EMILI JAN CEVC KIPAR H R Skofja Loka s svojo širšo okolico spada med tiste slovenske predele, ki 90 naravnost zasičeni z umetnostJiozgodovinskiini spomeniki in z umet nostno tradicijo. Vso svojo zgodovino od sirednjega veka pa do naših dni je bilo to staro mestece pravo umetnostno ognjišče, saj so njegovi umetniki in njih izdelki mnogokrat romali ne samo po Loškem pogorju in Gorenjskem, ampak skoraj po celi Sloveniji od naših najzahodnejših meja pa tja na štajerska tla'. O posameznih loških umetnostnih spomenikih bi lahko napi sali zajetne raz^plrave in pri tem. bolj kot kje drugod na Slovenskem, ugo tavljali tudi njihove kulturnozgoidovinske, družbene in gospodairske temelje, — toda to raziskovanje zori le počasi in bo terjalo še mnogo truda. Za danes pa bi se rad pomudil le oib eni najdragocenejših škofjeloških umet nostnih prič — olj kiparskem okrasju pTezbiterija cerkve sv. Jakoba. Že ina iprvi pogled se tudi neukemu ogledovalcu razkriva, da arhitek tura te cerkve ni enotnega liva. Že leta ISZl je stala na tem mestu stavba, ki se 'Omenja zdaj kot cerkev, drug'ič kot kapela^, toda kaj več podatkov o njej seveda nimamo. Okoli leta 1471 so sezidali današnjo prostorno cerkveno ladjo »dvoranskega tipa«, katere visoki, zvezdnato obokani strop nosi šest \'itkih stebrov, med katerimi se prostor neovirano preliva in po vsod enakomerno kipi v višino. Ta arhiteikturni ideal je Loki preko Frei- siraga posredovalo bavarsko stavbarstvo poznega sirednjega veka'. Stike reber, sklepuike, so kamnoseški mojstri okrasili s podoJjaini svetnikov, s heraJdičnimi ščitci in z rožami, naito pa je neki slikar poživil polje med kraiki obočnih z\ ezd še s freslkami angelov, svetnikov in rož. Toda danes se me bomo zamujali ob ladji in njenih mojstrih. Samo to še povejmo, da so to ladjo prezidaH ipač nekemu starejšemu ipirezbiteriju. Zakaj so tega za enikrat še ohranili, lahko samo ugibamo. Morda se jim je 2xlel še dovolj dober, podobno kot 'nekaj let poprej Kranjčanom njihov, — ali pa je pre kinila začeto delo turška ne varnost, ki je pra\' v sedemdesetih letih 15. sto letja dosegla na Kranjskem svoj višek. Tako so n. pr. leta 1486 Ločani trepetali pred turškimi tolpami, 'ki so udairile v iPoljansko dolino'', zaradi česar je bilo treba popraviti mesitno obzidje, plačevati obrambni turški davek itd., blagajne pa so se talko meščanu kot kmetu vedno bolj praznile'. Dobri Ločani so imeli torej skrbi in dela čez glavo. Komaj so preboleli te težave, jim je za Kranjsko usodni potres leta 1511 še mesto razmajal. Zru šila se je cela vrsta monumentalnih in meščanskih stavb, med drugimi tudi spodnji grad, tašča in nuiuski samostan. Toda ni nesreče brez sreče. Mesto je vstalo iz razvalin še lepše kot je bilo poprej. Tedanji mestni gospod, freisinški škof Filip, renski palatinski grof iin bavarski voj\'oda, podjeten 161 cerkveni knez in diplomat, obenem pa velik ljubitelj in pospeševatelj uniet- iiasti*, je dal sezidaiti nov spodnji grad in lepo kaščo na Spotlnjem trgu, sodeloval pa je tudi pri zidavi novega šentjakobskega prezbiterija in prez- biterija v Cmgrobu. o čemer nam 'poleg drugih virov pričajo tudi škofovi grbn na vseh teh stavbah. Brž ko so si meščani opomogli od potresa, že so začeli misiliti na nov cerkveni prezbiterij. Najbrž staremu jK>tres tudi ni prizanesel. ali pa jim ni bil več p>o godn. Na cerkvenem zvoniku je vzidana kaninitiia plošča s temle napisom: ^^^ ^^^^ ^^^, 1.5.3.2. BARTHOLOME I\NAWER Je imar ta mož, Jernej Junaver, sezidal srtolp in morda celo novi prezibilerij? Starejši pisoi so tej misli pritrjevali', toda že V.Steska" je upravičeno podvomil, da bi to ime pomenilo arhitekta, češ da bi lahko pripadalo tudi kakšnemu odličnemu meščanu. Čudno je, da dosilej Juna- verjevega imena nismo našli še v nobenem drugem pisanem viru. Tin če bi bil