Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN Leto XIII. — Štev. 45. V Ljubljani, 27. oktobra 1597 izdaja Tiskovni svet .Polet« - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik PreSern Igor — Rokopisov ne vr tamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča. » Ljubljani — Uredništvo In -.prava v Ljubljani — Urednlštvoi Llkozarjeva ol. 12, uprava; Cankarjeva L (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 177 - Čekovni račun uprave S0-KB-2-2-S« - Telefoni: uprava 21-281, uredništvo; u 694 (ob ne deljah tndl J1193 In 39 278) - Celoletni naročnina too din, polletna 200 din siin lili '"I Spet zmagoslavje Rogovcev Se/a upravnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije Gre predvsem » floveka- organizacije res niso važne Zadar, 27. okt. — Včeraj in danes so bile v okviru proslave osvoboditve »mesta Zadra kolesarske dirke, kajšKri-h so se udeležili naši najboljši dirj^dei. Najprej je bila na sporedu cestna dirka v dolžini 128 km. Zmagal je zanesljivo Židan (Rog), ki. je pustil za seboj vrsto renomiranih tekmecev. Rezultati: 1. Židan (Rog) 3:2051, 2. Bajlo Š. 3:29.09, 3. Levačič isti čas, 4. Valčič (Pulj) 3:31.17, 5. Šebenik (Rog) 3:33.14 itd. Danes pa so isti tekmovalci nastopili še na kriterijski dirki. Tudi v tej dirki je imel »Rog« zmagovalca, in sicer Žirovnika, ki si je na- LJUBLJNA, 27. OKT. Danes je bila v stekleni dvorani na Taboru seja upravnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije, ki je razpravljal o stanju v partizanski organizaciji glede na znano izjavo predsednika tov. Ribičiča. Zanimanje za sejo je bilo, razumljivo, zelo veliko, saj se je poleg članov uprave zbralo še precej tistih, ki so jih stvari zanimale, in še lepo število predstavnikov tiska in radia. Po krajšem odmoru se je prvi priglasil ik razpravi tov. Trček Stanko, ki je v daljših izvajanjih, obsegajočih 16 točk, zanikal vse obtožbe, trdeč, da je izvršni odlbor »Partizana« ukrepal samo po statu-. 0, .v ., . , tu im pravilih Zveze »Partizan« Ju- Miksiča in zastopnike tiska, nato del» v. društvih, da je p ropa- Sejo je otvoril predsednik Zveze ^Partizan« Slovenije tov. Ribičič, ki je uvodoma"pozdravil predstavnika SZDLS tov. Mirka Zlatnarja, zastopnik,a »Partizana« Jugoslavije tov. D:mca, predsednika ŠZS tov. Krefta, direktorja Višje šole za telesno Pa je v izčrpnem referatu osvetlil ejktualne probleme in stanje v partizanski organizaciji ter v izvršnem odboru »Partizana« Slovenije. Tov. Ribičič je v svojem referatu Pravzaprav le podrobneje obrazložil vse tisto, kar je že nakazal v |Toji znani izjavi na tiskovni konferenci, Poudaril je, da se je od Zadnje skupščine pokazal lep razmah v nekaterih društvih 'na terenu- medtem ko so se pri vrhu, v izvršnem odboru, začeli kazati nezdravi pojavi in neenotnost v osnovnih pogledih. Svoje poročilo je mv. Ribičič oprl na štiri ugotovitve. Dejal je, da ie že zadinja skupščina »Partizana« Slovenije postavila niz zdravih načel, ikar velja tudi za »Partizana« Jugoslavije, ki se v zadnjih predlogih zavzema za nove oblika dela. Nove organizacijske prijeme in oblike zahtevajo tudi ostale, sorodne organizacije — in, kot te Irt o, je tu še L slovenski festival telesne kulture, ki nam je pokazal, da je treba takšne oblike skupnega dela še bolj razvijati im gojiti. Tov. Ribičič se je nato podrobne-zaustavil pri vsaki posamezni točki, že zadnja skupščina »Partizana« Slovenije — je dejal — se je ^Uvzela za odpravo togosti pri delu, Pozdravila Je sodelovanje s športni-. zvezami, ki na j bi razširile svojo dejavnost tudi na partizansko giral gojenje vseh panog itd. itd. Skratka, po izjavah tov. Trčka bi lahko sklepali, da je bilo delo vseh članov IO vzorno in kristalno čisto, vsi so prežeti z najnaprednejšimi idejami, nikjer ni niti senčice zaostalosti. Pač pa je tov. Trčeik priznal, da je delo v društvih še pre- malo pestro in raznovrstno, zato pa tudi premalo privlačno, ker društvom primanjkuje sposobnih vodnikov. Prostor mm ne dopušča, da bi podrobneje obravnavali In razglabljali o vsem tem, vendar se nam zdi, da tov. Trček in z njim še nekateri diskutantl, niso mogli ali pa niso hoteli razumeti jedra in bistva kritike, ki jo je iznesel tov. Ribičič. Sicer je mogoče ob vsaki stvari lepo žonglirati z besedami in površinsko obravnavati vse probleme. Mnoge ideje in načela, ki jih zastopa tov. Trček, in ki naj bi jih zastopal ves izvršni odbor, so sicer lepa stvar. Toda ideje, besede in načela so eno, praksa in stvarnost pa je drugo. Ne vem, kako je mogoče meni nič tebi nič zanikati, da so nekateri člani IO izvajali pritisk na razna društva (vemo, da so se nekatera društva že hotela preimenovati v športna, samo da se izognejo stalnim šikanam)? Itako je mogoče (Nadaljevanje na 2. strani) I. conska