovrič piše v splitskem listu Naše Jedinstvo« o Slovencih, ki iih je imel pri-liko bolj natanko spoznati okrog boji:' :a na Primorskem: Slovenci so diven nared, Vedno sem veliko nanje dal, ali sedaj, odkar jih pebliže poznam, jih cenim še bolj To je zdrav, krepak, moralen in nap ■•_den narod. Ni vasi brez cerkve in šele Brate, Hrvate naravnost obožavajo. V vsaki stvari so nam na roke; sebi si odtrgajo, da dajo braniteljem domovine. Grobove naših padlih junakov skrbno varujejo in kr se s cvetlicami. Vsa čast našim slovenskim bratom!« Vojska v bodočnosti, če se jc kaj. prida zanesti na ameriške novi.v. bo vojskovanje v bodočnosti veliko bolj enostavno, pač pa pogubnejše, k a. kor je danes. Znani izumitelj Toni. Edison jo sedaj sestavil nekako acetclinsko bak-Ijo, ki lahko v velikanski razd; :ji pokončava ljudi, pa tudi raztopi i ine ladje z vsemi topovi. Polog lega - avli" Edison neki stroj, ki so bodo ž njim električnim notom lahko v da!,: .i zažgale zaloge smodnika, razni forti in podzemske utrdbe. Ta priprava bo v zraku pokvarila motorje vsakega an'o-plana. Tako utegnemo kmalu doživeli či.s, ko se v moderni vojski ne bodo '• rabili no meči, ne bodala., ne puške in ne topovi, ampak odločevala bo zgolj elektrika. Moderna vojna tehnika bo vso staro šaro potisnila v kot. Takrat se tudi ne bo potrebovalo toliko vojaštva in ne vojnega materiala. Kaznovana odkritosrčnost. Italijanski soc. list »Avanti«, poroča, da jo bil v Rocca San Casciano obsojen italijanski duhovnik na dva meseca ječo in na globo 500 lir, ker je razširjal napačna poročila«. In v čem je bila njegova krivda? »Avanti« jo je pojasnil takole: Omenjeni duhovnik je rekel, tla so naše (italijanske) izgube ogromne, da so bili naši (Italijani) hudo tepeni, da sta bili potopljeni dve naši (italijanski) lad i ji z moštvom in municije. in da je cesar Franc Jožef poštenjak. Govoriti resnico o vojski je k::* kor kaže zgorajšnja obsodba — na Julijanskem sirogo pr< povedano. Govori ss, da jo 7.a nakup varnih in pri-S1'0čk ziiiiiinčcnimi dobitki (do '..>0.000 kron; sedaj žo radi tega najugodn ' i tfnn , ,',oi" vsak naročnik v srci:nem Blnfnju 4,00 frankov popolnoma zasloni. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas JŠroCkovnoKa zastopstvu." v I.iubljani. Dopisi. Janče. V noči od 2. do 3. oktobra t. 1. E0 vlomili tatje v tukajšno trgovino Je-, nt. Z žrdjo so izrvali železno omrežje pri oknu in tako zlezli v trgovino, kjer so v.c preiskali. Odnesli so nekaj denarja, i .iogo sladkorja, smodk, svalčič, tobaka, ':„• nja in polovico zaklanega, za prodaj pripravljenega koštruna. Kdo so bili tatje? Gotovo se je pojavila zopet ista tatinska družba, ki že več let opravlja tatinsko rokodelstvo v janški in štangarski župniji. FaO znajo ti tiči tatvino dobro prikrivati, !;er toliko časa ne prklejo pravici v roke. Prcsi se torej vsak, kdor bi kje opazil kak sled te tatvine, naj naznani orožnikom ali pa tukajšnji trgovini. Komenda. Dne 29. septembra je umrl v Mostah posestnik Frančišek Jerman, star 81 let, doma iz Zapog. Svoj čas je bil dolgo vrsto let župan. Dva sina sta ujeta na Ruskem. Anton — vdovec — (pri.Kramarju v Kaplji vasi) ima vsled tega hišo in krčmo zaprto. — Prvo moko smo dobili šele zadnji teden v septembru od Majdiča iz Jarš. Po mnogih hišah niso imeli dalj časa kruha. Kljub novini pa ga tudi ob tistih de-kah ne bo dovolj. — Ajdo je slana posmo-dila, Novo setev je zavleklo tedensko de-."'.evje, — Vojak-strelec Mihael Lah, ki ga je vlak povozil blizu Zagorja^ je bil doma s Klanca, župnija Komenda. Zvonilo ie tu že več padlim junakom. Od nadučitelja Krmelja je ravno pred letom dni prišla zadnja dopisnica iz Galicije. — Zadnji dan septembra so se poslovili zadnji gališki bcgunci-siromaki. Stara Loka. V slovo! Komu pač? Mar solnčnojasnim dnem, ki jih več ni? Mar gredicam opustošenim, zadnjim cvetkam, ki venejo, umirajo? Mar lastavicam, ki od-lijajo na jug? Li sinovom Slave, ki pletejo venec zmage naši Avstriji na severu in jugu? Ne! V slovo par vrst iz okorne, žuljave desnice, a hvaležnega srca blagemu č, g. kaplanu Tomažu Klinarju. Ni treba v dobrem hvaliti vrlega gospoda; delo samo ga hvali in njegovi lepi uspehi \ cerkvi, pri obhajilni mizi, V imenu vseh faranov kličem: Nebo naj bo plačnik za delo in trud! Hvaležna naša srca in molitev Vas spremlja v tujino, in želia: Bog naj Vas varuje in blagoslavlja Vaše delo povsod! Spomnite se še kdaj v molitvi Vaših bivših z dušo vdanih faranov-Starolo-čanov! Bog z Vami! Beseda najinilejša, ki lajša nam slovč, je: — z Bogom! Beseda najbridkejša, ko nam rosi oko, je — z Bogom! Iz škocijana pri Mokronogu. O smrti praporščaka Valentina Skušek iz Jeper-jeka piše Stanko Pečnik tako-le: Padel je dne 4. septembra ob 10. uri dopoldne, zadet od šrapnelskega drobca ravno v čelo, ter je že po nekaj trenutkih izdihnil svojo blago dušo. Bil sem takrat uprav poleg njega. — Kadet Marjetič piše, da so vojaki v Skuškovem voju začeli kar vpiti in jam-rati od žalosti, ko so videli, da je padel njih poveljnik, ki so ga tako radi imeli in da se tedaj niti ločiti niso mogli od njega, ko je padel, — Vojni kurat dr, Kulovec je sporočil, da je padel na desnem bregu Se- reta in je pokopan na pokopališču vasi Muškark, »Za vrlim fantom,« pravi, »nam je vsem zelo žal,« —- Iz vseh teh pisem se jasno vidi, kako priljubljen in spoštovan je bil rajni. — Vsled zadnjega deževja smo imeli pri nas povodenj, kakršne že ni bilo 15 let. Po dolini ob Radulji in Krki je poplava marsikje uničila jesensko setev in odnesla tudi precej ajde, — Posojilnica in Kmetska zveza sta naročili 5000 kg galice, za kar je bilo treba poslati 12,500 K. — V naši okolici straši že dalj časa neka propadla, roparska klika, pred katero niso vame niti šolske deklice, kakor kaže par slučajev. Dva zlikovca sta na Reši pri belem dnevu ukradla 3000 K, za plačilo, da jih je prej gospodinja pogostila, ker sta se izdajala za vojaka, ki gresta na dopust. V Grmuljab je neki ropar podnevi udri v hišo, kjer je bila doma le ena dekle. Tej je grozil z nožem, če mu ne pokaže, kje ima gospodar spravljen denar. Ne tiščite doma večjih vsot denarja; v hranilnico z njim, tam je varen! Usfek. lili J. š. B (Dalje.) III. Bartoš zleze do ulomljene odprtine in se s trkanjem prepriča, da je le še tenka plast, ako jo predere — znabiti je tam za njo življenje — rešitev--- »Prinesem dleta, drogove, grebljo. Dajte mi leščerbo«, de poln zaupanja in seže po luči. »Ne — pojdi po temi«, veli Jetel. »Če ti ugasne, smo izgubljeni, Spotoma se ne oziraj, misli na pline,« »Dleta so majhna, tako jih ne najdem,« »Dotipaj se do njih«, ga zavrne in Bartoš se poslušno poda na pot. Kozak je ležal na zemlji in pritiskal uho na premogov prah. Poslušal je, se li ne odzovejo glasovi ali vsaj pokanje; toda grobna tišina je vladala vsepovsod. Slišal je samo pritajeni šum. Bartoš se je plazil počasi k opuščenemu delu. Starec je zrl z izkušenim očesom na ulomljeno odprtino. Zdela se mu je trdna; toda kdo ve? Često zadostuje en sam udarec; zadostuje, da izdereš mal kamenček, in vse se naenkrat sesuje ... Toda prav ima Bartoš; ni mogoče dalje drugače nego z dletom in kladivom. Samo če ju najde .. . Kakor črv se je medtem zvijal mladi rudar na koncu rova. Našel je pločevinaste posode s kavo; toda ni se brigal za nje, Našel je kruh, a ni ga dvignil. Njegove roke so tipale po zemlji in iskale v drobnem premogu zasuta dleta. Srebrn, jasen glas, kakor če zazveni kovina ob kovino, je naenkrat zazvenel na njegovo uho. Poseže hitro v to smer, in glej! Zatiplje eno — dve dleti. Svetinjica, viseča na vratu, je zadela ob orodje. Našel je tudi kladivo, zvezal vse trdno v robec in — nesoč kakor zver v zobeh — se je vračal z dragocenim plenom k svojima drugoma, Kozak prične prvi z vrtanjem, Tolče nekaj časa, toda roka je slabela in pot m« je lil po vsem obrazu. Umakne se, Jetel nato z grebljo odstrani iztolčeni premog in se sam zavleče v odprtino .. ; Hitro udarja. Čuti kako mu že ozvanja le ena sama plast. Če bi močno udaril, jo mora predreti, toda to je bilo, česar se je tedaj najbolj bal: Kaj če divja tamkaj požar? Niso-li tam strupeni plini, treskavice? Kaj, če jih brani edinole ta stena pred njimi? Obotavljal se je nekaj časa ... V ušesih mu je bučalo, kakor bi pozvanjalo tisoč zvonov. Žile so tolkle, odprta usta so lovila zrak .. . »Pa kaj«, šinilo mu je nekaj v glavo: »Smrt tu ali tam!