zares sta\Tbenik, — zakaj iri pritaktnil pred ime ponosnega iiaislova »Mai ster«, kakršnega srečamo n. pr. v 15. stoletju na napisnih ploščah sta^1ba^ja Andreja iz Loke po Beneški Sloveniji in na Goriškem? Prav tako se napis lahko nanaša samo na zidavo ali povečavo ceflkvenega stolpa, 'ne pa na zidavo prezbiterija, čigar nastanek je že dr. F. Štele upravičeno poanaknil v čas pire d letoan 1532. Mislim, da je prezibiterdj 'nastal že več let poprej, kaj verjetno okoli leta 1525, ko se omenja v cerkvi že tudi oltar sv. Kata rine', ki je stal pač v kapeli iia južni strani prezbiterija, tam kjer je današnja zakristija. Tej ^letnici ULstrezajo sitilno tudi sklepniki v preabiteriju, kot bomo Se dokazali. Med zidavo ladje šentjakoljske cerkve in nastankom njenega prezbi terija je potelkel skoraj čas dveh generacij. Vsaj proti koncu 15. stoletja, če ne že v osemdesetih letih, je odložil zidarski kotomer ludi pravkar omenjeni stavbenik Andrej iz i^oke'". Arhitekt loškega prezbiterija ne kaže z Andrejevo uimetinostj« nobene skupne črte, razen ^e, da je kljub novim dvoranskim aThite'kturnini idealoju. še vedno \"ztrajal komservaitivno pri vzorih starega »meščanskega kora«. seveda če rtva ie rešitve ni narekovala želja naročnikov. To nas tem bolj izaoudi, ker je bil tedaj v Crngrobti dozidan že dvoransiko pojmovani prezibiterij. ki J>i bil lahko vzior tudi novemu škofjeiloškemu. . Kot lahkoten, podolgovat baldahiii, zaključen na vzhodni strani s trejui stranicami pravilnega osmerokotTiika, se raizvija prostor prezbiterija pred rami (si. 1). V prav posebni melodiji zveni, dovolj zvočni, da se razrešuje konstruktivtne teže in sipet dovolj resni, da ne učinkiuje igrivo. Pač pa plemenito! Obok se boči med rebri, ki počivajo na konzolah in služnikih, se nato zvezdnato razcvetajo in se stikajo v bogato okrašenih sklepnikih, najkvalitetnejših, kar jili pozinamo na naših itleh. Kakor sklepniki v ladji, so tudi ti pravi slavospev loškega mesta, njegovih fevdalnih gospodarjev in prebivalcev. Kaikor iz knjige lahko raizberemo na njem družbeni sestav teh iljuda. Nad glavmim oltarjem je proslavljen najprej škof Filip s svojim grbom (sl.2f). Nato pa se vrste po osrednji osi v smeri od vzhoda proti zahodu: sklepnik s podobo cerkvenega fiatrona sv. Jakoba star. (sil. 2 h); levo in desno vidimo ob svetniku dva ščita, izpolnjena s kamnoseškim moj- 162 Skofja Loka. obok prezbitcrija župne cerkve sv. Jakoba strskim znaiuonjejii in s črkama H in R, le da so na svetniko%-i desni zna menje in črki zrcalno obrnjeni*^'. Prav nič ne dsonum, da imamo tu opraviti s kiparjevim »podpisom« in ne s stavbarjevijn znamenjem {si. 2i). StaT- barja H R v tedanji Loki ne pozinamo, liipotefični Jernej Junaver ali mojster Jui^ko pa ob teh kraticah spet ne prihajata v poštev. Vrhu vsega pa so ti sklepniki tako imenitni, da bi jih smeli prištevati i>rej med kiparske kot pa med kamnoseške izdelke. Mojster, ki jih je izklesal, si je lahko upra- ^ičeno lastil toliko samozavesti, da se je podpisal na podobi samega cerkve nega patrona. Ne smemo namreč fKJzabiti, da je v tem času začel tudi na naših tleh renesančni indiividualizem izpodrivati srednjeveško umetniško anonimnost. Zato mislim, da smemo poslej upra\ičeno govoriti o kiparju z m o n o g r a m o m iH R. Na prihodnjem sklepniku je izklesana monštranca poznogotske oblike, ob njej pa klečita na enem kolenu dva angela, ki držita ščit z velikimi škairjami. To je znamenje krojaškega ceha. Motiv monšlra.nce — Evharistije — je torej iia osirednjem sklepniku zamenjal starejši motiv centralne Kri stusove podobe ali glave, ki jo je narekoval na tem mestu ustaljeni hierar hični dn ikonografski red. In po istih ikonografskih pravilih je na prihod njem sklepniku ufptodobljena Marija kot kraljica s krono na glavi, z žezlom v levici, v naročju pa