nogometna liga Pccujediiik Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitja Ribičič, poroča na seji upravnega odbora bral 33 točk. Žirovniku sledijo: Valčič 16, Bajto Š. 13, Židan 12, Levačič 8, Šebenik 4 itd. Tekmovalna proga je bila dolga 60 km ali 40 krogov. Vernik Belgija : Francija 0;0 Kvalifikacijsko srečanje med nogometnima reprezentancama Belgije in Francije, ki je bilo danes v Bruslju, se je končalo z neodločenim rezultatom 0:0. Na ta način si je Francija zagotovila udeležbo v zaključnem delu svetovnega nogometnega prvenstva na Švedsko. Končna razvrstitev v drugi evropski skupini pa je naslednja: Francija 4 3 10 19:4 7 Belgija 4 2 11 16:11 5 Island 4 0 0 4 6:26 0 Pred 110.000 gledalci je bilo danes finalno srečanje za nogometni pokal Sovjetske zveze. V Moskvi sta se srečala domača nasprotnik?. Lokomotiva in Spar-tak, zmagala pa je Lokomotiva z 1:0. V Birminghamu je mestna nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Barcelone s 4:3 (3:3). Tekma je veljala kot prvo polfinalno srečanje za pokal evropskih velese j eniških mest. , Čehi v finalu Nogometna 'reprezentanca ČSR je dames v Leipzigu premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije s 4:1 (3:1). S tern so se tudi Čehi uvrstili za končno tekmovanje na Švedskem. Doslej so znani že tile finalisti: Zahodna Nemčija, Švedska, Brazilija. Anglija, Paragvaj, Avstrija, in ČSR. Končna lestvica četrte evropske skupine je naslednja: ČSR 430 4 2 0 Wales Vzh. Nemčija 9:3 6:5 5:12 Branik nima sreče Maribor, 27. okt. — Važno prvenstveno tekmo, tako imenovani slovenski derby, si je ogledalo veliko število prijateljev nogometa. V Ljudskem vrtu se je zbralo 3000 gledalcev. Odred je spremilo v Maribor nekaj čez 100 pristašev, ki pa so bili glasnejši in živahnejši od ‘domačinov. Obe moštvi, rdeče-bele Odredovce in črno-bele Bra-nikovce je privedla na teren sodniška trojka iz Zagreba: Kapusta, Domitrovič in proi. Katuiič. Branik : Odred 2:2 (0:1) Branik: Najmiler, Pandur, Siena, Čučko, Gabrijan, Radulovič Plaznik, HanzI, Dugandžija, Elsner, Kramer (trener Kodrnja). Odred: Jazbinšek, Medved, Piskar, Žumbar, Berginc, Klančišar, Žižek, Limo, Guban, Haliiagič (trener Pi-šek). Začetni udarcu je izvedel Odred in prvi ostri strel na gol je brez težave zadržal Najmiler. Tudi po- govo mesto pa je stopil kapetan domačih igralcev, Plaznik. Zmedo pa so izkoristili gostje in izsilil dva zaporedna kota. V 78. minuti je Odred izvedel lepo kombinacijo, po kateri je Limo z razdalje kakih 16 ni dosegel izenačenje. Po ponovnem kotu proti Braniku je pobegnil Dugandžija, toda centimeter pred gotovo črto je s požrtvovalnim padcem rešil nevarnost Medved, saj to bi bil zanesljiv gol. Branikovci so z vsemi silami hoteli doseči poviša- (Nadaljevanje na 8. strani) organizacijo, izrazila je prepričanje, |*a bodo stare organizacijske oblike l™-lu odpadle itd. Tudi »Partizan« novni napad Odreda po levi strani ta ”l• avije v svojih predlogih ugo- jo zaustavil dober vratar. V proii-, '*Ja, da zaostajamo v množičnosti, napadu Branika je Dugandžija za-,.a napadamo v formalizem, da pre- mudil lep predložek Elsnerja, prav tir- , » / . . . H-m- llrUuT 1 j) L Cii ROZG K. ILlSfle ravamo v disciplini itd. Vse to ka- tako Branikovci tudi niso i.’.da se zdrava naziranja pojav-■iajo na vseh koncih in krajih in tiri]n' Ve*' ,mogoče stopati po starih Ribičič se je nato zaustavil u svoj,; izjavi, ki so jo nekateri a'ai IO obsodili, češ, da bi bilo rc-oa najprej vse stvari razčistiti v ^Sanizaeiji. Tov. Ribičič je nato Rudaril, da je o svojih načelih in . 'tog ledi h že večkrat pisal in govoril navijala stara več priložnostih. Zato njegova Mava ni ničesar novega, novo je Jho to, da je treba s temi slabost- znali izkoristiti dveh zaporednih kotov. Tudi številni prekrški gostov, zaradi katerih je bil sodnik dolžan prisojati proste strele iz raznih pozicij, so ostali brez učinka. Pri tretjem kotu je dobil Elsner v skoku žogo na glavo in le za malenkost zgrešil vrata. V 13. minuti so Branikovci streljali že četrti kot. tudi tokrat brezuspešno. Pri Braniku se je po-napaka, Branikovih niV f za vselei odločno preki-st 1 ia odpraviti capljanje na me-• Večina društev in okrajev je sef “ reaK?iraIa na to izjavo in tildi strinjala s tem, da je vse zastarelih pogledov v orga-ttcUi treba odpraviti. Nekateri posamezniki, predvsem so izjavo vzeli kot napad dp- , kola. Takšno gledanje — je M tOT. Ribičič — je docela zmot-Soi i ,ne "re za to. ali je kdo bil go • c ne> niti za to, kakšno vto-L.Je Sokol odigral v naši telesni Se Ur‘ pr.e v kateri sta bili na 2:1. Branikovci so popolnoma skoraJ enakovredni, prevladovali na igrišču. Redek napad Odreda je zaključil Limo z ostrim strelom — preko prečke. V 71. minuti je poslal Guban