« Takoj se mu je zdelo vseeno. Nastavi dleto in udari. Čutil je, da je železo predrlo steno in da je hladnejši zrak zavel na niegov obraz. »Dobro je«, reče veselo; »ventilatorji delujejo. Naš rov ne gori, ohrani nas,« Prenehal je tolči s kladivom in le z roko je previdno širil nastalo odprtino, ker se je premog dal drobiti. »Raje sedim in čakam«, reče ko se zepet izplazi iz preloma, »Oh ne, ne,« — sta nasprotovala druga. »Ako nas ne najdejo, ako na n:;s pozabijo .,, Treskavica se lahko ponovi. Razširimo odprtino, da se rešimo iz te pasti. Ven — ven iz te temne ulice — ven k odprtemu rovu!« In z novim dleiom v roki je Bartoš plezal po hrbtu k mali odprtini. »Toda previdno«, mu zakliče jetel. A Bartoš je sani vedel, kaj mu visi nad glavo . .. Ako se vda kie le en sam cgel — bi se sesedla ta gomila in ga zmlela ter pokopala za vedno. Bolj je lomil nego tolkel z železnim dletom. Odbijal je počasi kos za kose n. Že je segel z roko skozi; — pa tudi z glavo bi se preril, Še malo porobka na desno in levo in prostora je dovolj, da se prerine na nasprotno stran. »Za menoj«, je še viknil in močno di-haje legel na zemljo z ranjenima ramama. Bil je najmočnejši ter je vedel, če se je sam izvlekel, da se tudi oba sodruga zrineta skozi nova vratca. Komaj izgovori, že čuti roko, ki je zanjo potegnil Kozaka za seboj; poslednji se splazi Jetel s svetilko. Dvigne jo, a ni ugasnila. »Vstanita in bežita za menoj«, reče s presrčnim glasom in sveteč vsem na pot prične naglo bežati. Bežali so po visoki štoli prihuljeni, glavo sklonjeno naprej, z izbuljenimi očmi, tiščoči zobe v bleda, brezkrvna ustna ,. . Bežali so. Z brezumnim dirom so se. gnali po štoli. Zdelo se jim je kakor bi tisočero rok segalo po njih, da bi se jih polastile, zadržale in zadušile. Neuguana sila, da bi se rešili iz zemeljske globočine, jih žene naprej. Ven — ven iz teh vijugastih hodnikov! Ven iz labirinta k izhodu, da bi zagledali božjo luč in zemeljsko površje ... Leščerba jim je svetila na grozni poti — a v duši se jim je tresel edin vzdihljaj — vzdihljaj, katerega je v tistem grozepol-nem trenutku glasno prečital Kozak: »Prosi za nas, sveta Porodnica ...« Bežali so, a vzdih ie bežal z niimi: vzdihovalo ga ie bledo ustno ir ieclial ga je ezii, ker so vsled strahu šklepetal: zob e. Prosi za nas. sveta Porodnica . je šepeta! Bartoš in kakor bi se ba! za svet:r '. da bi -e ne izgubil, io drži v roki ter pri- Tv: luč — - izne -• rupe :.i n. • tuge. ran : "i drup-> tiska na vrat. Sir. in Sardenko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. tta 5:lze aeciizci - i -.'--e-eča tc.aiick.i- ?n- 4 I : »Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —« Dolee sence. Ob večerni za: i čitam pisma, ki jih piše Yi-Ia: gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolg"- sence. Preutrudil sem oči pozorne, ne utrudim bde-l^ga srca. A nekdo mi kliče: Nehaj, sin! Ne prečit&š črnih pisem bojnih, ne pregledaš črnih slik nikoli, ne doslišiš groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! — Nekdo v svetišču čaka. .S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kistom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!" In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Ja-ne slike: Vojskujočim zrnago! B"la pisma: Padlim v—m — vstajenje! II. »Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —« Junaki, v boj!--- Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in brum in srd in črt. obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji se v temni grob pogiezui! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša jC- kot srd iri črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseli. Le ene ni — ljubezni. III. »Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —« Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojnine naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj sporni i in kip tvoj zlati. Slike in črtž:e z bojišč. Kako sen: zgince kuhal lisi:-: r.sko bojišče. 19. sept. 1915. Zad-ro v:iko Domoljuba- sem z velikim veseliem spreiel tembolj, ker je bilo obiaviiecih v nicm več voiaških pisem . .. Prav po treh rr.-;*:-cih. odkar stražimo mejo si:venske demo-.ine, smo zapustil: Doberdcbsko planoto ter šli nazaj na ocmcr. da se pripravimo in okrepimo za nove boje. Presvetli raš cesar nas kliče drugam. Za poletno sezono se moremo Itali-a-u zahvaliti; zahvala bo v tem, da mu po?.-e:o naši stražarii ob Seči novih g.-ar.-iii: pozdravov. Dfnes smo imeii sv. mašo na odprtem polhi. SvOmnil sem se da sem zsdnii-krat bil navzoč pri sv. daritvi pred odhodom na bonšče in sicer v frar čiš':ans!-'i cerkvi v Ljubljani. V vc:nem času ima vc-jak redkokdaj priležntst. da more biti o-i sv. maši: kadar pa ;e. ie terrbolj vesel in hvaležen, saj sv. maša je za nrs najbega-tejši vir božjega blagoslova in milosti. Vas, v kateri smo bili nastanjeni, je obdana kroginkrog z vinogradi. Prisl?\i-da so bili ljudje do n?s zelo dobri, kar ;e za vojaka velike vrednesti. Zato so pa tudi naši vojaki pridno pomagali pri delu na polju. Kakšna gospodinja nam ie za par grošev skuhala tudi polento, aH pa praženega krompirja. O žgancih imajo tu malo pojma, zato sem jih hote' enkral sam skuhati — dobre okusne, z ocvirki« zabeljene. kakor doma. Iztakni) sem pol kilograma koruznega zdroba. Pripravim se h kuhi; dva kamenja po dolgem, ogenj, poseda — vse v redu1 Toda ni'se mi"ob-neslo. Ko je bilo gotovo, nisem vedel, ali so žganci. ali polenta. Premišljeval pa nisem, s kakšnim imenom bi krstil to zmes: zabelil sem pošteno s slanino. Reči moram, da ravno slabo ni bilo. Zadovoljen r>m bil s svojo kuharsko umetnostjo. Za priboljšek sem si požele! še kave. Ko je gotovo, hočem z bajonetom odbiti kos sladkorja. Bil sem pa menda premočan: vse skupaj mi pade v posodo, tovariši pa v smeh. Takrat sem vzdihnil: Uboge ženske! Koliko trpe pri kuhi! Tako se nam je godijo na italijanskem bojišču; kako bo drugod? Vse je v božjih rokah. Upam da me bo Bog čuval tudi drugod. Desetnik Albin Planine. Dražijo j:h ... Neki črnovojniški r.adlovec Tirolec iz Silhana poroča svojemu prijatelju, kako so naznanili vrli Tirolci sovražniku v nasprotnih jarkih padec Varšave: V strelskem jarku, 7. avgusta. Tukaj imamo skoraj vsak dan male patruljne boje. Veliko tisoč centov železa in svinca je italijanski 1.,, že zmetal — brez koristi. — Imeli smo kozo s tremi I mladiči v strelskem jarku. Eneg: kozlij smo nagnali včeraj v bližnji so-, r- . -a ski jarek. Na vrat smo mu ob. ki smo nanj napisali, d; je Vati a ,--'.,' in ie veliko takih za Italijana novosti. Mlada živalica jim :e p; takoj uiti, kajti čez eno uro ie bi | pe. pri nas — seveda brez a\-štabnega sporočila. Ita';:?r. irr-: , r(j smolo. Pri tej priliki so "oi1 i nek iijani malo radovedni, pa so d\jo neke.-ik pre' isoko čez kriiie. P pok — in pri tej priči je imel n nuel tri svoje podložnike mani. Ne- - adne ~!cke nje — r-a >; ■Ji naški tirolski strelci s o z varii s ojih v'-; - . Redke sc\ ražr:' pade cdbi;eio s priznano ročnost sih preteče»o tedni, preden se ur: jam zepet dražili. Kaj početi med rolci r,rirede od časa do časa na višini čez 2500 metrov s*!ei;anje • Nekoč je bilo tako-le. ?9C korak strelci štrli stena kvišku. V sr-r sne?no belo kot krožrik široko belina naj bi Kila za tarčo. Trik ljati in trikrat zadeti — je done-: kr-nco. Neki izboren strelec n-' zadere središče. Drugi stre1 — 7 čen. !'o nameri za tretji strel, se ob na-.orotni steni glava nekega b ja. )-:i ie bil radoveden, kaj poč neustrašeni Tirolci. N?i strelec premakne, sproži — pok — in If zvrne zadet v čelo — v prepac Scheibn gfali die VVott ve fzt: c šil — izgubil), kriči drugi Oh a. Jaki, iaizt h on i erseht die ScheiVn troff n, an vvelschen schedl — Oho, Jnkec. zdaj ser zad-1 pravo t-včo: italijansko čel .rok, 1 tu-? na- V" A., ? Ti- eh v isrčo, pred ima Ta sir?, eno ' srj- - k a te :-:o tu mala •an :-e Die -ielt! relec, 'iii)-e Tapi;- (p !p Kakor juti?ki.., \ oiaški kurat Leopo'd Tur.