drži Jezuščl^a, herkulskega otroka, ki je zasukan v močnem kontrapostu. kot bi hotel skočiti z materinih kolen (si. 2 c). Ob Mariji sta dva griba: desni — heraildično gledano — ima \ ščitu korakajočega moža z batom, levi pa narobe obrnjeni V. Prvi je grb rodbine Sigersdorfo\, drugi rodbine Schenck'^. Zadmji sklepnik v tej vrsti je posvečen čevljarskima zavetnikoma sv. Krispinu in Kirispinijanu, ki sta upodobljena za čevljarsko mizo: prvi reže usnje, drugi pa čevljari (si. 2e). Nad njima visi kot izvesek škorenj, spodaj pa je v ščitcu usnjarsko rezilo. Sklepnik nas iorej spominja na loški čevlja rs/ki in usnjarski ceh. Na evaugelski strani oboka srečamo >tele figuralne sklepnike: Svetniško podobo s košarico ali kotličem. Verjetno gre za neko svetnico, morda za sv. Dorotejo ali sv Elizabeto. Manj verjetno se mi zdi. da bi bila to moiška figura, ker je obleka žensko krojena. Pred profilirano polico, ki zaključuje spodnji del reliefa, vidimo heralddoni ščitek. čigar vsebine pa mi več moč razbrati. — Dirugi sklepnik nam kaše zavetnika kovačev, j sv. Eligija (Aloja), kako onkraj okenske odprtine, odet v škofovski ornat kuje na nakovalu, zraven pa vidimo še sprednji del konja. Pod okensko polico pa je ščH s kladivom in kleščami. Na listni sirand oboka nas pozdravi najprej škof sv. Volbenk s cerkvico v roki, iia polici pred njim pa je spet ščit nejasne vsebine. Morda je to spomin na kakšnega meceiiskega meščana, ki mu je bilo ime Volbenk, pri čemer bi inajiprej pomislili na 'znanega Volbenka Scliwarza. Toda ta je že leta 1517 ali 1518 umirl'^. Ali je morda v oporoki volil večjo vsoto za zidavo novega preizbiterija? — Končno je tu še skilopnik z reliefom neke svetnice z golim otrokoini, h kateremu se s sklenjenima rokama obrača. Na prvi j pogled se nam zaizdi kot Marija. Toda to smo v vrsti naših skleipnikov že srečali! Lahko bi bila tudi sv. Doroteja, če ni ta upodobljena že na ikono grafsko nejasnem sklepniku na evangeljiski strani. Za svetnico kleči na polici manjša figura donaiorja v dopetni halji ali plašču, ki sklepa roki v imoliitev. Najbrž je to podoba nekega kilerika. morda župnika aili šentja kobskega vikarja. Vsebino grbovnega ščitca je težko razibrati; gre za neko 164 hišno znamenje v podobi ejiakokrakega pravokotnega trikotnika, obrnje nega s hipotenuzt) navzgor in presekanega z vertikalno preraico, ki sega igoraj in spotlaj čez trikotnik. Vsi drugi sklepniki so okrašeni z različnimi cvetbčnimi in zvezdasitduii motivi, s rploskovitimi listnatimi vejicami, z vencem, z lilijastim križem, z grozidnato trto, z vrtincem itd. Kakšno je torej zgodovinsko pričevanje teb sklepnikov? Rekli smo že, da odseva na njih prebujena meščanska zavest in mecen- sivo naročnikov. Napačno bi bilo namreč misliti, da je imel pri stavbi edino besedo fevdalni 'inestni gospod, freisinški škof ali njegov oskrbnik. Celo na deželi so že pred sto leti ininiU časi, ko je (zemljiški gospod odločal pri zidavi cerkva. Pri takih naročilih so imeli tudd meščani svojo besedo, kot bomo videli malo .mize pri zidavi crngrobskega prezbiterija. Kajti gmotno "breme je v veliki meri počivalo na meščansikih, obrtniških ramah! Zato se ne smemo čuditi, da poleg škofovega grba srečamo na loških sklepnikih znamenja tedanjih loških cehov. Še več! Sklepnik z grbom Baltazarja Sigesdorfa. tedanjega loškega blagajnika, se je moral za eno mesto umakniti krojaškemu cehu, ki je bil v mestu najstarejši in gotovo tudi najugled nejši. Ustanovljen je bil že leta 1457. Zato je bil poudarjen na osrednjem sklepniku z monštrancH). Patron krojačev je bil sicer navadno isv. Honio- bonus (n. pr. \ Tržiču) ali sv. Jurij (v Kranju), v Loki pa je bil krojaški ceh najbrž povezan z bratovščino sv. Rešnjega Telesa. — Za krojaškim po ugledu ni dosti zaostajal čevljarski in usnjarski ceh iz leta 1459, čigar