oster strel na desni spodnji kot, žoga se je odbila od vratnice v out. Požrtvovalni Najmiler pa se je vrgel in v padcu treščil v vratnico ter si zlomil levo ključnico. Zato je bil prisiljen zapustiti igrišče, na nje- LESTVICA I. < CONSKE LIGE Lokomotiva 7 6 1 0 20:3 13 Tekstilac 7 5 1 1 21:7 11 Rijeka 7 4 1 2 19:7 9 Šibenik 7 3 2 2 10:5 8 Trešnjevka 7 4 0 3 10:7 8 Ljubljana 7 4 0 3 18:17 8 Elektrostroj 7 3 2 2 12:12 8 Odred 7 3 1 3 12:10 7 Metalne 7 2 2 3 7:17 6 Branik 7 2 i 4 19:16 3 Orient 7 2 i 4 9:19 5 Segesta 7 2 0 5 7:13 4 Uljanik 7 2 0 5 3:19 4 Jadran 7 1 0 6 3:17 2 Metalnc : Rijeka 0:7 (0:4) Segesta : Elektrostroj 2:1 Trd nasprotnik, nepričaksvana zmaga Ljubljana, 27. okt. — Karakteristike današnjega srečanja med Ljubljano in Trešnjcvko so bile naslednje: Trešnjev-ka je favorit, Ljubljana bo imela težko delo in zato je malokdo upal na zmago modrobelih. Prognoze — 2 ali kvečjemu neodločeno. Zanimanje? Dokaj veliko... In končni rezultata? Sicer nekoliko nepričakovana, toda zasluženo zmaga domačih. Vreme je bilo zelo pusto, pa vendar je stadion v šiški napolnilo precej nad 2000 gledalcev. Le-tt so bili konec koncev zadovoljni z živahno In obe moštvi Ljubljana : Trešnjevka 2:0 (1:0 S dnik Petrič, mejna Grujlčfč in Kuna, vsi iz Rijeke, strelca Gosar v 38. in Kompoš v 77. min. za Ljubljano. Trešnjevka: Stinčič, Krasič, Mllačič, Cvetan, Gigula, Frančič, Gašparevič, Sertič, Lojen, Santek, Petrič. , Ljubljana: Zupančič, Čretnik, Pirc, Prim"''- z neikaterimi konkretnimi jj,, ■'cn Potrdil svoja izvajanja. krivn-0, (*a. nekatera društva pri-ra7n JO svojo dejavnost (predvsem tik« ® ^iie), dejstvo, da je krilato l'Ci:im>|nfi nezaželjena, da mo-Zi f j t 'V*®1?1-' člani IO stalno gro- ZDA svetovni prvak v košarki V nadaljevanju svetovnega košarkarskega prvenstva za ženske so bili doseženi še naslednji rezultati: Brazilija : Madžarska 52:49, ZDA : Paragvaj 60:40, Madžarska : čile 64:49, ČSR : Brazilija 84:70 (po podaljšku). Odločilno srečanje med reprezentancama ZDA in Sovjetske zveze se je končalo z zmago Američank z 51:43 (27:24). Na ta način so ZDA že drugič zaporedoma osvo-jile svetovno prvenstvo. Končna lestvica: da ciS, Matulom itd. — vse to kaže, hfeiln81"1.pn republiškem vrhu niso Degl e,?11 da nekateri člani izvrš-Čae„ , 0(lbora ne razumejo potreb Sa 'n sedanjosti. vrhu niso ZDA 6 6 0 0 366:280 12 SZ 6 5 1 0 367:292 11 CSR 6 4 2 0 "95:319 10 Brazilija 6 3 3 0 324:366 9 Madžarska 6 2 4 0 271:317 8 Paragvaj 6 1 5 0 274:338 7 Čile 6 0 6 0 267:364 6 Prejšnjo soboto je bilo v Parizu zaključeno letošnje evropsko prvenstvo v vajah na orodju (obširno poročilo beri na 7. strani). Posnetek prikazuje živahen vrvež med treningom v veliki dvorani »Stade Coubertin«, ki je sprejela nad 4.000 gledalcev. Gruden, Sočan, Bogataj, Kompoš, Per-harič, Dolenc, Hacler, Gosar. Po prvih trenutkih današnje igre sodeč smo si ustvarili sliko, da bo živahna in ostra in da bosta moštvi poizkušali vse, da bi si priborili dragocene točke. Zares je bilo v začetku igre tako, saj so imeli domači in gostje vsak po eno priložnost, da bi prišli v vodstvo. Kasneje jo Ljubljana začela z zelo hitrimi napadi, ki pa so Jim sledili trenutki zamujenih priložnosti. Vmes je bilo nekaj smole, oklevanja in pa netočnih strelov in do 85. min. je imela Ljubljana možnost vsaj štirikrat uspešno potresti mrežo svojega nasprotnika. To je bilo takole: v 12. min. — zelo lep strel Haclera se odbije od vratnic, v 15. min. — Gcsar zgreši žogo, ki Jo je lepo podal Hacler, v 17. min. — Hacler spet učinkovito strelja, toda v vratnico, v 20. min. — Hacler okleva in strelja v vratarja. V. 26. min. je imel srednji napadalec Trešnjevke Lojen prav tako lepo prl- (Nadaljevanje na 8. str.) Orient : Tekstilne 1:1 (1:0) Uljanik : Šibenik 1:0 (0:0) Lokomotiva : Jadran 2:0 (1:0) Zvezna rokometna liga ' Rudar poražen Beograd, 2?. okt. V današnji prvenstveni tekmi zvezne rokometne lige med Železničarjem in Rudarjem iz Trbovelj so zmagali domaČiui s 13:9 (6:4). Rudar se je del j časa požrtvovalno boril, toda zmaga je pripadla boljšemu nasprotniku. S to zmago je Železnikar osvojil prvo mesto v jesenskem delu prvenstva. Mladost : Dinamo (Panč.) 22:U (8:4) Zagreb : Crvena zvezda 28:22 Rokometni turnir v Kranju Kranj, 27. okt. V Kranju so imeli rokometni turnir, na katerem je sodelovalo 6 ekip in sicer I. gimnazija (Kranj), ki je osvojila 8 točk. Tej sledijo GI5 8, Iskra 6, STTŠ 6, gimnazija Škofja Loka 2 in B ekipa I. gimnazije. Ljubljansko-primorska nogometna liga Krim dobil v Idriji le točko Sre predvsem za človeka Rudar : Krim 1:1 (0:0) Idrija, 27. okt. V prvem polčasu so prevladovala gostje iz Ljubljane, premoč pa izrazili farno v koitih, ki bo jih dosegli 6. V 52. mm. jo Logar dosegel za domače prvi gol, v 61. min. pa