-: ie v Slovencu boie naših fantov - i Černeliči v Galici-i. Značilne so bc . -i jih je izgovoril bataljonski poveljr Cc-spod kurat! Pripovedujte, karmrl. pride!? da so se naši fantie borili k junaki lo vam rečem jaz! Kakor jv * Absti' cnca prrraga. Bojišče 29. sepi. •:>. Prosim Vas, sprejmite tudi o. mene te-lc vrsticc, ki Vam jih pošiljam i S , .. Prišli smo nazaj z italijanske fr -de v S . . ., ker jc začelo menda Srbe zopet nekaj srbeti in bi radi dobili nekaj Madila za srbenje. Na italijanski fronti s"io bili ravno dva meseca; 25. julija smo li « Srema v Miren pri Gorici, kjer sn imeii obvezovališče štirinajst dni. 6. avgusta smo jo krenili nazaj na Eiljc in po k m čez neki precej visok hrib na Kosta"; vico, Opatjeselo v Dol blizu Dobrdoba. kjer smo ostali do 11. septembra. V Dolu so nas večkrat obiskali šrapneli in granaU Posebno so padale na gosto v bližino rašsjja taborišča v četrtek, 2. septembra. Ena ie padla na neki svinjak in ga popolnoma porušila; ena je bila padla prav blizu mene, par metrov pred menoj. Hvala Bogu in Mariji! Ni sc mi pripetilo nič hudega, tisti dan jih jc padlo v dveh ali treh urah c|0 70. Hvala Bogu, da niso napravile nič . I.ode. Kakor sem videl, nas je sam Bog \ voval, kajti v dveh mesecih je bilo naših i ijenih le 7 mož. Konj nam je pa bilo o kakih 15. Najbolj pretresa človeka .s posebno ako kje blizu pade velika draiiatc. Tudi naši so vedno pridno odgovarjali. Nedaleč od nas so bili štirje veji!.i topovi 30'5 cm kalibra. Ta zver grozno poči, tuli pa kakor volk, da je groza slišati. Kakor pravijo, se jih Italijani jako boje. Iz Dola smo šli zopet nazaj skozi Opatjeselo, Kostanjevico, Temnico in Komen v Križ pri Sežani, kjer smo ostali deset dni, da smo se malo odpočili; potem smo se pa naložili na vlak. Vozili smo se dva dni in dve noči. Žalosten sem bil, ker sem moral zopet pustiti milo domovino in iti nazaj v nepoznane kraje. Meni se je tam doli v primeri z drugimi še precej dobro godilo. Seveda dela je bilo vedno dosti z ranjenci in bolniki; a človek vse rad dela, da vsaj malo olajša bol ranjencem. Hvala Bogu, da sem vedno zdrav; ni se mi pripetilo nič, čeravno sem bil v dotiki z raznovrstnimi bolniki. Mislim, da malo pomaga tudi to, ker ne pijem nobenega alkohola že več kot osem mesecev, dasi večkrat dobimo tudi vino ali čaj z rumom. To mi je najbolj dolgčas, ker nas je malo Slovencev tukaj, kakih osem vseh skupaj. Pred par dnevi sem dobil iz »Katoliške bukvarne' šest knjižic: »Krščanski vojak*. Razdelil sem jih med tovariše, ki so jih zelo radi vzeli. Naj bo za enkrat zadosti, pa morda še ob drugi priložnosti kaj. — Mnogo srčnih pozdravov vsem čitateljem »Domoljuba«, posebno članom izobraževalnih društev in Orlom. Z Bogom! Na zdarl — Jernej Škrabec, bivši tajnik posojilnice in izobraževalnega društva Bloke pri Rakeku. Skromna želia. I.uka Prezelj, 181etni infanterist 17. pp., vojna pošta 32, nam je sporočil to-le skromno prošnjo, ki je ne smemo odreči: »Vljudno Vas prosim, natisnite v Domoljub , da sem zdrav in da se mi še dobro godi, hvala Bogu! Srčno pozdravim Vas in domačine!« — Mi pa pristavimo: Zdrav bodi, dragi Luka, še zanaprej, in Bog naj Te ohrani! Srčne pozdrave vsem Slovencem domovini pošiljajo topničarji pri 30.5 cm možnarjih: Pavel Skerl z Viča, Anton Masten iz Vojščice, Franc Turšič iz Bezuljaka, Štefan IJrdih s Krasa, Ivan Milih iz Gorice, Alojzij Fabjan s Krasa, Jožef Levstek iz Dobrepolja, Jožef Prunk (?) — Arbov, Martin Kunst iz Vidma, Mihael Kramar, Ivan Jager, Albin Juvan, Andrej S' eiličič, Janez Žagar, Jožef Uhelj, Jožef Močnik, Jožef Štrukelj, Jožef Sinčič. — Živela Avstrija! Slutnja. Vojak Luka Sadjak naznanja domačim smrt svojega tovariša: Bojišče, 5, sept. 1915, Dragi domači! Pošiljam Vam presrčne pozdrave z daljnih bojnih poljan. Pisal bi "am raje kaj veselega, a žal, da Vam moram sporočiti bolestno novico: Zadet od sovražne krogle je padel in umrl na bojišču Andrej Piko iz Vidernjevasi (Koroško). Bila sva dobra prijatelja. Če je le mogel, jc prišel k meni, da sva se kaj pogovorila. Ko sva se pred par dnevi pomenkovala, mi reče kakor v neki slutnji: »Ti, bodi tako dob er in piši takoj mojim domov, če bi jaz padel, ali če bi bil močno ranjen.« — »Menda se to ne zgodi,« sem mu rekel. Toda odgovori mi: »Vedeti se ne more.« Tako torej izpolnjujem, kar sem obljubil. Padel je v noči od 2. do 3. septembra. Ker smo v noči šli naprej, ga jaz nisem videl; povedal mi je pa sanitejec, da je mrtev. Dal mi je tudi knjižico, v kateri je bil spisan testament, ki ga Vam tudi pošiljam. Rešen je vseh bridkosti. Počival bo sladko in mirno, četudi v daljni tujini. Vi pa ne žalujte prehudo. Zgodila se je božja volja! »Molili smo pa tako, kot še nikdar v svojem »ivijenju ne . . .« Janez Rataj piše svoji sestri iz bojev proti Italijanom: Pozdravljam vse in Vam hočem kratko opisati svoje trpljenje ... V boj smo šli najprvo na binkoštno nedeljo. Pri V. smo se bili osem dni. Od nas ni bil nihče ne ranjen, ne mrtev. Samo do kolena smo v vodi stali; tam sem se prehladi!, tako da nisem mogel hoditi. Potem so nas prestavili v Š, in od tam v strelske jarke nad T., kjer smo čakali 4 dni. Bojev ni bilo, samo to je bilo hudo, ker jesti nismo dobili. V dveh dneh smo dobili po en polič vina; potem pa, kaj smo hoteli? Ali ga jesti ali piti? Nato smo odrinili k Sv. Martinu Tam smo bili osem dni v težkem boju; tako da nisem mislil, če bom še odnesel zdravo kožo Na sv. Petra in Pavla se je začelo in se je vleklo neprestano osem dni. Neprenehoma so padale granate na naše jarke. Rudolfa Bukovec iz Loke je zasulo; bil je zakopan od šestih zjutraj do dveh popoldne. Padlo je deset granat okrog njega. Jaz sem ravno ven skočil iz jarka, ko je padla ena granata spredaj, ena zadaj. Zadnja je eksplodirala, prednja pa ne. Varoval me je sam angel varuh, da me ni ubilo. Samo dim me je malo osmodil. To je bilo 4. julija, ravno na nedeljo. Ko bi ne bili imeli tako dobrega četovodjo, bi ne bilo nobenega izmed našega oddelka živega. Naš četovodja je doma na Jesenicah; piše se Olifčič. Skrbi pa za nas, kakor oče. Precej, ko smo prišli na fronto, je poskrbel, da smo si napravili varna skrivališča. Skopali smo v zemljo in v kamen 3 do 4 metre globoke jame; povrhu smo pokrili z debelimi tramovi, na vse to smo navalili .skal en meter na debelo. Cel voj je imel prostora notri. Na vrh so udarile tri granate, pa ni bil nobeden ranjen, čeravno so se tiste skale zdrobile v pesek. Molili smo pa tako, kot še nikdar v svojem življenju ne. To je bilo gori nad G ... . Velike klade so se razpršile tako kot mrva na travniku, s tako silo so vsipali italijanski topovi peklenski ogenj na nas. Naši topničarji so bili vsi pobegnili, topove so pa kar pustili, samo zapahe so proč vzeli. Tako smo morali odbijati mi sovražno ar-tiljerijo in infanterijo. Pri drugi priložnosti sta nas napadla dva frišna laška polka; nas je bilo en bataljon in še ti smo bili slabi, pa smo jih vseeno dobro našeškali. Naših je bilo vseh skupaj ranjenih in mrtvih 53. Kajne, to je čudno, skoraj neverjetno, pa je le res. Italijani so šli nazaj, da se je kar kadilo. Imeli so cele kope mrtvih. Sedaj, ko je prišla sem nova motorna baterija, jo je Italijan takoj pobrisal. — Sovražnih zrakoplovov je tudi veliko. Do sedaj je izbila naša artiljerija 7 zrakoplovov, da sem jih sam videl. Ta nesrečni Kras sem prehodil do najmanjše vasice. Tu je bila grozna vročina, l Zdaj gremo pa na K. Hvala Bogu, da gre-j mo vendar enkrat s tega Krasa! Ako pa-| dem, me bodo imeli vsaj kam pokopati, da ne bodo mojih kosti psi in vrani trgali. Če bom ubit ali pa močno ranjen, bo Vam že pisal sanitejec Kristjan Črnigoj; je prav dober fant. Denar bo dal za maše, i kar ga imam; nekaj ga bo pa imel sam za I trud. Sem mu dovolil. Dne 14. julija smo : bili pri sv. maši. Bila je na prostem med vinogradi. Prišel je nas zahvalit sam general, ker smo se dobro držali v težavnem boju. Sedaj smo v vasi M. Tu se nam prav | dobro godi. Pozdravljam Vas vse, doma-' čega g. župnika in tudi farmane vse, Gospodarske vesti. Gesli ?ciarslu in tržni pregled. Vedno bolj občutno postaja po> manjkanje mleka. Veliko število krav se je odprodalo, drugod je vojska po-vzročila znatno zmanjšanje živinoreje, ali je kuga na gobcu in parkljih vzela živalim zdravje in mlečnost. — Cene mleka so se začele malo dvigati. Zdaj pa so začeli po mestih godrnjati: »Torej še mleko, ki ga vsak rabi, nam bodo kmetje v teh časih, ko vsega manjka, podražili!