putrona in znamenje sirečamo prav tako še v osrednji vrsti sklepnikov. Kovaški ceh, ki je bil ustanovljen sede leta 1475, pa se je moral umakniti s svojim sv. Eligijem že v stransko vrsto. Čudno pa se nam «di, da leta 1511 u3tano\:ljeni lončarski ceh na sklepnikih ni zastopan, kajti njegovega patroma sv. Florijana ne srečamo nikjer, — razen če pri svetniški figuri s kotličem nianamo opraviti s tem svetnikom, kar pa je komaj \erjetno, ker učinkuje podoba kot žeuska". Seveda pa je ta slava tudi nekaj veljaila. Cehi in posamezjni donatorji, ki so o\ ekovečeni na sklepnikih, so bili tudi plačniki ne le za same sklepnike, ampak tudi za tisti del oboka, čigar rebra se v teh sklepnikih stikajo. V današnjem oratoriju nad novo zakrisitijo se nam je kot ostanek nek danje kapele sv. Katarine — katere oltar je, kot smo rekli zgoraj, povezan z letnico 1525! — ohranil poleg rastlinsko okrašenih tudi eden figniralni sklepirik. Na njem vidimo sv. Katarino z velikim mečem v desnici, levico pa opira na pol kolesa (si. 2 g). Stilno se v delu našega imojstra še nekoliko heterogeno prepleta poziio- gotska likovna tradicija z novimi renesamonimi ideali. Že noša figur je popolnoma modna, kar velja tako za Marijo, oblečeno v suknjo z visokim^ ovratnikom, kot za svetnico z otrokom, ki ji je oblačilo na prsih močno in pravokotno' izrezano, rokavi pa so ji v komolcih široki in zavihani. Še angela ob monštranci sta sodobno oblečena, še bolj pa figura s kotličem ali košarico — napihnjeni razporki na ramenih, ovratnik, v komolcih izredno razširjeni rokavi! — in isv. Katarina v tesnem životou z velikim vratnim izrezom, s širokimi rokavi in s širokim, nabranim krilom je prava mlada meščanska lepotica svojega časa. Svetniška čevljarja imata na (glavah aneščanske barete iu po modi kratko pristrižene ilase. iOube oblek, jKJsebno pri Mariji, angelih, sv. Jakobu in čevljarskih patronih nas .še spominjajo na stil poznogotskega 165 baroka, čeprav včasih ne morejo prikriti želje, ljuje datacijo, ki jo narekuje že stilni izraz teh figur. V škofjeloškem župuiišču se je namreč ohranil register 166 Marijini sklopniki: a) pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribcih nad Poljansko dolino, b) v Crn^robu, c) v župni cerkvi v Škofji Loki, d) SklepnilL pri Sv. Filipu in Jakobu, c) Zupna cerkev v Škofji Loki, čevljarska patrona. 1) Istotam, grb škofa Filiipa, g) Istotam (oraitorij nad zakristijo) sv. Kataritna, h) Istotam, sv. Jakob z mojstr-ikiiTia /na men ji ni u. i) Moj-^trsko /iiaineiije po\ cčano. 167 fe cerkve sv. Filipa iii Jakoba, ki se začenja z letom 1522'^. Jasno je, da cerkev ni mogla iias'tati po teui letu, prav tako pa bi jo težko datirali dosti prej. Tudi fresske spadajo med starejša dela Jerneja iz Loke, nastala Se pred letom 1530. Omenjena knjiga našteva več zidarskih in steklarskih del, ki pričajo, da so cerkev dodelovali tudi še v času po začetku zapiskov. Tako se nam torej skJepnika pri sv. Filipu in Jakobu tudi po dokumeniarnih virih kažeta kot naj.starejše doslej •znano delo ikiparja H R. Preselimo se v Crngrob. Tudi tu nas pozdravlja naš kiparski mojster. Leta 1520 je sklenil loški istavbenik Jurko pogodbo z loškim g'lavarjem in oskrbnikom Pavlom Raspom, z iblagajnikom Baltasarjem Siegersdorlom, z vikarjem Ajotonom, s sodnikom Antonom Stingeletom in z drugimi mest nimi starešini in s orugrobskimi ključarji, da bo natančno po danih nav^o- dilih sezidal nov prezbiterij crngirobske cerkve in nov zvonik, ki naj ne bo višji od prezbiterija. Delo mora končati do leta 1524. Vse je bilo v pogodbi natančno določeno: kakšna in kako velika naj bo stavba, kako naj bo okrašena, da ne sme imeti opornikov itd. Kamen za obok naj stavbenik lomi dn obdela v znanih kamnolomih pri (Moravčah. Sklepniki (Filirpov gpb 'in »Rosen«) naj bodo taki, da ga ljudje