je Marjanovič izkoristil streljano žogo iz kota in izenačil. Obe moštvi sta izmenoma nevarno napadali, pa brez uspeha. Tekmo je vodil Kičan iz Ljubljane pred okoli 600 gledalci. Tržič : N. Gorica 4:2 (2:1) Tržič, 27. okt. Po katastrofi v Kranju je malokdo pričakoval uspeh domačih, ki so tokrat presenetili b hitro, borbeno, predvsem pa dobro taktično igro. Že v peti minuti so po Rusiji dosegli prvi gol. V 20. minuti je sodnik Čeli iz Jesenic neupravičeno dosodil enajstmetrovko in dvignil val protestov. Kazen je realiziral Faganeli in izenačil rezultat. Sodnik je umiril razburjene gledalce šele, ko je dosodil enajstmetrovko v korist Tržiča, ko je Kosmač dosegel drugi gol za domače mo-Stvo. V drugem delu igre so gostje močno napadli |n v 52. minuti po Mermolji izenačili. To in pa neizkoriščena enajstmetrovka v 55. minuti je zdramilo Tržičane. Ko jo Dornik v 66. minuti dosegel neubranljivi gol, so domačini prevzeli pobudo in končni rezultat je z glavo dosegel Zaletel v 75. minuti. Sodnik Čeh ni zadovoljil 650 gledalcev. Štefe Saša Ilirija : Triglav 0:2 (0:1) Ljubljana, 27. okt. — Na igrišču Ilirije sta te danes dopoldne srečali moštvi Ilirije in kranjskega Triglava. Pred približno 300 gledalci je sodU Goli. Na račun njegovega sojenja je bijo izrečenih veliko pikrih. Za Triglav je bil uspešen v 37. min. Brezar in v 80. min. Mihelčič. Moštvo Triglava v današnji tekmi kljub zmagi ni pokazalo vsega kar smo od njega pričakovali. Po nedavni zmagi nad Tržičem emo mislili, da bo Ilirija to pot igrala povsem podrejeno vlogo. Igralci Triglava se odlikujejo s kondicijo in hitro igro, vendar pa je njihovo tehnično znanje precej klavrno. V prvem polčasu se je igralo predvsem na polovici domačega moštva, ki je le poredkoma napadlo in še takrat ne nevarno. Ko je v 37. min. Brezar z zanesljivim strelom potresel mrežo domačih smo mislili, da se bo Igra nekoliko razžBvela, vendar je ostalo vse po starem. Tudi drugi polčas je bil sličen prvemu. Napad Triglava ni znal izkoristiti vseh priložnosti, ki jih je imel, da bi še povišal rezultat. Prav tako napako smo opazili pri moštvu Ilirije. Ko je v 80. min. Mihelčič povišal na 2:0 smo takoj vedeli, da zmaga Triglava ni več vprašanje. Vprašujemo se pa, kje je bil na današnji tekmi dežurni zdravnik in kdo bi nosil krivdo, če bi se morda kateremu izmed igralcev zgodilo kaj hujšega ln ne bi bilo pri roki zdravniške pomoči? P' A. Grafičar : Jesenice 2:1 (1:0) Ljubljana, 27. okt. — Tekma med Gradičarjem in Jesenicami je bila danes za obe moštvi precejšnjega pomena. Zmagovalec je namreč prav v tem srečanju prehitel premaganca, kar tik pred zaključkom prvenstva že dosti veje Igralci so se tega prav dobro zavedali in temu primerno se je seveda razvila tudi igra, ki je bila vse od začetka pa do konca zelo ostra. Malo je pa manjkalo, da ni bila prekoračena meja športne dostojnosti. Grafičar je izkoristil prednost domačega igrišča in je imel že v začetku nekaj več od igre, zato je tudi prišel v vodstvo po Novaku. y drugem polčasu so se Jeseničani nekoliko bolj zbrali in začeli nevarneje prodirati v obrambni prostor Grafičarka. Iz tega se je zanje rodil tudi uspeh, kajti Grafičarjev branilec Snoj je v kazenskem prostoru odbil žogo z roko. Sodnik je prisodil 11-metrovko, ki so jo Jeseničani tudi realizirali in rezultat izenačil. Čeprav pa je bilo domače moštvo oslabljeno — saj je nastopilo z nekaj rezervnimi igralci in je moral celo standardni vratar Bele igrati v napadu — je po Zabukovcu doseglo še drugi gol, s tem pa tudi končni rezultat tekme. Zmaga Grafi čar j a je zaslužena, čeprav so gostje pokazali zadostno mero borbenosti ln požrtvoalnosti. Da pa se igra ni izrodila, moramo pripisati predvsem zanesljivemu in zelo dobremu sodniku Gerbcu z Golnika, ki je v Ljubljani sicer še nepoznan, je pa svojo nalogo opravil temeljito in v zadovoljstvo vseh. -e Izola : Slovan 2:1 LESTVICA LJUBLJANSKO PRIMORSKE LIGE Krim 8 6 2 0 18:8 14 Triglav 8 6 0 2 26:10 12 N. Gorica 8 4 1 3 18:15 9 Grafičar 8 4 1 3 17:14 9 Tržič 8 3 2 3 14:24 8 Jesenice 8 3 1 4 16:14 T Izola 8 3 1 4 13:15 7 Slovan 8 3 0 5 17:20 6 Rudar 8 2 2 4 13:18 6 Ilirija 8 1 0 7 9:23 2 Napredek kranjskih rokometašev Ljubljana, 27. okt. — V današnjem nadaljevanju republiškega prvenstva v rokometu, se je na igrišču Krima primeril neljub dogodek. Zaradi incidentov s strani nediscipliniranih gledalcev, je bil sodnik Kastelic prisiljen v 29. minuti prvega polčasa prekiniti prvenstveno tekmo Odred : >Partizan<-Krim pri stanju 8:5 v korist Odreda. Pri tem je treba pripomniti, da incident niso povzročili igralci, ki so celo, vsaj nekateri, poskušali pomiriti publiko. Pristaši rakovniških športnikov bi se morali zavedati, da s takim postopkom samo škodujejo domačemu moštvu, kajti zelo