« — Seveda so premalo pomislili, da tudi kmeta reja živine več stane kakor popred in mora vse potreba ščine trikrat dražje plačati. — V neka-i terih krajih se je določila za mleko najvišja cona. Ta določena cena je na-( vadno precej nizka. — Mleka je v me-< : stih vedno manj. Domače branjevke plačajo navadno maslo čez 4 K kilogram, posneto mleko se porabi za ljudi in živino z najboljšim vspeliom. — Kdo I bo zdaj dajal mleko po stari navadi? ! Namcstništvo na Češkem je zato uka-I zalo glavarstvom, naj ne določijo naj-1 višjih cen za maslo in mleko, dokler niso zaslišali zastopnikov kmetov. To I je prava pot. Riž je čez 3 K kilogram, ; mleko naj se pa da za 18 do 20 vinarjev! | Za mesta jc zelo važno, da dobijo tudi ; za zimo zadosti mleka. To bo le takrat | mogoče, če bodo tudi kmetje od daleč : dajali mleko, ki ga doslej še niso izvažali v mesta. Dajali ga bodo le takrat, če se jim mleko in vožnja dobro izplača. — Najvišje cene za mleko so gotovo velika ovira za preskrbo prebivalstva z zadostno množino mleka. --Če se pa plača primerna cena, je clolž- 82 nost kmetov, da oddajo vse mleko, ki pa morejo pogrešiti. Še hujša je zadrega z zabelo. Že celo leto smo opozarjali, da nam za jesen preti veliko pomanjkanje res debelih prešičev. Zdaj sc to izpolnjuje. Vsakdo ve, da za okusno jed mora biti zabela. Zdaj ne bo prav lahko dobiti dobre zabele. Ogrska zabela se v celih vagonih prodaja po 7 K 50 h do 8 K 50 h kilogram, torej 100 kg okoli 800 K. Kam bo to prišlo? Prosimo vse gospodinje, naj iz usmiljenja do vojakov letošnjo zimo malo manj belijo, preostalo zabelo pa prodajo. Vemo dobro, da mnoge hiše še za dom nimajo potrebnih debelih prešičev, toda pri drugih se bo vendar dalo nekaj prihraniti. Ko bi v vsaki hiši prihranili čez leto kakih 8 kg zabele, bi bilo to v ccli deželi že čez 500.000 kg. Letos se je treba tudi za druge žrtvovati. Krompirjeva vojska še ni minila. Neki dunajski veščak, ki se pa ni hotel podpisati, je izračunil, da stane kmeta 100 kg krompirja le 2 do 3 K. — Da bi dunajska občina laglje izhajala, je dal pomladi župan na Dunaju vse občinske nezazidane parcele in ves občinski svet posaditi s krompirjem. Pridelalo se je precej krompirja. — Iludomušnež je sedaj tega kmeta vprašal, zakaj pa dunajska občina ne prodaja krompirja, ki ga je sama pridelala, po 3 K, ampak po 12 K. Veščak je umolknil. Čudno ni, da je molčal. Ko so kopali krompir na dunajskem polju za mesto, je bilo treba za štiri vagone izkopanega krompirja 260 delavcev, za dva dobra voza torej 13 delavcev. Vsak ga je izkopal povprečno 154 lep, to jc šest mernikov na dan. Pri nas ga naj slabši otrok precej več izkoplje. — Na Ogrskem je najvišja cena za 100 kg krompirja 9 K, kar je Dunajčane zopet hudo zbodlo. Iz Ogrske ga morajo dobiti, pa je še brez stroškov za železnico dražji kakor pri nas. Za oktober in november ga imajo sedaj 1375 vagonov. Stane jih na dunajski postaji 12 K 85 h do 14 K 75 h, torej precej čez 8 K. Pravijo, da na Dunaju porabijo vsak dan 50 vagonov krompirja. V okolici Dunaja so najemniki — mlečni maj ar j i, ki so imeii prejšnja leta do 9000 dobrih molznih krav. Navadno niso krav izrodili, ampak breje ki 'ave ali s teletom kupili, teleta prodali, krave dobro krmili in mleko na Dunaj prodajali. Ko so bile izmolzene, so jih odebelili in za meso prodali. — Ti majarji dobe še sedaj od centrale za krmo vsak dan 1 vagon otrobi za 1000 krav, kolikor jih še imajo. Tam pride teh otrobi na vsako kravo 2 in pol kg ! na dM). Pri nas skoro ni mogoče dobiti I niti najmanjše množine. Poberite torej i letos vse krmske ostanke. Naj tudi od pesnega in repnega perja nobeden niti lista ne zavrže. Boljša je zgodnja previdnost, kakor prepozno žalovanje. Glede kurjave, obleke in obutve se bo treba letos skoro ravnati po japonskem zgledu. Znano je, da imajo Japonci male, čedne hišice. V teh hišicah ni poči. Za okno jim služi papir. Odprlo 72 * imajo tudi po zimi. Pravijo, da jejo najbolj zdravo. Le na malem ognjišču gori ogenj, da so skuha riž in sočivje. Na teiii ognjišču si grejejo roko. - Čevljev iz usnja ne poznajo. Na cesti imajo le lahne cokljice, doma pa copate. Koze ni škoda, saj sc ne strga, dom sv pa varuje. Zunaj so razoglavi. Pravijo, da jih to' najbolj varuje pleše in pospešuje zdravje. Saj bi bilo tudi za naše otroke prav, ko bi jih matere bolj utrdile po japonskem vzoru. Vojska nam ie odprla oči, kako smo razvajeni. Nemška vlada je naročila premožnejšim. naj si omislijo povsod, kjer ni elektrike ali druge pripravne luči, špirit za razsvetljavo, da bodo malo množino petroleja, ki bo na razpolago, dobili reveži, ker je petrolej še vedno ; cenejši. Od nas gre gotovo veliko petro-; loja na Nemško, toda zadosti še vedno ne. Nemčija jc pred vojsko petrolej iz j Amerike dobivala. Dne -i. t. m. je bilo na Dunaju 3331 , glav govedi. Iz Češke jc bilo 1592 glav, j torej nad polovico, iz Ogrske le 399. ! Krav je bilo 191-7. Plačevali so voli: Ia. i 306- 334, Ila. 270 -300, lila. 246 252, krave 240 280 K za 100 kg. C.ena se jc dvignila. Maslo se še vedno draži. Dansko se prodaja čez 6 K kg. Na Nižje Avstrijskem je bilo več kmetic kaznovanih, ker so prodajale mleko 22 24 vin. liter, nekatere za več sto kron in še z zaporom povrh. Zdaj je dokazal ravnatelj Vorašek, da stane kmeta 1 1 i' c r mle-j ka v sedanjih razmerah do 30 vin. Na Dunaju je bilo 5. t. m. 6417 prešičev, do 12.000 manj, kakor druga leta v tem času. Plačevali so debele: Ia. do 550, Ila. 540—548, lila. 415- 436, mesnate Ia. 420—440, Ila. 400 -416, lila. 290-398 K za 100 kg. Za debele prešiče se je cena zvišala za 20 vin. pri 1 kg. 11 jajc se proda na Dunaju za 2 K. Železniška unrava jc prepovedala jajca jemati za prtljago. — To bo pomanjkanje v Ljubljani še pomnožilo. MALI ZIMSKI PEDIC. (Konec.) 2. Kako pedica uspešno zatiramo. Mnogoletne in obširne izkušnje so pokazale, da se je moči pedica ubraniti najlažje in najgotoveje v pozni jeseni, ko prileze iz zemlje kot metuljček, in sicer na ta način, da polovimo sa- ■i) mice, ko lezejo (ker ne merejo k deblu v vrh sacfaega drevja. Lov pa na papirnatih pasovih, ki jih priveze,Ii' na debla in »aniažemo s kakim I. ^Ijivj,," mazilom, na katerem se nežne ;ivaKce primejo in kmalu poginejo. Te pasove imenujemo zato lepljive pasove. P j . jih tako-le: Poldrugi mcier od tal prav n "!;dk osnažimo laskavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. Ako ima globoki azoo-ko, jih zi rražemo z ilovico, da san ; pasom ne zleze na vrli drevesa. N;-t > opa-šemo deblo z močnim, 10 do 15 cm širo-kim papirjem, ki se v ta namen kupi nalašč pripravljen, ali pa se vzame zato sploh kak debel, močan papir (t., pr. 0d sladkorja). Pas privežemo zgoraj in spodaj prav tesno k deblu z vrvico ali še bolje z žico. Naposled ga namažemo kake u-i pv. ste na široko s primernim lepivom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Mažemo s kako leseno lopatico. Dva milimetra debela prevlaka zadostuje popolnoma. Pri tem delu moramo zelo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom, kjer bi pedičeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Najbolj znano je ameriško lepivc Trec Slicky<, ki ostane jako dolgo lepljivo in sc jc v kratkem času razširilo po vsej Evropi. Zastopstvo za Avstrijo: Tech-nisehe Handelsgesellschaft, Wien, 111., En-gelsbergergasse 5. Izvrstno lepilo (Rau-penleim) imajo tudi sledeče tvrdkc: A. Propfl v Ustju (Aussig) na Češkem in tvrd-ka A. Avenarius, tovarna za kabolinej, Dunaj, III., Bechardgasse 14. V Ljubljani ga ima v zalogi drogerija Anton Kane v Židovski ulici. Papir in vse druge potrebščine za lepljive pasove ima v zalogi tudi veletrgovina s papirjem: Anton Loschnigg, Graz, Griesgasse 4. Kilogram ameriškega lepiva velja sicer okroglo od 3 do 5 K, a s tako množino namažemo lahko 60 debel, ki imajo povprečno po 33 cm obseg;. V drugi polovici oktobra je pravi čas, da priredimo pasove. Pozneje jih jc treba pa večkrat pregledali. Ako je lep pokrit z žuželkami, ki so se nalovile na njem, ali prašen ali pa celo presušen, ne velja seveda nič in ga je treba prenoviti. To sc doseže, ako s primerno ščetjo ali čopičem pas nanovo prevlečemo s svežim lepivom, Dobro, preskušeno lepivo pa ohrani svojo prvotno lepljivost noter do spomladi, V tem oziru se je dosedaj najbolje obneslo lepivo od tvrdke Propfl v Ustju na Češkem. Samec, samica, gosenice in buba malega zimskega pedica. Objedena vejica. Lepljiv pas, Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi in je najbolje, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo pa je, da jih pustimo do maja na drevju in jih pred spomladjo vsekako še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na spomlad na kakem drevesu pokazali pcdici, jih lahko spravimo z drevja z močnim tresenjem. Potem lezejo nazaj in ob-tiče na pasu. Lep se ne sme mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage. V lepivu so tvarine, ki lahko zamore lubad in drevo na ta način jako oškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo. Kjer ima drevo kol, moramo seveda tudi na kolu narediti lepljiv pas. Tu pač lahko lepivo namažemo naravnost na kol. Ako imamo ves materijal v dobrem stanu in pripravljen, (papir in žico narezano), lahko opašemo na dan do 50 dreves. Stroški za srednje debelo drevo bi znašali z delom vred največ 25 h. X X Zimski gospodinjski tečaj na Vris» niki. Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni zimski tečaj dne 4 novembra t. 1. Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14 leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 46 K. Pogoji radi hrane se pošljejo vsaki oglasilki posamezni). Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu šole na Vrhniki najkasneje do 20. oktobra t. 1. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko ves čas tečaja v zavodu. Gojenko se uče teoretično in praktično vsega, kav rabi vsaka umna gospodinja. Zunanje učenke z Vrhnike in okolice, hodo obiskovale šolo redno vsak dan. Druga pravila veljajo za nje prav tako, kakor za notranje gojenko. Za kosilo plačajo na dan 1 krono. Bogastvo Bolgarije. Kraljevina Bolgarija, ki ima 5 milijonov prebivalcev, je poljedelska dežela; tri četrtine prebivalstva sc peča s poljedelstvom. Največ se pridela pšcnice, rži, koruze in ovsa. Neka posebnost te dežele ie negovanje rož-vrtnic. Velika polja v vzhodni Humcliji so nasajena s samimi rož-nafimi grmi. Iz njih namreč pridobivajo znane dišave (parfume), ki jih drago prodajajo na vseh svetovnih trgih. Na Bolgarskem sade tudi tobak in pridelujejo vino. Živinoreja jc močno razvita. — Cena za ajdo. Kot prevzemna cena za ajdo se je določila 28 K za 100 kg netio, postavljeno na bližnjo železniško pos iajo. Glasom cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi ajda zasežena v prid države in se sme prodajati samo »Zavodu za 1'iomet z žitom«, ki jo nakupuje potom svojih komisijonarjev. — Določitev cen svinjski masti. C. kr, kovcispondenčni urad poroča: Dne 5. t. m. Ja zoorovala v vojnem ministrstvu konferenca, ki so se je bili udeležili zastopniki ooch vlad.. Sklenili so, da se bodo cene pre i.čji masti in slanini določile enotno v Avstriji i n na Ogrskem. la naše gospodinje. Sadne mezge. Te vrste sadne konserve so pri nas še prav malo razširjene, dasi so najbolj poceni in se lahko izdelajo v vsakem najskromnejšem gospodinjstvu brez posebnih priprav in stroškov, zlasti v dobrih letinah, ko jc povsod clovolj sadja. Mezgo dobimo na ta način, da sadje kuhamo ali parimo tako dolgo, da sc zmehča ali celo razpade, potem ga navadno pretlačimo in gosto vkuhamo. Ako sadje prej primerno pripravimo (n. pr. olupimo in otrebimo), ga niii ni treba pretlačiti. Navadno se nlozgain ne dodaja sladkor, vendar tudi v rem oziru lahko postopamo po svoji volji in izdelek lahko pripravimo brez sladkorja, ali pa mu ga dodamo več ali manj. Tr-pežnost dosežemo z razgrevanjem in z gostim vkuliavanjein (ker odtegnemo preveliko množino vode) in pa, da ga primerno shranimo. Za izdelovanje sadne mezge ni treba nobenih posebnih priprav. Pri vsakem gospodinjstvu se nahaja gotovo kak kotliček in razne drupc posode in orodje, ki se itak rabi v vsaki kuhinji. Najboljša mezga se naredi iz č e š-p e 1 j in iz j a b o 1 k. J a b o 1 č n a m e z g a. Zrela jabolka opei emo, olupimo, razrežemo, popolnoma otrebimo. kakor za čežano in jih denemo kuhat,ali parit. Da se krlilji pri kuhanju izpočetka ne pripalijo, jim prilijemo malo vode. Ko razpadejo, dobimo redko kašnato tekočino, ki ima seveda veliko preveč vode, da bi se mogla ohraniti. V ravnoisti posodi ali pa v kaki plitvi kozi, kotličku itd. se nato jabolčna kaša vkuhava toliko časa, da se popolnoma zgosti. Pravilno v k uhana mezga ni tekoča, ampak mora biti tako gosta, da obvisi na žlici v debelih kepah. Zaradi boljšega okusa in vonja pridenemo med vkuliavanjcm nekoliko nageljnovih žbic, cimctovc skorjo in ci-troninc kisline. Če hočemo okus še bolj izboljšati, pridenemo proti koncu vku-havanja nekoliko sladkorja. Samoob-sebi je umevno, da se mora masa med vkuliavanjcm neprestano mešati, in čim bolj so gosti, tem bolj je treba paziti, da sc nc pripali. Ko jc mezga dovolj gosta, se vroča napolni v snažne suhe prstene lonce, velike steklenice s širokimi vratovi, pločevinaste pušice itd. Dobro je te posode pred uporabo prežvepljati. Takoj, ko so napolnjene, jih trdno zavežemo s pergamentniin papirjem. Kjer je mogoče, naj se postavijo odprte posode z mezgo v vročo krušno peč ali v štedilnikovo pečico, kjer sc nekaj ur razgrevajo. Vslecl vročine se naredi na površju trda skorja, ki varuje, da se spodnje plasti dobro ohranijo. Seveda vpliva ta skorja lc tako dolgo, da mezgo pričnemo rabiti. Vendar se ohranijo mezge tudi brez tega dobro, ako so dovolj g o s t o v k u h a -ne, vroče spravljene v posode, dobro zavezane in shranjene na suhem, hladnem prostoru. Kljub vsej pazljivosti se pa tuintam vendarle primeri, da začne mezga iz kateregakoli vzroka na površju plesni-ti. V te m slučaju se mora zgornja plast nemudoma odstraniti; mezga se iznova prekuha, prida sc nekoliko sladkorja, posode se skrbno očistijo, nato iznova napolnijo in trdno zavežejo. Končno na j še omenim, da se da iz vsake mezge pripraviti m a r m e 1 a d a ali zalzen, in sicer (ako, da na vsak kilogram mezge, ko jc žc dovolj vkuliana (gosta), pridamo \{>- -l kg sladkorja in jo potem šc toliko časa vkuhavamo, da se sladkor raztopi in sterilizira. Pri tem vkuhavanju moramo neprestano me-' sati mezgo, ker sc sladkor silno rad prižge. X. A X Ajdove pogačica. Presej 250 gr ajdove moke in premešaj s 15 gr kvasnega praška. Razpeni 125 gr surovega masla in 100 gr slolčenega sladkorja, 4 rumenjake in prašek vanilije, zarnesi z moko in raz-valjaj ga kakor za debele rezance; vtisni z ribežnikom rr,ulične podobice, razreži na ogle ali na okroglo in speci na namazani pekači. Pečica mora biti precej vroča, pečeno je v 10 do 15 minutah. — Beljake raztepi, mešaj štiri žlice sadne mezge in štiri žlice stolčenega sladkorja, da bo gladko, primešaj končno beljake in postavi v pečico; gotovo je v desetih minutah. Je dobra jed poleg pogačic ali sama zase. AH cvi viijanci. 375 gr ajdove moke 125 gr pieničns in par izribanih kuhanih krompirjev (6 do 8) stresi v toplo skledo. Na četrt litra mleka razprosti 30 gr drož, n;.!redi v sredi moke jamico in zalepi mleko z malo irolce in posiavi skledo za peč. Ko je vstal kvas, raztepi vanj četrt litra mleka, 3 jajca, pest rozin, 60 gr sladkorja in pol žličke soli; primešavaj moko in naredi mehko testo. Ko je vstalo, zajemi za pest i.esta z zajemalko, devaj v razbeljeno mast, zarmeni na obeh siraneh, a ne prehitro, da bo dobro prepečeno in potrosi spečene s cimetom in sladkorjem. Ponudi gorko k sadnim juham ali h kavi, čaju. Zdravstvo. Za slateuico stolci endivijno seme, zalij ga polagoma z vodo in precedi. Tega jemlji večkrat par žlic. Na jetra si naveži obkladek nastrganega hrena in moke, in sicer vsak dan skozi osem dni. Ko se je posušila moka, odvzemi obkladek in. namazi kožo, kjer je bil, z oljem. — Staro zdravilo je tudi mah, ki raste in visi raz dreves, Tega kuhaj na pivu v prstenem z ilovico zadelanem loncu, dokler se ne po-kuha do polovice; precedi in jemlji par žlic zjutraj in zvečer. Zlateničnemu stori dobro, če pije pomladi na tešče čašo zmetke. Čaj jeternika, polaja in kopriv je tudi znan lek. Tako hvalijo tudi zeleniko (pušpan), ki se mora kuhati na juhi. Med, žafran in črno moko zmešaj, da bo gost pop in naveži na popek, to potegne vročino vun. Zlatenični ne sme uživati mesenih, hudo slanih in popranih jedi; škoduje 62 I! 11 l.i- 1-. u.-tr... n*. i : n I' . tit f : , I - T, 4 -' . - i ".lit* :: J!. 4 : t "u-. i u. -i f.-.'- ; yptrlate. -- 2.1.1'H -ii«*-it: i. i-ilrt. i-TiilC kil 11<» i -.it • 'bt t .-, liirt T i.« ', u: • i' 't ti ' t -.-Mi ; IA:Z Z^.i.l i.t- ?t-" V:. ^i- "v'. Ivt ■ - i 11 « .-. T t" '.'C.1 f ■: ii " 1 . ■c Ot '-■'i i.' %.»'. -..i- 2 1:1 ti • 'V ' • i .j .. ~ 4*T.i '■-i r-..h . :.:,-!. v. ttit JLTTU " ■ i "II 4 ".it i -ijL. . t . ; .1. i • i • " -« i . .1 11 I ' . t 4 Šr- i - . ' v. i>4 : --, — i - . - ju-. -.-■i i .... . • s C. ž- ' ■ '.i--V .. t. - - • ^ v: - -i ti V 4- 4 _ ,-4 . t a..- i.'" '. L . - -- • .. » . - .» . - ■ r - t i \ v p ,- - . - /t- . i I- • - - i * - ■ - t. bdi TJM : t . 1 '. -X,' . . >. . : i"-'.. v 4. '. * a- ' - ■ • ; * ^ . - „ '-<-' -i- ' ' ' i'4 _ ► . i. iz 'j f. * ž;-', . ' a/ op; zn ei(krat; kr; '/-> Dt. •> . - -r. JLi /i kUj 1; 'ii -Ž. t I ^ ŽJfaf.;e, ii.'..'. Iz» f//. - --. 'J • <- lajbeija tu ,'r »t.-.'.. /.a /. A . , . >o:a ž; jC-<. .i- '»'.';> .ii i- '.;- - * . raz; .-t; 'rff. Ko .z . - ••'/ t« !. za '•■■-:. Pre vri it h. žč.;/:.. < • :!,lk .■:<-. fre. - .; [ r.; k:: j •;.-;.. vtrco na Po:r,; kra; •e j« ohladila, deni drago. To pomaga f- V . 'i . J :. / ■.: . ■/■:-. Skrb za oeL J.,' o-': .1 .-.. a-.za : . av .'■'•> • ki Ji: f:iO\':K [j!'- '/'' < ga -•■.h.n.l/.b ki, jh ...... -;akor -."-<1-W»0, ki tj po/naga. d a si utrdiš in okrepil oŠ, kajti to •redatvo Je — voda, f.judje, ki ho v takem delu ali poklicu, rja mnogo trpe, si jih morajo dvakrat o a 'Jan o k opat i. Kop' rlj .<; v tem, 'J a 'lr-W |1bto v čisti rodi z odprtimi očmi voliko ':a-a, dokler more- rapo vz-ir-čati. To -e Sproti parkrat ponovi. Po COpeljj '<•■'■ <>f:\ nekolikokrat krepko o'J-pro in zopet zapro. laka kopel j marsikomu fzpočetka ne bo ugajala: treba je nekoliko -.ile; toda krnalu -e ne čuti reč posebne težave pri tem. Tudi za take, ki ko vid več aH manj izgubili, je oče-f,a kopel j priporočljiva; rr ki je na ta način -lal> vi'j zopet okrepil il?ai;ii.4.