ne bodo zmerjali". Jurko je res skušal ugoditi naročnikovim željaiin. Arhitektura novega dvoranskega prezbiterija se v mogočni muziki svetlobe druži oib iii nizke, mrakotne cerk\ ene ladje, ki jdm segajo 'korenine delno celo do romanske dobe nazaj. Obok prezljiterija se opira na dve vrsti stelbrov, stilkališča reber pa so poudarjena s sklepniki, ki so delno fiigura)lni, delno heraldični ali cvetlični, [oda v tem najbrž ni docela ustregel ljudski želji. Dekorativno siklepniki še nekam učinkujejo, toda po kiparski kvaliteti iso kaj revni, ploskoviti in okorni. Kdo ve, če se med meščani ni našel kritik, ki jih je lOibgodrnjal? Ali niso morda naročniki že pri sestavljam ju pogodbe vedeli, da stavbenik Jurko v svoji delavnici nima izurjenih kamnoseških mojstrov, in so zato \staviili vanjo tisto pripointo o zmerjanju. Morda je Jur'ko tako nezado voljstvo s kakšnim svojim deJloni že povzročil? Stara kamnoseška kultura je bila pač že v zajtonu, iako da tudi »pomočnik Jakob«, ki je sodeloval koi klesar nekaj desetletij poprej z mojstrom Andrejem iz Loke v Benečiji, ni presegal ix)polnoma rekodelske kvalitete. foda eden med crugirobskimi sklepniki je izjema. Tisti nad velikim oltarjem, ki ga krasi Marijin relief (si. 2b). Večji je od drugih in dabrega dela. So si mar naročniki mislili, da naj bo vsaj podoba cerkvene patrone taka, da jo bo veselje ipoigledati? Pa so povaibili na delo zanjo drugega mojstra, našega kiparja H R? Pred okroglim ozadjem, sestavljeniin iz plamenastih žarkov je upodob ljena Marija skoraj do kolen. Z 'desnico pridržuje ob prsih krepkega Je- zuščka, v levici idrži žezlo. Jezus z desnico blagoslavlja, v levici pa ima jabolko. Marija je oblečena v visoko prepasano suknjo v visokim ovratni kom. Več ali manj \ zporedno in drobno gubani plašč ji prekriva tudi glavo in ji v velikem ušesastem motivu uokvirja desno roko. Spodaj zaključuje relief ^elik polmesec z grotesknim obrazom, kii mu Jezus stoji na čelu. Kljub nekaterim slogovnim razločkom je zveza med orngrobškiim Ma rijinim in škofjeloškimi sklepniki takoj opazna. Po krepkean tipu obraza s poudarjeno bradico, s širokimi lici in z značilno oblikovanimi očmi je crngrobška Marija sestra škofjeloške in tiste pri Sv. Filipu in Jakobu, čeprav je v celoti manj razgibana in čeprav Jezus nekoliko leseno stoji, 168 kar nas — podobno kot pri sv. Filipu in Jakobu — spominja še na vzore 17. preteklega stoletja. Polico, kakršno smo srečevali v Skofji Loki, nado mešča tu pK>lmesec. Drobne .gut>e plašča so modno stilni poblisk drugega in začetka tretjega desetletja 16. stolertja. ki ga je na škofjeloškem po koroških — beljaških — vzorih udomačil že okoli leta 1515 domači kipar Jakob Schnitzer (prim. Schwarzov nagrobnik v Stari Loki ali leseni Marijin kip iz okolice Kostanjevice na Dolenjskem v Narodni galeriji v Ljubljani!). Ce pa opazujemo plastične vrednote v razvojni črti sv. Filip in Jakob— Škofja Loka—Crngrob, lahko rečemo, da so se te v Lo'ki, v iprimeri s sv. Filipom in Jakobom, oslabile, v Crnigrobu pa spet okrepile. Na sploh nam^ crngrobški sklepnik povzroča več preglavic. Ce je nastal že v času, ko je Jurko v Crngrobu še zidal, to je pred letom 1524, bi moral biti starejši od loških sklepnikov, učinkiije pa stilno naprediieje (vzporedne gube.'); mo'tiv;no pa je zaostal (razgibanost, drža Jezusa!). Vzbuja se nam torej vpra- .