verjetno je, da v doglednem času na tem igrišču ne bo Več tekem. Svoboda : Slovan 30:1? (13:8) Ekipa Svobode je danes zaigrala precej bolje in zanesljivo zmagala nad prav tako dobrim nasprotnikom. V posameznih momentih je bila kvaliteta igre na zelo visoki ravni, kar je predvsem zasluga dobro razpoloženih igralcev Svobode. Med najboljšimi so bili Haber in Rozman, pri Svobodi ter vratar Slovana. »Partizan« Črnomelj : Mladost 18:15 (9:7) Za današnje gostovanje Črnomeljčanov je bilo v Kranju precej zanimanja, vendar so bili gledalci z njihovo igro precej razočarani. Toliko bolj pa jili je navdušilo domače moštvo, ki kaže lep napredek in bi v današnjem srečanju prav lahko tudi zmagal. Najboljša strelca sta bila Petrič (Ml) z 8 goli in Čop (Č) s 7 goli. Tekmo je dobro vodil Breznik iz Ljubljane. jesenskega . Ija, saj si je treba torej zagotoviti že v jesenskem delu čim ugodnejše mesto v lestvici. Odred Part.-Krim Slovan Svoboda Črnomelj Mladost 69:47 73:52 65:60 59:55 31:45 52:100 »Partizanc-Čruomelj : Odred 7:1 (6:0) Včeraj so igralke iz Črnomlja odigrale zaostalo tekmo z ekipo Odreda. Po visokem rezultatu v prvem polčasu je kazalo, da bodo Odredov e igralke katastrofalno poražene. Toda v drugem polčasu so se precej popravile in prejele samo en gol. To je v precejšnji meri tudi zasluga prav dobre vratarke Odreda. Najboljša igralka je bila Žunič Anica (Č). Svoboda I. : Papirničar 12:1 (8:1) Kljub visoki zmagi nad nepopolno ekipo Papirničarja igralke Svobode niso pokazale pričakovane igre. Najboljši sta bili Hočevarjeva in vratarka Papirničarja Oblak Jelka. Svoboda II. : »Partizan«-Črnomelj 2:2 (1:1) V odločilni tekmi za drugo mesto so danes mlade igralke Svobode nepričakovano iztrgale eno točko svojim nasprotnicam. Ekip,a iz Črnomlja nas je vsekakor razočarala, zlasti pa drugače njihove zelo dobre strelke, ki so tokrat dosegle samo dva gola. Največ zaslug za to ima odlična vratarka Svobode Gruntova, ki je ubranila tudi dve sedemmetrovki. Gole so dosegle: Curk 2 za Svobodo ter Žunič N. in Čarman za Črnomelj. Slovan : Mladost 2:2 (2:0) V prvem polčasu je ekipi Slovana kljub premoči igralk iz Kranja uspelo doseči dva gola. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo vse do konca tekme. Tri minute pred koncem so Kranjčanke dosegle prvi gol, komaj 10 sekund pred zaključkom pa jim je uspelo izenačiti. Prvenstvo ljubljanske atletske podzveze JjumJ&L dmm s Ljubljana, 27. oktobra. Današnje prvenstvo ljubljanske atletske podzveze je pomenilo nekakšen zaključek letošnje sezone na tekali-Ičih, vsaj kar se- večjih tekmovanj tiče. Na stadionu ob Titovi cesti se je zbralo več kot 100 atletov in atletinj osmih atletskih in partizanskih organizacij. Udeležba kakor tudi rezultati so zelo solidni, če upoštevamo dokaj neugodno vreme in pozen termin. Kot celota zaslužijo vsekakor največ pohvale marljivi atleti Partizana iiz Kočevja, ki so se zopet enkrat izkazali s številno udeležbo in zelo dobrimi rezultati. Posebej moramo od tekmovalcev tega društva omeniti hitrega Torkerja, Puclja, ki je uspešno skakal v tako imenovanih ruških sprintericah, Kenika in Bižala. Zelo lepo se je predstavil tudi večkratni slovenski rekorder Simo Važič, ki je dosegel na >000 m nov slovenski rekord, ki je za 60 desetink sekunde boljši od dosedanjega. Ta rezultat je toliko več vreden, kor ga je dosegel popolnoma sam. Prav presenetila je z odlično serijo šestih metrov Lenka Hudobivnik, ki je v metu diska dosegla svoj osebni rekord in obenem najboljši letošnji rezultat v državi. Vso pohvalo zasluži tudi Igor Penko tokrat za odličen rezultat v metu diska. Kot kaže so bili prav metalci in metalke diska tokrat najbolj razpoloženi. Sest metov, ki jih je vrgla Hudobivnikova bi si veljalo zabeležiti: 43.18, 43.70, 44,53, 43.20, 42.12, 44.34. (Nadaljevanje s 1. strani) zanikati grožnje s statuti? Kako Je mogoče zanikati večurne drobnjakarske razpravice v IO, medtem ko so se res važni problemi odlagali vstran za Kranjsko gor,o? Ali je mogoče trditi, da so bili vsi za sodelovanje s športnimi organizacijami, če je bilo treba takšno Sodelovanje »požegnati« s celo kopico sporazumov, pravilnikov, zapisnikov in podobne konkordatske robe? Kako je mogoče imenovati vso kritiko s terena — ničvredno čvekanje? AH so vsi tovariši, ki so se oglasili v dosedanji polemiki, ničle in neznalice? Ali je to naprednost, če še nedavno nek član IO na seji izjavi, da ne bo nikoli dopustil, da bodo nad imovlno v njegovem društvii razpolagali — paglavci? Ali je takšno naziranje o družbenem upravljanju — progresivno? A11 je mogoče zanikati, da smo imeli preveč opravka s prostimi vajami, da smo imeli zadnja štiri leta skoraj vsako leto republiški ali pa pokrajinski zlet? Mislim, da je tu cel kup dejstev, ki Jih ni mogoče