-c. mm ■4i mi R. aa - ^ m a ita. i-- - da jr-L'*. r-.an nrt . ■ mn m .-m n i' ■ t.: ^-vlH ^linrai n .-ai. ■- - -la. mixU. ai^ia. . nr^ ' .i!-- : -v;- t-: ' •. - -ali :.-_-n aaa. >■■■'■' an^a: t'i>.tui.* r~i-tai.: rti. ■ i. ir.t i n ••" 2J-iH.HH »t Il~4 "IHra M-iii-1 . ui i-.TOiil 14 "m.-:1.- 3»' - ::: .... n c. mu ti-i.ii-! t! :'. .i . .ii"i 1 t*. . - Imuni. - 5" » cii«. Ti. i-r.._a Si i nr-» ■ t :. 1 n. — i .. in.i 1 : r — in popravil. Tedenska pratika, 15. oktobra. 1. Sv, Terezij«, dev„ preotnovateljic, ka.me-littkega reda. Veliko tvetnico Terezijo pride varno po pravki med najzglednejie žene kalolUk-- Ci -k ve, Bila bogatega ir, plemenitega rodu na 52 . L armn. '"i.. H I'. ' ".'J- * : tnisim: ■ lin« n i. t . m v - jmoonc . _ msrs ... ^iii -' --i.t.—'--n i : . ... n n i.i -i- lo. rr . i Bl::-:<*.'I1M L^I« n 'tuti - i... i hv.< :: I.i.;/'.-. ir: t.. :-- ".n 1, m i n i:.i -i -i ti '■ ' A 4-.t t'.< i:' -i.il. ■ • n.v-ir.-« uit. r.'in r Vi. ui- ir.-i '.'T. m- j 1'.i :., IU- i .:-* .» it II-ii . 1 ^ i-T 1 5-» if-lt-;. (irpiw : t r. r. I su ; : n '.-ir-vber • . - - - :, . st. ktcvtj .'4-.'t H-l- Vil , Xi 11' "1 l'C I' "t -.t < • • ; V kz: V., i ;-. tii -.t tri:. AiCf."-« ::*2 kvt i>fc a»nt» B-t-rt- •'.-'i - ' ieie ' tit jI-.: ! iti-JI j. t.-*v.-ir,;. hn.- rc t 11v-. i -i c i-ef ZA . '.'.ft -t.ir.i-. i i V.-.S.-I 1 Čt-bl-OČi l : zi z ti-i -.-.■• ■■t S.--J t :•'-■:4 tt>. :i ----- ,1 i I i OI 1 r 1 - - : 1,5 Ml- ., 1-1 -. - m. - . . -.- u aiiivk. t - >. f , t ' I': ';'- -.-i I . S.-- sobice 22 - — - 5 v - L>.s.s !2. . V. r- — 7. — i — k. I i. oktobra. ' st. Jjikt. -r.tr.fi •.■ s»-. -'.,.:: b»i ro#a r tirtki Acti ohi-i. itirii ti bili V-«''- -- z:-, .zzi.-,- P, -e fc;. z :r -.r. . s • Z? • ^ pj-J.k.; IV. Pavel, zaio Ja ;t iv. Laka MUa tudi ljal na Die|ovem v Tridri- Makedoniji ;• Sv ....-.- v 2i'-vž;a-. p0 t-r. -.v. p*-.:i :: ozr.ir.-ev,! U:aJo božjo -. h,. HP, .Ma!i Aziji. Ah,ji in v E^iplo. Ko jc bil 80 let •.tir. v. ga pogarvk: to-.r,ir.:k; . tii obelili ni o.;ki. Sv. Lak, -e ba-< -i-,'.ikai tudi podobo Matere r.ožje. ZailoveU romartka cerkev -.- Cenit'-hov r.a R»-.ko Po'-:«ker.: ki -. nt~i«i p-'- »««ti :e porais da hrani ono prijtsi Mar nn-ilsko. 2 Sv. Aikkpijad. Sv. Atenodor, brat »v. C-nJori j ( deinik?.. 4. Svet, Triioptja, pobczia -.-do- • p-, ii rr-•'-•»-teiir j Deciju. Solnce v. 6. u. 24 m. — z 5. u. 06 m. Lana v. 3. u. 14 m. — z. 1. u. 02 19. oktobre. 1. Sv. Peter Alkar.tara. spozn mtinr.. i redovnikov rekolektov, je bil rojen leta 14^ Alkantari na Žp,n»kem. Le i, 15«. je bil izvoljen I kot provincijal frančikanakih samostanov v Fs'r*- j rnaduri in v tem času je oživil prvotno gorečnost v reda. Zidal je cerkve in šole. s pomočjo svo»e ' leiez^e e preesnoval tudi karmelitski red. Umrl leta : I.-.n !. i. ■ i.t-n PiiiiT-niE ii tri. n . S« Aciin. 11 -4" 111 i i" 1.UCI, • f. Vin;]. finiiun • • i. X n — r : 21 j- - 1 BiKifiii. i.. i. t ».n ,4 ■ t4 !». Uriti.4 t 4 ( i - IiClI- * ifl I-i.: it ii-iTct . i. 11.4 4 it l-j .4 lil-: -iili i : lu.j-ll i'l .1 ".it lin-.-14 - r: ':"iiu;t- . ^i-i1 , : t-iieai:: i " i4.uu : i.n :n ii l'::n.it:i. IKinilltU l.i IiU. - .11.4-14 .4 I' llil -Il'1-I :.L-33|'-I I I -■ ~ : ■.. i -4" 4 • a-1: 't-: : M - :n A . i. I. i ' i iti-IJ: ;i:n!::.ti. ji-.ii. ■: - t-: i i-< 4-i. i. _ m- vit .' ' 11 I S« i fci)=j»ti- ni 11 I S - E-uprtri t. 5-t I-tlii iti :-.-:- ; t. - •4-1! "i 14 mir 1 1! 1,111. I.i -4 ! -ca.ut t -i K. -4 i' ;i- i. -i; ti*,—i.n 11 11 - l.i n i : :i -i 1 5T tu i-rric; 1 l i Si" i i-t ; i.:( t >i'int: In! uii: m. 14 i t : • |.t,i i -: 11 -u i iniiji ii r.riusr-« :■ ~ il i i.i.i y.-:-i ni — - i t :f-.:-:t zn-. ?r.i.< i.-, či 4 .mrir tu- i •:-- i JitiL- .i ;n n_ in : Har ".tli 45! ?:■•.-:!-. u it Irfak * h£l» »t Htr t'.t '.'.'.i al lil' • i ut ril M Mil plii : i.i; i it.: :-:-.-. 2 St, HLPim^r- S St. Viki.:- zi.t-.z • iii.B5.ii: -: St. »Uli n.itit: . - 5. STet, m r- ?. -•:: i i >.oce 4 . - 4 OdHVovani slovenski iaki, Dalje. Srfejino hrabrofino svetinjo II vrsl« vo dobili: Dragonci 5 dr;g. r H.: i Iv, i". 5 i 13 ivar. poddesetnik Vunč-: Ivan, infinterisi Kol nann Jakob in Hr -.: Fr.. vsi pri 7. pp. Praporščak Maks A .....kadeti Peter .Malešič, Alfonz Zavcršnik in Ar.ton C-rden: četovodja Lekše prideset-ni k Edvard Oiaben 4. stot.: časir sluga Franc Smc-lič: desetnik Pave'. Pavčič; poddesetnika Ivan Arko. 7. stot ir. ban Šeks. 3. stot.: infanteristi: Fran: Kovač, Le.pold Zavrl, Karel Tavčar Andrej Pofpas Ivan Volčjak iu Anton Zwit: oq-cetnika I van Pribuša in Rudolf Lesar; in-fanieris: Štefan Gril, štabni oddelek: desetniki- Karel Pangeršič. 5. stot. Karel Smerdu. 8. stot.. Rudolf Sattler. b. stot.; enoletni Drostovoljec Leocold Schmalz, 6-stetnija in četovodja Franc Rcgulin, 8. sto'., dragonca Ivan Lesjak in Ivan Trtnik; kadet A. Možina, rez podčastnik K. Mm-tel. tit. narednik M. Radclovič, četovodja Zajec in poddeseinik M. Lanc. Infanterist 56. pp. Legat Ivan in četovodja 2. bes.-bere. p. Jcsip Mastnak, nadognjičar Ive" Grivec častniški sluga Josip Bizjak, pod-de se.nik Franc Devstvenšek, četovodja Jcsip Klakočar in Albert Kaiser; kadet Zbašnik Josip, četovodja Zajec Franc, desetnik Vončina Vinko, poddesetnik Maroit Anton in nadsiražmojster Grundl Fr., vseli pet pri l7- PP'< četovodja tit, nadlovec 9, lov, bat, Scheyer Ludovik, prideljen 17, pp.; namestnik asis. zdravnika dr, Kregul-ski Henrik, prideljen 17, pp,; sanitetni kadet 2, bos, herc, p. Šlajmer Boris; četovodja Vreča Franc, pijonirji Baier Ivan, Bregant Franc, Debeljak Franc, Golčman Florijan, Gosak Alojzij, Maškon Anton, Ralh Bogomir, Riedl Alojzij, Šramnel Fr., Trpin Gregor, Fonet Tipold in Wei(3 Rudolf; črnovojniški infanterist Ivan Slamnik, prideljen 7. dež, orožniškemu poveljstvu; nadstražmojster 12. dež. orož. poveljstva Franc Ahlinj četovodji Bradaš Milan in Semenik Filip, desetnik Kosmina Filip, poddesetnik Lindner Jakob, saperji Bauer Josip, Bevc Viktor, Blazina Josip, Bos-caral Anton, Elsnik Ivan, Glavan Anton, Hotko Ferdinand. Kaivulog, Kersch-baum Rudolf, Kozele Franc, Lončarič Al., Lauruk, Letič, Meruša Alojzij, Mozetič Anton, Seiler Štefan, Zaccaria Peter, vsi pri 3. sap. bat., lovec 20. lov. bat. Kosmač Avgust; četovodje Gregorat Anton, Meze Anton in Tuta Ivan, poddesetnik Černe Pavel, infanterista Gomižel Leopold in Pretner Franc, desetnika Marzola Franc in Razem Franc, vseh osem pri 97. pp.; stražmojster Strauss Matija, titularni stražmojster Kudernač Franc, četovodji Brenka Franc in Morizzi Ivan, desetnika Mlekuž Josip in Weissenbach Simon, patr. vodje Offner Franc, Stronegger Anton in Sauritz Ivan, dragonci Aleš Jernej, Fer-lež Martin, Fras Rudolf, Gučck. Ivan, Hafner Rajmund, Ogrinc Matija in V oglar Ivan, vseh 16 pri 5, drog, polku; četovodja Šunla Jakob, predmojstra Ogrizek Albin in Černič Rupert, vsi pri 3. polj. havb. p.; narednik Bratuš Vinko, oijonirji Klemen-čič Anton, Meše Josip, Puher Vinko in Uhl Karel, vsi pri 3. pion. bat. To in ono. Pismo iz Astrahana (5, sept.) ob Kas-piškem jezeru. Ujetnik Lenard Liker, ki je bil s posadko v Przemyslu odpeljan na Rusko, piš^, da je že od aprila v Astrahanu. Rad hi izvedel, kje je njegova žena Marija, ki je ob izbruhu vojske bila šla k svojemu ečetu Ivanu Bizjak, županu v Dolu pri Ajdovščini na Goriškem, Pravi, da ji je br-zojavil in pisal, a ni dobil ncL^ ega odgovora. Tem potem sporoča žei.i, otroku in vsem domačim, da je zdrav, in da jih iskreno pozdravlja. Upa, da so še vsi zdravi. Želi, da bi mu domači brzojavili, in sicer na naslov častnika dr. Zdolšeka, kateremu je prideljen kot sluga. Dr, Zdolšek je pristavil na dopisnico v slovenskem jeziku (drugo je pisano v nemščini); Domovini pozdrave! Sam o sebi je pristavil L, Liker s prav drobnimi črkami; »Meine Lage er-jraglich-traurig«, Naslov: Offiziersdiener Leonhard Liker, zu Handen des H, Leut-nant Dr, Josef Zdolšek, prisonnier de gu-erre, Astrachan, Russie. XXX Polni list umetnice. Neka ruska Pevka v Moskvi je hotela nastopiti kot umetnica po raznih ruskih mestih. Ker je vojska, imajo tudi na Ruskem strogo popotne predpise. Šla jo torej k policijskemu ravnateljstvu, da bi ji napravili potni list. »Ali ste vložili pismeno prošnjo?« jo nagovori vljudni uradnik. »Nisem vedela, da je potrebno.« — »Tako. Pa zda j-le napravite. Tu imate papir in tinto; jaz vam narekujem.« — Prošnja je sestavljena in spisana, pa tudi po vseh pravilih zapečatena. »Tako. Zdaj pa jc samo še potrebno, da prošnjo vložite,« — pravi uradnik. — »Kje pa? prosim lepo.« — »Kje drugod, kakor pri meni!