•^anje: ali so vstavili sklepnik v že dozidani obok, kar pomeni, da bi morali z njim nadomestiti nek poprejšnji sklepnik iz Jurkove delavnice. AU pa je naš k/ipar ob tem, v celotnem arhitekturnem prostorii izoliTanem delu l>oskušal uvelja\ iti. nekako za vajo, nov stilni izraz, ki ga je nato v Loki l)Oinovno za nekaj časa opusitil. To vprašanje bo najbrž ostalo še nekaj časa odprto. Dotaknimo se na tem mestu še problema samega mojstra Jiirka. Ta je ])il pač .samo stavbenik in ne tudi klesar arhitekturnega kamnoseškega okrasja. Najbrž je identičen s -sta\ibairjem, ki se kot »Jurgko Mawrer« pojavlja v freisinšikih računih ob zidavi stolpa spodnjega igradu leta 1521". Teže je odgovoriti ua vprašanje, če smemo našega Jurka istovetiti tudi z jurkom »Kranjcem«, kii je Jued leti 1513—1521 zidal škofijski dvorec v ,Za- grdbu. V. Steska to misel zagovarja, malo pa je veirjetno, da bi jo lahko kdaj trdineje dokazali. Še manj verjetna pa je misel, da je stavbar Jurko ista oseba kot »Martin Jorkho Streit«, za katerega so še leta 1573 brali u.stanovljene maše'^. — Nič manj mikavno ni vpraša nje, če lahko še kakšno stavbo na loških tleh pri pišemo Jurku. Leta 1529 so dozidali sedanjo Homanovo hišo na škofjeloškem Mestnem trgu. Tedaj je bila škofova last'". I Njenii kamnoseško okrašeni detajli, posebno konzole pod ]x>moli in sklepnik na portaln spomiinjajo na kon zole v crngrobškem prez- biteriju. To bi morda govorilo v prid Jurkove delavnice. Toda profano arhitekturo za zdaj še tež ko primerjamo z Jupkovo cerkveno aThitekturo. Tež- k i . . „• ,1.1' 1 1 • Srednja va.s pri Šenčurju, cerkev sv. Katarine. Marijin sklepnik O pa bi SI zamašili], da bi J H ^ i^^^.^^ ^^ ...^i.^ 169 v tedanji Loki bil še kak drug mojster, ki l>i prekosil Jurka kot stavbenika, saj se je kot tak v Crngrobu idcvbro izkazal. HoinaJiova hiša je izredno zgo voren primer združe\anja severnih in mediteranskih stavbnih elementov in tako tipična prav za ktiltumi pros'tor, v katerem je nastala. In končno naj zapišem še najbolj tvegamo hipotezo: ali ni \ eč kot verjetno, da je tudi prezbiterij s\. Jakoba sezidal Jurko takoj jx)tem, ko je leta 1524 končal deilo -s Crngrobu? In da se je pri tem že tesno povezal s kiparjem H R? Ne sme nas motiti, da se je v arhitekturnetn pojmovanju poArniil spet k starim vzorom meščanskega kora in da je ogJe prezbiterija okrepil tudi z močnimi oporniki. Je mar Jtirko okoli 'leta 1530 že uninl? Ko srečamo kiparja H R ponovno v službi arhiteikturne plastike, je sodeloval menda že z nekim drugim stav- barjem — v cerkvi sv. Katarine \' Srednji vasi pri Šenčurju. Prezbiterij te ceikve je zelo banjast in sistem rebrasfe z\ezde se je im njem že raz krojil, tako da učinkuje nekoliko krhko, posebno ker poteka diagonalno rebro tudi po sredi centralnega romsi^ičnega i>alja. Razen osrednjih d\eli sklepnikov so v Sreflnji vasi vsi ostali samo dekorativno okrašeni z raznimi cveto\i, zvezdami, z grozdnato trto itd. (Jentralnii if>klepnik nam kaže nad značilno profiiliirano polico s ščitom A- sredi frontalno doprsno Marijo, ki kakor Nikapoia drži pred seboj golo dete, st^oječe na p>olici (si. 3). Ovratnik suknje ji sega do brade. Težek plašč se ji spušča z gla\'e, ji kolobarjasto o^bkroža desnico in ise nato valovito nabira na polici. Glavo venca Mariji krona s trikotnilmi roglji, izjKKl plašča pa se ji spuščata na prsi dve kiti las. Dete je razkoračeno in drži v levici jabolko. Na Marijini desivi je upodobljena sv. Radegunda (na robu police označena z napisom) s palmovo vejico v desnrici, levica pa ji počiva na knjiigi. Na glavi ima iredovniško pre krivalo. Na Mairiniji levici se stiska sv. Katarina z modno pričesko in s krono, ogrinja j>a jo plašč. \ de snici drži pol kolesa, v 'le vici pa lahno zakrivljeni meč. iDrugi sklepnik je ne koliko mamjšii in v spodnji četrtini spet zaključen s profiliraaio polico, izza te pa vidimo dokolenski po stavi sv. Marjete z zmajem in s knjigo in sv. Jurija, ki z velikim mečem prebada drugega zmaja {si. 4). Ti dve figiuri .S'ta mnogo bolj razgibani kot trojica iia prvem sklepiiiku in zato po dinamičnem izrazu bližji škofjeloškim. Njuna noša .Srednja vas pri^Sc™.^ cerkev sv.^ Sklepnik -^ ^^^^ popokoma modna. 