odpraviti kar tako z omalovažujočo gesto. Tov. Arko iz Kočevja je dobro povedal, da bo vedno več tistih društev, ki bodo zahajala na »stranpota«. Zato bi bilo dobro dobiti tisti forum, ki je »kompetenten«, da izpremeni razne statute, Obenem je z nekaterimi konkretnimi primeri dokazal, da je s strani nekaterih članov republiškega vodstva vladal do podrejenih organizacij zelo gospodovalen odnos. Tov. Vazzaz Jelica je govorila v glavnem v istem smislu kot tov. Trček in zanikala vse očitke na račun izvršnega odbora. Tov. dr. Polič Svetozar iz Kopra Je dejal, da v glavnem pozdravlja razpravo o teh problemih, ki se Je začela, in upa, da se bo v konstruktivnem smislu tudi nadaljevala. Glavna slabost nekaterih tovarišev v IO je v tem, da postavljajo stvari jja merilo — vse ali nič. Treba pa se je prilagoditi potrebam ln času Ce bomo imeli tako organizacijo, kot si jo mladina želi, bodo naša društva vedno polna, Predvsem, pa ne smemo ovirati tiste dejavnosti, ki še ni popolna, vendar ima vse pogoje, da se razvije. Bolje je, da imamo v nekem kraju društvo, ki goji samo odbojko, kakor pa da nimamo ničesar. Potrebno Je konkretno sodelovanje z vsemi organizacijami. V Kopru so v nekaterih občinah že uvedli skupne koordinacijske odbore. Tov. Hočevar Ciril iz Maribora je dejal, da je izjava tov. Ribičiča na terenu vzbudila veliko zmedo ln bolj škodovala organizaciji kot koristila. Predsednik CK LMS, Kropušek Tone, je dejal da se moramo vprašati, če smo storili vse, da bi pridobili mladino. Ali smo dovolj prisluhnili interesom mladine? Ali smo razvili vse oblike dela, da bi pritegnili mladega človeka? Dejal je, da bi bilo napačno, če bi zapostavljali iniciativo od spodaj in če bi se togo držali statuta. Mladine je že ogromno Izven vrst »Partizana« in naša naloga Je, da jo pridobimo. Direktor Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, tov. Drago Stepišnik, Ja poudaril, da nismo znali najti skupnega jezika in združiti dveh organizacij, ki sta se razvili iz predvojnih oblik. Tov. Leopold Krese, predsednik SZS, je pozdravil v imenu SZS sejo uprave, nato pa je dejal, da je bila dejansko nesreča, da smo organizacijo razcepili na več vrst. Nam pa ne gre za organizacije, nam gre za ljudi! Treba Je mirno, trezno in brez osebnih nestrpnosti iskati novih oblik ln nove poti, treba je zaupati mladini ter na terenu čim bolj zbliževati in združevati organizacije. Tov. Mirko Zlatnar, predsednik komisije za družbeno upravljanje pri pred-sredstvu SZDLS, je naglasil,/da se morajo vse organizacije člmprej prilagoditi razmeram in življenju v komunah, ne glede na razne statute. Komuna je naša osnovna enota, zato Je treba temu prilagoditi vse življenje. Treba je Izvesti organizacijske in druge izpremembe, po starih tirih ne gre več. Tudi ljudski odbori ne morejo več delati v starih okvirih, čas starega načina dela, ko smo vse urejali lz republiških ali zveznih vrhov, je že za nami. Treba bi bilo vse organizacije čim bolj povezati okoli Svetov za telesno kulturo pri občinah, v komuni. Tu ne gre za ozko vprašanje ene same organizacije — je dejal tov. Zlatnar — marveč za zelo široko, politično vprašanje. Treba bo razumeti, kaj so družbene potrebe. Tov. France Kutin je izrazil upanje, da bo diskusija o teh problemih krenila v zdravo smer. Predsednik Okrajne zveze »Partizan« Ljubljana, tov. Jože Pavličič, je dejal, da bo treba iskati novo ln pravilno pot. V naši organizaciji ni več občutiti močnejšega porasta članstva. Treba bo razmisliti, kako povečati število članstva. O centralizmu bo treba tudi še kaj iz-pregovoriti, zlasti o prednjakih, ki so vsi pri republiški zvezi, dasl bi jih potrebovali predvsem v okrajih ali pri še nižjih forumih. Mladino bo treba nenehno pritegovati in ji tudi nekaj nuditi. Predstavnik »Partizana« Jugoslavije, tov. Stevan Miksič, je dejal, da smo premalo' storili, da bi pridobili mladino. Potrebno bi bilo čim več stimulativnih ukrepov in sredstev ter pestrih oblik, da bi pridobili mladino. O statutu pa je dejal, da smo ga sami sestavili in če ne odgovarja več duhu časa, ga lahko tudi sami Izpremenimo. Nikakor pa statut ne moro biti ovira. Statut je le napotilo za dela, ne pa veriga, s katero bi si zvezali roke. Ob koncu seje je bil na predlog tov. Ribičiča sprejet sklep, da se na osnovi diskusije, ki je pokazala, da zares obstajajo pereči problemi v organizaciji, skliče izredna skupščina. Slednja bo 8. decembra t. 1. v Ljubljani. Dotlej bo vse posle opravljal dosedanji izvršni odbor, za katerega je tov. Ribičič dejal, da bo moral bolj upoštevati načela iz današnje razprave Prešern Igor Svoboda I. Part.