«, odgovori prijazno uradnik. Rečeno, storjeno. Uradnik vzame sedaj pismo v roke, odpre, bere počasi, se pokloni prosilki, zmaje z glavo ter reče: »Milosti j i va! Vašo prošnjo sem pregledal; obžalujem pa, da ji ne morem ustreči, ker moramo radi preteče nevarnosti potna dovoljenja karmoč omejiti.« K'a fronti. Trije bavarski kaveljni so čepeli v strelskem jarku, ko pride pošta. Eden izmed njih prejme zavojček. Vsi trije odvijajo in se vesele dobro in zaželjenc vsebine: Klobas, čokolade, sladkorja, svalčic itd. Vmes je tudi stekleničica. Čemu jc neki tale reč? pravi eden. »Das gehort tur die Iluste« — to jo zoper kašelj — meni Švabec. »Naturlich kert's fur d' Ilua-ste« — seveda je za kašelj — sodi severni Bavarec. Vsak vzame sladkorček, pa ga napoji s tekočino. Vsak pa zabavlja čez grenko in zoprno pijačo, ki tako smrdi. Drugi dan pride pisemce, ki je v njem tudi tale stavek: »Ljubi sin! Pošljem li steklenico »žavbe«, da boš z njo pregnal uši!« m Na letovišču. Mestna gospa: »Tega bi pa ne bila verjela, da na kmetih tudi tako varajo in goljufajo, kakor prodajalci mleka v mestu.« — Gostilničarka: »Zakaj pa? Kako pa mislite?« — Gospa: »Danes zjutraj sem videla na lastne oči, kako je gospodar tam-le zraven dajal kravam vode, preden so jih pomolzli.« XXX Ne hlastno! Za čas, ko smo prisiljeni, Ju štedimo z moko in jestvili, ko smo radi ali neradi zmanjšali porcije, priporoča štabni zdravnik dr. Kersting (Mainz — >;Kath. Volksblatt«) pravilno uživanje jedi. — »Jejte manj — a pravilno!« Pod tem naslovom je objavil obširno razpravo, ki ie vsega uveževanja vredna predvsem za sedanji čas pomanjkanja. Omenjeni zdravnik pravi, da se je moč s tretjino običajnih jedi prav dobro prehraniti, in sicer tako, da je človek še bolj zdrav, bolj zadovoljen in za delo še bolj sposoben in vztra-)tn, nego ob obilni hrani. Pred leti je angleški zdravnik Fletscher priporočal zmerno, a pravilno uživanje, zato so se Nemci oprijeli izraza »fletsehern«, ki pomeni pravilno uživanje jedi. Pravilo je sledeče: »Prežveči vsak grižljaj najmanj stokrat! Žveči tako dolgo, in če bi bilo treba tudi 200krat, da prežvečeno polagoma, skoraj .■lečuiiio in samo od sebe izgine po grlu!« Ako si dosti dolgo žvečil, pa ti še kaj ostane. v ustih, vrzi vun; kajti ta ostanek nima več redilnih snovi v sebi in bi želodec le obtežil. Onim, ki se pritožujejo, da ne dobe podpor ali vsaj ne zadostnih, — ne moremo drugega svetovati, kakor: Obrnite se potom županstva ali pa naravnost do komisije pri okrajnem, glavarstvu, ki edina določuje podpore in razsoja, kdo in kdaj jo dobi. in komu se odreče. F. Š., bolnišnica na Dunaju, 16, okraj: Pozabili ste pristaviti, iz katere občine so našteti vojaki, Tolminec: Na Goriškem so začasno prenehali vsi naši listi. — E n o r a 1 ali joh pomeni prvotno toliko sveta, kolikor ga par volov en dan zorje. Ta mera uradno zdaj ne velja več, ker merimo na are in hektare. En ar .je 100 m2. »D u-najski oral« obsega 57'55 arov; »ogrski oral« pa tri četrtine dunajskega. — Izboren katol. list? ... »Warns-dorfer Hausblatter« je prav priporočljiv list. Tu najdete vsega po malo; izhaja v V/arnsdorfu na sev. Češkem na 14 dni. Drugi tedniki so pa bolj krajevni, torej manj porabni. I. T. E. Če je verjeti, da so nekateri ujetniki ušli iz Taškenta v Teheran v Perziji, potem bi kazalo, da se obrnete pismeno do avstrijskega konzulata v Teheranu. Tu bi Vam utegnili pojasniti, ali so dotični ujetniki res došli v Perzijo, in če so jih morda preko Amerike poslali v domovino. Pogostni pojavi bolečin v pršili pri mnogih ljudeh so č: stokrat lo posledica, zaprtai, prs proti svežemu zraku. Take I olečine zovejo tedaj docela po pravici kot boieži n v: b'd obleke. Če lii bileprsa m n osjo I-rut nepoln-m, Iti kri hitieie krožila iu opisano bolezni bi sp'oli ne nastopale. Nedvomno so bolezni v prsih pri diviili narodih jako redke. I)a se omo.oči iitrjenjo prs, je priporočljivo vsakdanjo utiranju gnrnjega telesa a Fellerjoviin HuiSnm iz zeliščn h esenc z znnirko „Mza-finid". To oživlja krožen je ki vii n obenem obvaruje telo posledic nagle vremenske izpremembe. Osebam, ki često bolehajo vsled pr. n li bolečin, bode o izpiranja jako dobro služila, li! steklenic teaa odličnega, domačega zdravila pošlie. lekarnar K. V. FeHer, Stnbica, ElzatrgIG (Hrvatska) za 0 krmi poštnine prosto za vse strani. — Dobro je, naročiti istočasno tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z znaml o „Elza-krogbice", cena je 4 K 40 vin. za 6 škatljic prosto poštnine. — Obe'a domačih zdravil je bilo že ob raznih prilikah odlikovano in njih izvrsten učinek s tisoči zahvalnih pisem izpričan, itaditega naj so iih ima vedno pri roki. (—t—) Majtiovefše z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11, oktobra. Uradno poročajo: V Mačvi in pri Obienoveu nobenih posebnih dogodkov. Tiste avstro-ogrske in nemške sile, kj so bile prodirale čez Belgrad, so vrgle Srbe iz njih utrdb južno-vshodno in južnozahodno od me Ji. a. Nase čete so ob tej priliki vzele z naskokom »Zeleno goro« m Veliki Vračar. V prostoru pri Smedsrevu ia pri Po-žarevcu so pridobile divizije naših zaveznikov zopet znatno na prostoru. Ob zavzetju Belg.vada je padlo c, in kr. vojnim silam v roke 9 ladjinih topov, 26 poljskih topov, 1 žaromet, veliko pušk, veliko streliva in drugega vojnega materiala. Ujetih je bilo in odvedenih 10 srbskih častnikov in nad 600 mož. Krvave izgube sovražnika so bile zelo velike. Fo- 42 Ar? r.traoliub 131?. Stev. U denjvsic tercc0T>« v dviga!?.? re-otik li r»kil poaorsiii tu. Si—c -' » i< zert—e-ii i:iM rL Hdf«r. NEMŠKO URADNO POROČILO. B-erira. '.cklc-bn Velik: c-iv— s'.at Ob Drini sc s* raniti ladaJšan bo*. Na ironti med Šabcem 12 Gr nfti č« ■ k prehod čer Dvesto kccč-aa. O^rc-esi sc južno od &e';:rada Trhcri. ki teže med ŽArkoTom Ln Mirne*o m. Bet vzhodno od tam -e napada. Z caikokom j« bila vzeta poste+aaka ob donavskem loku pri Ram'. DaJie nirje pri Oriori so s« bili mestoma •rtiljeriiski bo a. Nemške čete so niele do-idai 14 častnikov. 15-43 mož is so zaplenile 17 topov, med njimi 2 težka, kakor tudi 5 Strojnik pušk. \ rhovcc vojno vciscvo. Dobre knjige. Not zemljevid francoskega bojišča. Kar" >arr. fičr.i zavod G. Frevtae i Berr.i; na Dunaju VII.. SchoKenfeid-oC. ;•: ir-ial nov zemljevid francc-ikega bojišča, ki obsega ozemlje sever-Dc-z.aho.iro Nemčije in Beieije :er ozemlje ?rVvrno-vzho.ine Francije notri io Alza.i e. Zemljevid sv.ite s poštnino vred 1 K 30 vin. SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE Grttdec. 29. septembra: 28. 67. 25. 17. 14. D*wu" 9. oktobra: 40. 78. 66. 80. <>0. VOLNO vvčjo epraro Ln neoprano kupim vsako 3100-1:20 po r.j;v:š;: cen: proti takojšnjemu pl*.:Ju. :er p.ičam vožnjo sam. Večjo mno-2:z o c»oš'.;rE- cvT.ika esebno prevzeti. Veletrgovina R, STERMECKI, Celje štev. 18, Štajersko. 1622 80 ou vagonov stavb. lesa a «u: i ir. s'cer 40 vaj. robatega '.«» :a 40 raj disk. Najnižje ponudbe od pestaje cai >c naitoTijllo ra Josip Hatter & Comp Inomost, 1 nrainLi imauTo mosaK. PICCOLh »L-ubijarrl t. htu-i rt 11- j rrcš n: i i izs. trjtfti *rž*:k rrh .rutokdai MF" 1 sfekieaica 2 kroni. Ceniki zastonj in franko. sioiba cerkvenega pomočnika, cirkveaika u Ribnici, Dolenjsko, je izpraz z-jzi. -1: : p: iojovoru. Oclasiti se je osebnt ozganjs:a J sipa Sicherl v Ribnici. bno •JO 14 Za suhe gobe tf9iato sifflMsko deteljo = t T!-i1: - 1-feclii.i kupec fr«PnH!.4iL:Li:.iiii. Dunajska cesta36 n-csprc-ti E*itn u prtrtu« tnuk. e.: , ^ ; 1«« "l« Ptpr. it Ba: okoL crr. dtig«. .. (JS«! »krut.m-ru.,;. .^..J' ■ kraimljnj »airat:=. >• codo 1 uno It k.-!- i /u rjr A»;»it it polerlčoo '^TiniUk. e«no po K »'50 ko^td. 7? 11 c tint >;».« K t~- dTtkrit t«^« denarji ia , pri tu I« **.zxv.ifiz.i.-.. ikih e(. Lah iibo dskltr ;e lit.1 itlop, l - Himalaja »ptlnt od«J* sritt .t ... k 3-^0 3 Hlmalrnja tptlnlh odtj irta« :» . . . g 10.jj 6 i:--. H:malayt tptlnlh odtj i*.tr% .. k 20--r-tmopro-:t;t po pOTitt;s j,^ M.Swoboda, Danaj HI 2, Hlessgasse 13—<0i Namizna jabolka od j k* naprej a .jo—t/) vin rtt| ;.lja po ; ;vzet;u A. OSET, p Guštanj, Koroško, Raz| o-:lja se tudi vino JabolčnJk, suhe češplje er r.: .a zdravilna kisla v Silva" vrelec. i035 2 t^r Orehi vsaka iiinožina. se kupijo. Krni -enie solnčnic, buč, lanu. Ponudbe r... Huter & Co., Medvode. istž Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cennb: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestn. trg štev. 22 Zahtevajte "1 /ast nj in poštnine pr . slo o; . cenik s 4t.»