170 Ni "treba dolgih dokazov o avtorstvu kiparja 'H R. O tem uas prepričajo že tipi obrazov, kompozicija in že znana »ipalica« pred figurami, le slog se je spet neikoliko spremenil. Niti pri s\. Filipu in Jakobu niti v Crngrobu se renesančne črte \ delu našega kiparja niso močneje uveljavile, poudariti pa smo jih morali že v Skofji Loki. Popolnoma pa so preglasile pozBOgot.ski oblikovni ideal \ Srednji vasii. Fjedvsem so se okrepile renesančne vzpo- rediue gube in sicer z minogo odločnejšim nagilasom kot v Crngroibu. Izgubile pa so se plastične vrednote, saj so pred nami reJiefi, ki hočejo biti res reliefi, kar anedaljersko občuteni, tako da moramo pomisliti na vzore iz iiiedaljer-ske umetnosti, katere značilen rekvizit so tudi police-". Prav okoli leta 1500 je namreč tudi v srednji Evropi doživela medaljerska umetnost lep razcvet in mnogokrat zelo odločujoče vplivala tudi na druge kiparske panoge, podobno kot sredii 15. stoletja grafični listi. Ce so bile pri sv. Filipu in Jakobu, \ Crnigrobu in delno tudi še v Skofji Loki sence še močan po budnik slikovitih mikov, pa iso postale \ Srednji \ asi le nekak inodelacijski jjriipomoček. Svetlobrui kontrasti so se sipremenili v zmeTen sfumato. Dan danes, ko so vsi srednjevaški sklepniki pobeljeni, je to še posebno očitno, ker ne podpira reiliefov nobena bar\a. Isto prizadevanje po ploskovitem izraizu srečamo tudi na ornamentalnih sklepnikih, saj so nekaiteri prekriti /e s |>opolnonia iLinearno dekoracijo. V Srednji vasi so tudi konzole plastično oblikovane. Poleg čo])a.sto stiiliziranih geotnetričnih konzol srečamo tudi liistovno in s trto okrašeno, tri pa so figuralne. Tako vidimo na južni steni žensko glavico brez oprsja, osrednja konzola ipa nam kaže debelušnega mladega moža z obiritim obrazojii in s kratko pristriženimi, inakodranimi lasmi. Na glavi ima turbanasto pre vezo, okoli olbradka pa iruto. Z obema rokama opira konzoino ploščo nad seboj in tako simbolično nosi težo reber. — Osirednja konzola na severni steni }>a je oblikovana v podobi bradatega starca — kosmi brade so mu nakodriiini kot pri loškem sv. Jakobu —, ki prav tako podpira z rokama krilino ploščo konzole. Na g'lavi ima turbanasto pokrivalo. Na ščitcu Marijinega sklepniika raziberemo letnico 1530 ali 1534. Zadnja številka je namreč irombione oblike, tako da bi bolj ustrezala zgornjemu delu gotske četvonke, kakor pa ničli, toda ne moremo opaziti njenih spod njih krakov. Nagibam se pa k branju 1534, kar 1M tudi slogovno ustrezalo. Ostaine nam še odgovor na viprašanje, kam Jiaj lokaliziramo delavnico mojstra H R. Zelo zapeljiva je miisel na Škofjo Loko, saj ga na Loš'kem srečamo v arhitekturni plastiki kar trikrat. Z neko upravičenostjo pa bi se zanj lahko potego^•al tudi Kjranj. Prav tako še ni jasno, v koiliko ismemo mojstru pripisati tudi kakšne oltarske plastike, res pa je, da se njegovemu stilnemu izrazu zelo približujejo kip stoječe iMarije na Visokem pri Kranju, kipi sv. Neže, sv Apoloinije in sv. Lucije v Britofu pri Kranju in kip sv. Katarine na Lomu ipri Tržiču. Toda sleherna dokončna beseda v tej smeri bi bila za zdaj še prenagljena. Prav tako ne moremo razrešiti drugega vabljivega vprašanja: ali ni morda mojster H R izklesal tudi lepega nagrobnika loškega gilav arja Viljema (Gottholda Raspa, ki so ga iz šentjakoibske cerkve prenesli kasneje v starološki grad (si. 5). Po temeljnem, z renesančnimi po«budarni prežetem stilnem izrazu se ta lepa nagrobna ,p'lašča iz leta 1530 res zelo približuje stilni govorici škofjeloških, še bolj pa srediijevaških sklepnikov. Ker kaže Raspov obraz portretue črte, ga je seveda težko 171 enakovredno primerjati s tipi svetniških obrazov, ce lotna, \- viteški oklep odeta postava pa nam za kompa- racijo spet ne nudi dovolj oporišč. rodoiiaviski šoli« dozorelega Mojstra Stara Loka, grad. Nagrobnik Gotholda Viljema Ra^pa 172 škofa Rauberja. toda kakšnih