-Črnom. Svoboda II. Odred Slovan Papirničar Mladost 5 4 5 5 5 5 5 65: 9 23: 5 23:12 6:33 13:32 13:31 10:30 10 7 6 4 3 2 2 Kegljači Ljubljane boljši od Gradisa Od ostalih bi posebej omenili še Pristavčevo, Skrjančevo, PungerČiča, Ledineka, brata, Rojka, Vidmarja, Tratnika in Adamiča. Tekmovanje je dobro pripravil in izvedel atletski klub Odred. Zopet enkrat pa je nekoliko primanjkovalo sodnikov. Rezultati: člani 100 m Torkar (PK) 11.0, Bi-žal (PK) 11.4, Gojkovič (S) 11.5, 400 m Seliškar (O) 53.2, Stamejčič (O) 53.2, Poncbšek (Lit.) 54.0, 1500 m Svetina (O) 4:19.8, 3000 m Važič (K) 8:20.8, Tratnik (O) 8:38.2, 4 X 100 m Kočevje 45.5, Svoboda 46.2, Odred 46.6, višina Koncilja (PK) 175, Sluga (L) 170, Novak (O) 170, daljina Torkar (PK) 6.50, Novak (O) 5.88, palica Adamič (PK) 3.40, Pogačar (S) 3.30, krogla Rojko (L) 12.84, Sluga (L) 11.17, disk Penko (O) 47.36, Ledinek (M) 36.91, Sluga (L) 32.67, kladivo Ledinek (M) 47.02, Stepišnik (L) 46.85, mladinci 100 m Solarevič (S) 11.6, 400‘m Kenik (PK) 52.0, Pilgram (S) 56.2, 1000 m Pungerčič (S)" 2:59.8, Aljančič (O) 2:41.4, 4 X 100 m Ljubljana 45.7, višina Pucelj (PK) 178, Drašler (O) 160, Eiselt (S) 160, daljina Lenarčič (O) 6.06, Rupnik (S) 5.79, palica Kunc (O) 5.20, Škulj (O) 3.20, krogla Setnikar (S) 13.52, Lesjak (P N. do-m) 13.01, disk Vidmar (O) 39.84, Rojko (L) 39.06, kladivo Rojko (O) 53.60, Vidmar (O) 52.78, Rojko (L) 48.60, članice 100 m Er at (PK) 13.6, 4 X 100 m Odred 54.0, mešana štafeta 55.0, krogla Hudobivnik (O) 12.56, disk Hudobivnik (O) 43.29, Usenik (O) 35.76, Dečman (Lit.) 31.90, mladinke 100 m Pristavec (PP) 13.2, škrjanec (O) 13.5, Gojkovič (S) 13.7, 600 m Bevc (O) 1:54.5, višina škrjanec (O) 135, Breščak (O) 130, daljina škrjanec (O) 4.79, Križman (PK) 4.33, krogla Turk (PP) 10.96, disk Turk (PP) 27.69. Mali rokomet — prvenstvo Gorenjske: »Partizan« Tržič : Planika 25:20 Svetovno prvensto v modernem peteroboju Včeraj se je v Stockholmu pričelo letošnje svetovno prvenstvo v modernem peteroboju, ki je sedmo po vrsti. Nastopilo je 58 tekmovalcev iz 15 držav. Prva disciplina je bilo jahanje, ki je bilo zelo težko zaradi deževnega vremena. Najboljši je bil Šved Thofcli s 7:01.5 pred Madžarom Ferdinandyjem 7:05.8, Neuicem Godickkejem 7:14.5 in Poljakom Su-lajnisoin 7:19.8. V Kirnu je amaterska boksarska reprezentanca Italije premagala izbrano ekipo francoskih boksarjev z 12:8. Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Francijo in Belgijo v Bruslju vodi Francija 7 2:1. Ljubljana, 27. okt. — Kegljišče Gradisa, Jel so ga pred nekaj meseci v pripravah za jesensko sezono spet začeli polniti kegljači domačega kluba, poleg njih pa tudi kegljači ZKK Ljubljana ter nekaterih sindikalnih kolektitov, Je bilo danes prvič v jeseni prizorišče prijateljske tekme med moškima ekipama Ljubljane ln Gradisa. Vsaka ekipa je nastopila z 10 tekmovalci v disciplini 10 X 200 lučajev mešano — prvotno je najavila svoj nastop tudi Zvezda, pa ga Je kasneje odpovedala — oba kluba pa sta izkoristila to tekmo za zadnjo pripravo pred nastopom na republiškem prvenstvu v disciplini borbenih partij, ki ga bosta imela prihodnjo nedeljo v Mariboru. Kluba namreč na tihem upata, da se bosta uvrstila med najbolje plasirana moštva tega prvenstva, čeprav sta trenutno krepko v vodstvu Beton lz Celja in kranjski Triglav. Danes smo torej imeli priložnost videti, kakšna je pravzaprav trenutna forma kegljačev pri obeh klubih. Poglejmo resnici v obraz: z doseženimi rezultati posameznikov nismo zadovoljni, zlasti ne nekaterih, ki sicer v našem kegljaškem športu po kvaliteti precej pome- konci sezone dobri rezultati Celje, mena je 27. okt. — V hladnem vre-danes na stadionu Borisa Kidriča tekmovala mladina ekonomskih srednjih šol iz Maribora in Celja. V vmesnih točkah pa so nastopili atleti celjskega kladivarja. Rezultati — mladinke — 60 m: Leban 8.2, Silan 8.2 (obe Celje), daljina: Boldirjev 4.70, višina: Silan, Debeljak (C) 125, 500 ni: Ernešek (Mrh) 1:41.3, Gumpet (Mrh) 1:42.6, krogla: Rodnjak (Mrh) 10.58, Kum-pleš (Mrh) 10.17, 4 X 100 m: Celje 55.3, Maribor 58.2, ekipe: Celje 7929, Maribor 7616. Mladinci — 100 m: Vidovič (Mrh) 11.9, Ratej (C) 12.4, daljina: Ratej (C) 5.61, Žagar (C) 5.56, višina: Potočnik (Mrh) 145, krogla: Vidovič (Mrh) 16.24 (!!!), Cverlin (C) 11.94, 1000 m: Ribič (C) 2:51.9, Ozmec (Mrh) 2:52.7, 4 X 100 m: Maribor 52.0, Celje 54.4, ekipe: Maribor 5800, Celje 5556, skupno: Celje 13.485, Maribor 13.416. V vmesnih točkah je štafeja Kladivarja v postavi Vučer-Lešek-Ko-vač in Lorger le za štiri desetinke zgrešila nov slovenski rekord v teku na 4 X 200 m. Rezultat: 1:32.3. Drugi boljši rezultati: 300 in: Vučar 36.6, Nar as t 38.0, ženske — daljina: Rečnik 5.01. nijo. Zatajili so zlasti Satler, Martinšek ln Čadež pri Gradisu ter GabrovšeKi Tomšič ln Likovnik pri Ljubljani. Nasprotno pa sta pripravila precejšnja presenečenje Glavič in Gernedl, medtem" ko