\i slikam, ur, zla: n srelirnine.clait':'. predmet-\; - ;a in jekla, potrebščin ra eo-. i r.j- stvo in toaleto, orožja, mar. ;, itd. Prva tovarna nr Jan Konrad/-"' nI ulttiii Brux it. 781 Nikelnaste Koskopt-ure K 3 90, 4 ie. -Srebrne K S 40, i»-50. — Nikelnaste ke K i' ;'0. Hudilke z dvojnim zvoncem K 4-—■ Pošilja sc po povzetju. — Nikak riiiko: Zamena je dovoljena ali denar nazaj! SlROLIN "Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha. influenri Kdo naj jemlje Sir o lin ? V Vsa« ki trpina frd.ne.-n kašlju 1 i Vadošljivi .kaferlm Sirolin tnjfno lax e cC-.d'0'.a- se Sc ein'.ra-c ;c ^-a.ifi. j omehča naduho 1 Oseb« s kroničnim ka^a-cn c"ronk,jev. Skrofutni otroci,pri katerih učinkuieSirolin ^ki s 5trolmom ordrave I 1 ugodnim vspehom nasploini počutelv. .'s ' A.« - JMl |k tako sc sliši mnogokrat poprašovati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, kor jC |e slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno jo. St, i;00 Žepna ura z radijem, ki so ponoči sveti...... Nike!.-anker-Roskopf ura iioshopf uru, kolesje v kamnih tekoče....... Srebrna rem. ura . . . . Srebrna cilinder rem. ura Bela kovlnnsta verižica . . nikelnasta....... srebrna verižica..... Iiouhle zlata verižica. . . 410 705 719 i'JO 1450 K 8-40 „ 410 „ 5-90 „ 7-80 „ »-70 „ 2-80 1— ,. 'Mii Srebrna verižica.......3'20 , 85) llouble zlata verižica. . . „ 590 VcliKa izbira ur za gospode in dame, ve-ri. ice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavr.-itne verižice, uhane, blago v zlatu in srebrn, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami k! e r - g a zahtevajte zastenj in poštnine prostega. Razpošilja se po povzetju ali pa če so denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko špccijaina trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ul. 6, ora ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano naj boljše šivalne stro-° v l.vropi in to so »PFAFF« v veliki izberi m zal°Si. 1830 fa 1 vezenju vsak Jas tanlafno. Pridni posredovalci se iSčeio. Ako naročite tn to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske bazilike, 1 dob t ni list J", 0 zemlj. srečk fz leta 1880, 1 do-oitm lisi /o/0 ogrskih hip. srečk Iz leta 1884. (Mesečni obrok za vseh pet sreCk ozir. dobitnih listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako leio, glavni dob tki 630.800 kron) ffSfBlhsHi? igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. Proli okuženju BO jo treba sedaj So posebno varovati, ker nast»pa;o vsa-kojake nalezljivo bolezni, kot škrlatica, liozo, osepnice, ko. lera, legar. — Vsled tega naj se vporablja povsoil, kjer so take bolezni Sirijo, dobro razkuževalno sred-stvo, katero nai liodo v zalogi v vsakem gospodinjstvu Najboljše razkuževalno Bredstvo sedanjosti jo glasom raziskovanj prof. LUITler, Licbrcich, Proskauor, di Vesten, Vas, Pfeifer, Vortun, Pertik i. dr. nedvomno LYSOFORM ki je brez duha, nestrupen in cenen in se ga dobi v vsaki lekarni in drožeri.ji za ceno 90 vin. za izvirno steklenico (zelena stekl.). Učinek L.vsofornia je točen in zanesljiv, vsled česar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, za izpiranje ran, oteklin, irigatorjev in za protiseptične obveze. 1465 LysoSormovo milo jo fino toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje pro-septično. Vporablja so lahko tudi pri najbolj občutljivi koži, celo pri otrocih. Stori kožo mehko In prožno in razširja jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodete zatem vedno vporabljali to izvrstno milo, ki je drago le na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo časa. Cena milu znaša K 1*20. Lyso£orm s poprovo meto je močno protiseptična ustna voda, ki odstranja slab duh in beli zobe in jih varuje. Vporablja se tudi lahko pri ka-tarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje po zdravniškem navodilu. Zadošča par kapljic na kupico vode. Izvirna steklenica slane 1 krono 60 vin., na prodaj v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naslovom „Zdravw je in razkuževanc" pošlje zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent Lyaoformwerke, Dunaj XX., Petrasclig-asse 4. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: 1440 VZAJEJVT^fl ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi sefkvenih zvonov Iijubljana, Dunajska eesta 17, iijubljatia. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbo mod časom zgradbe. 2. vso premično blago, mobilijo, poljsko orodje, strojo, živino, zvonove in enako, 3. vfle poljske pridelke. žita in krmo. 4, zvonovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžioavstrijslco zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad tn udnine, ki so znašalo 1. 1912 K 073.351-17, so poskočile koncem 1. 1913 na K 735.147*17. Tedaj, čimveejo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raste! zaklad. Ponudbe tn pojasnila daje ravnateljstvo, grlavno poverjenlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh larali nastavljeni poverjeniki. Ceno primerno, hitra cenitov in takojšnje izplačilo. Ustanovljeno leta 11393. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rcntui davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnic« poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2> 15 ali 22 '/2 let, pa tudi Izven odsekov proli poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat jn stolni kanonik v Ljubljani. [. podpre clsodniki ILpodprodsednik: Iv tu*. ., ušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. člani: Fran Boržtnlh, o. kr. profesor v p. v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. prolesor v Ljubljani; dr. Jožof Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju- dr. Jakob Mohorid, odvetniški kandidat, v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B.Eemeo, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani: Anton gugnlk, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Ale« UšeniSnik, prof, bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbto, c. kr. gimn. prot. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani.: Anton Caclež, .katebat v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani;. JC. Gruber, e, kr. fin,Vač. oil.c.ijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. T M0 deželna podružnica n MM, i. a. fe živli. in rertne. nczg. ir? lanisl. cavarovg.Tic^ sprejema zavarovanja na doživetje tn smrt. otroških dot, rentna in ljndska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živi enski zavarov že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173.490 838'— Stanje a-ar. fondov koncem 1914 K 48,732 C22'7G V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendali čistetra dobička . . . K 432.232-66 Ktfor lamifiu iklerIti ž;vljef!ki 2avarova«ic i eljavkd hkrati za vojno zavarovanje, naj ie v lajtao kariit obrne do gori imenovane potiružc c - Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zasopniki se sprej- mejo po najugodnejšim, pogoji. \\ SANATORTUM • EMONA 'TJ ZA-UOTRA.\V.-:-U^KEUKGICNS-BOLEZN]. • PORODNIŠNICA. iJLJUBLdANA-lCDMENBKEOA ULICA-4 M f/ , DRFR.DERGANC '-j iw zor m aomai IkJT U.J! Marije Terezije cesta 12. I -i- W 9 | uejo uslno kupuje vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec. — 1782 IVAN SAVNIK, Kranj (Gorenjsko.) osveži' iOČo, i; obl Jn . : vank sam priredi /. malin .'"KI SO sm.vi ;:it ananan, natliue, nmli.novoc. po; šhatoiec, pomoiaJunik Visnjevec. Ta j.ii.t- a . viiva hla .i n a pozimi j . n,« m zsanitt. Shaziti •/. n.-itaiieiiim nuvoiiiloi. lianko po uovzotiu Ni. Jani 1110 povrlm. Za gospo.Inr.tvii, tovan nepr(< .-uljive vreilnosti. ker delavce t:t i ne uj .;««!. vsled česar n.- z<;iiIm.- n., nu svo'- Jan Gro! di, ilrogerija ,Pri angelu', Brno 1351 bolfnUt,. raota.i " poletij* ' "U-SlOfl 1 'ire. 0 k 4'i 1'orcijj 1-viiic, i, osveii ' \ am I latam ; ako Vb-šili kurjih očes, brafla-rlo in trde kože tekom 3 dni n korenino, brez bolečin r.'- odpravi BIA- BALSAM. Cena lom-ku z .imstve-nim pismom K , 3 lončki K 2 ■ 50. c Ion- . kov K 4 • 50. Kemenjr, LLaschau 'Kassa) I., poštni; reda! i: 12. Oprsko. Ameriška štedilaa kava, :epo dišeča, izdatna in -rcdljiva 6 k^ vreča za poskušajo K 12'- pošt j rosto ; o povzetju. Poj kilograma : rvovrstnega finega čaja za K 2'40 tUdI 50 kom razi. I epih i azslednic posip >-p. l K A. Schaplra št. 473, izvoz kave in čcia. liSorno so je obneslo vojake v vojski iu »ploli za viakega kol najboljše bal oblažajoče mazanje prelilajei:;n, renmalizniu, fiihlu, InOuenci prani, v: .'.ni in bolesti v hrbta Dr. Richter-ja idrc-Liniment.. D-PainExpeller. Razširjaite „ DOMOLJUB A"! Stanje vlog čez 23 milijonov k*on. registrovana zadu;ga z nconiejcno zavezo 6 LJubljana. ffilkloslčeva testa štev. 6, fri«, v l«s f Iifši nasproti hotela ,MW za frančiškansko cerkviio sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~-nik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. -J