večjih povezav med obema delavnicama spet ne opazimo. Oblikovno se je, kot smo že zgoraj poudarili, mojster H R go tovo oplajal z vzori iz medaljerske obrti. V svojem času in prostoru pomeni kipar H R nekoliko meteoren pojav, enkraten ]>o izrazu in zelo kvaliteten. Upoštevati ga moramo, kadar govo rimo o zadnjem utripu naše srednjeveške plastike kot tedaj, kadar iščemo prve manifestacije renesančne umetnosti na maših tleh. Posebno pa seveda tudi takrait, kadar bi radi poudarili visoko unieliiostno raven poznosrednje- ^ eške Škofje Loke in njenih prebivalcev. OPOALBE ' j. V C i d e r , Umetna obrt na škofjeloškem ozemlju, Škofja Loka in njen okraj, t9>6, str. 25 s([.; E. Cevc, Ehuetnostiii ipoimen škofjeloškega okoliša, Loški razgledi L, 1954, str. 6> sq. '- F. (Pokor n, Laka. DiS 1894. str. 657. ^ Pirim. F. S t e 1 e , Gotske dvoranske cenoise;bno str. IJstj. ^ St. Jug, Lurški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. sto letja. GMDS 1945, str. 20. ^ Za gospodairski ipokižaj jia škofjeloškem v teh letih glej tudi: P. B 1 a z .n i k . Ui}M)iri loš-kili podložnikov kodiec XV. in v začetku XVI. stoletja. Loški razgledi 11.. 1955. str. 65 scj. ' J. Sclilecht. Verzeichnis oder Chronika aller Bischofen des loblichen Tuembstifts Freising. Sammelblatt des Hiist. Vereins Freisiing, Freising 1929. ' F. Pokorn, o. c. str. 658 (z navedeno starejšo literaturo, ki je navajala Junaverja večkrat tudi z imenom »Kunaver«). * Naši stavharji mijiule dobe, ZUZ 1925, str. 5. ' F. Pk> k o r n . o. c. istir. 658. " F. (Štele. Epigrafione drobtine (II. Stavibar Amdrej iz Lake). ZUZ 1925. str. 47 sq; ZUZ 1926, str. 14?;sq. " Ta Tnomenl je pomemben. Dokazuje nam, da moramo ob mojstrskih zna menjih iprav tako računati s »heraldičnimis! pravili kot pri samih gnbih. To bi pomenilo: če je znamenje na evaingeljski. to je na desni stirani eerkve. je obrnjeno pravilno, če pa je na listni — levi — strani, je zrcalno obrnjeno. Tudi v našem primeru je zrcalno obrnjeni ščiitec im listni strani. '- Za primerjavo z grbom plemiške družiine Svhenckh gilej J. W. Va I v a .s o r . Die Ehre des Herzogthums Krain. knjiga IX.. si. str. Iil5. — Prisrčno se zahva ljujem kolegu arhivarju Mestinega arhiva v Ljulbljani, prof. Božu Otoreipcu, ki tne je opomnil, da je našel v MALj na listini z dne 8. febr. 1428 na pečatu deželnega glavarja na Kranjskem Ulrika Sehenokha v. Oster\vios enak grb. Še bolj dragocen pa je podatek, da so imeli enak grb tudi loški ministeriali. kot pričajo grbi na pečatih v Državnem arhivu na f^unaju. n. pr. na lisitiini z dne 8. dec. 1299 (Konrad Loški) ali ina listini iz dne 12. marca 1512 (Wiernher Loški) in 14. febr. 1550. Morda so biLi Siegersdorfi nelkc^kšni dediči le teh? " Zdi se mi. da je v spodnjem delu grba opaziti tri nabrekline. ki bi lahko naznačevale tri »griče«, iz katerih poganja vejica s cvetovi Sch\varzovega grba (prim. grb na starem župnišču v Skofji Ijoki ali na Schwarzovem nagrobniku v Stari Loki). " Za podatke o loških cehih glej: R. A m d r e j k a . Škofjeloški cehi, Škofja Loka iin .njen okraj. o. c. str. 18 sq.; P. B 1 a z n i k , O cehih na Slovenskem. Posebni odtis iz Zhornilka slovenskega obrta 1918—1958. Ljubljana 1940. 173 " Registrum ecc.lfsiae S. Jakobi in Chrib inchoatuiii aiiuo Domini 1522. — Zdaj je shranjen v Škofijskem arhivu v Ljubljani. — F. Štele. Slikar Jernej iz Loke, GMD.S 1924—'1925, stir. 24 s([. V tem zapisniku se omenja lucli ime slikarja Jerneja IZ Loke. '• A. K obla r. O ziclainju cerng-rob.ške cerkve, IMK II., str. 152 scj.: J. Vei- (1 e r . Vodič po Crngrobii, Skofja Loka 1936, str. 32 scj. '^ Za ipodatek dolgiijem toplo zahvalo prof. dr. P. B 1 a z ii i.k u. '» F. P o ko r n . o. c. str. 626. op. 2. " F. Planina. Znamenitosti Škofje Ix>ke, Lo.ški razgledi IL, str. 114. -" Nekaj primerov mf