moramo za Mlakarja ugotoviti, da je trenutno najboljši igralec v Ljubljani. Potek dvoboja je bil zelo zanimiv in je imel precej razburljive »vložke«. Takoj v začetku je Premk priboril vodstvo Gradisu s 85 keglji ln do tretjega para je ta razlika znesla že 133 kegljeV v korist Gradisa. Kazalo je pravzaprav na katastrofo Ljubljane. Ob četrtem paru pa smo doživeli skoraj neverjetno presenečenje. Vsakdo je računal, da bo Martinšek (G) dosegel soliden rezultat 1° Se povečal vodstvo za svoje moštva nasprotno pa ni nihče mislil, da se bo Izredno Izkazal Glavič. Zgodilo pa se J® prav obratno. Glavič Je prvi »potegni1* čez 800, Martinšek pa Je dosegel le 743 kegljev. Razlika v prid Gradisa Je padi® na 75. Ta razlika se je kasneje vse boU manjšala; v predzadnjem paru je prišla Ljubljana celo v vodstvo za 50 keg' Ijev in šele izredno razpoloženi Mlaka1" je to razliko zmanjšal na 10 keglj®v’ Tako je zmagala Ljubljana skoraj ®a las, toda zasluženo, česar ob začetki današnje borbe ni nihče pričakoval. Rezultati: Ljubljana "7662 (Gabrovšek 712, Novak 768, Terkaj 733, Glavič 805. Mencinger 739, Gemedelj 800, Tomri 775, Legiša 772, Dominko 790, Likovnik 768); Gradis 7652 (Premk 797, Toni 184, Praprotnik 765, Martinšek 747, DebeV® 733, Mahnič 767, Cotič 760, Čadež 720’ Satler 671, Mlakar 808). Ob koncu preteklega tedna sta 5 prav tako v prijateljskem boju sreč® tudi ženski ekipi obeh klubov. je Gradis nastopil brez štirih svoj zrn®' s®) t st® 367 Gr®- najboljših tekmovalk, predstavlja ga Ljubljane prijetno presenečenje, so bile kegljavke Gradisa poražene^ rezultatom 2681:2732. Pri Ljubljani se zlasti izkazali Hrušovarjeva z keglji, Metlarjeva z 360 keglji, Prl disu pa je bila najboljša Gorjanov®. med najboljšimi v Egiptu Vsem je še v spominu prao uspešno tekmovanje nogometne reprezentance jugoslovanskega odreda JLA v okviru oboroženih sil OZN v Egiptu, kjer si je ta reprezentanca priborila prvo mesto in pokal vrhovnega poveljstva. Nedavno pa nas je presenetilo pismo mladega slovenskega nogometaša Francija Perca iz Trbovelj, ki je trenutno kot pripadnik JLA o El Arišu o Egiptu. Le-ta je bil prav tako uvrščen v moštvo, ki je igralo za pokal vrhovnega poveljstva oboroženih sil OZN, in nam piše med drugim tole: »Kot edini Slovenec sem si priboril mesto v izbrani nogometni enajstorici JLA, ki je o zadnjih, dveh mesecih dosegla velik uspeh in osvojila pokal UNEFA. Moji soigralci so iz različnih klubov Jugoslavije, pri čemer je zanimivo, da so ti klubi manj znani. Kljub temu pa moštvo igra nogomet, ki bi po kvaliteti odgovarjal srednje močnim moštvom v jugoslovanski zvezni ligi. Vse tekme smo igrali v copatah, ker druga moštva niso imela s seboj nogometnih čevljev. Naša najtežja tekma je bila z Brazilci, ki smo jih premagali v polfinalu z 2:1. Brazilci so igrali sicer odlično, toda tudi grobo in so bili zelo nedisciplinirani. V finalu smo zmagali nad Švedi s 5:2 in se nato uvrstili dalje. Posebno visoke zmage smo si pridobili nad Norveško z 8:1. nad Indijo s 5:0 in nad Kanado s 16:0. Zelo sem bil počaščen, ko sem bil odlikovan z diplomo, z menoj vred pa tudi Jugoslovan Grahovac. Za osvojeno prvo mesto Pa smo od komande oboroženih sil OZN prejeli zlate medalje. Tu živimo sicer dobro, vročina pa je zelo huda, saj je dosegla včasih tudi 70 stopinj C na soncu, medlem ko so noči hladne. Poleg športnih užitkov nam ne manjka druge zabave, kljub temu Pa si želimo, da bi kmalu potekel šesti mesec, ko se bomo lahko vrnili v domovino.« Perc se bo verjetno o novembru vrnil v Trbovlje na dopust in bo prav gotovo k svojemu kratkemu, toda zanimivemu pismu dodal še kaj ostalih osebnih vtisov. Vsekakor pa je za slovenski nogomet velika čast, da ta mladi in disciplinirani igralec, trboveljskega Rudarja tako dostojno zastopa svojo domovino o daljni Afriki. ddii domo oitoSi v »zlati« sredini T Slovenski predstavniki v conski nogometni ligi, Odred, Ljubljana in Branik, že šest nedelj po vrsti razburjajo in navdušujejo, razočarajo in razveseljujejo svoje prijatelje in ljubitelje nogometa nasploh. Šest nedelj prvenstvenega tekmovanja je za nami, torej skoraj polovica jesenskega prvenstva. In česa smo več doživeli ob nastopih teh naših izbrancev — veselja ali razočaranja? Če smo odkriti, in pogledamo resnici v oči, je bilo vsakega ■ nekaj. Ker pa je tekmovanje v conski ligi letos zadnjikrat na sporedu, vsaj s trenutnim plasmajem naših moštev nismo preveč zadovoljni. To pač iz razumljivega razloga, ker bi se morali vsi triie uvrstiti čimbolj pod vrh prvenstvene lestvice, zlasti še leipši luči. To pa samo glede igre v polju, ne toliko pa glede učinkovitosti pn s vrel jan ju na nasprotnikova vrata. Razveseljivo ie. da sestavljajo jedro moštva predvsem mladi igralci, ki jih dobro vodijo nekateri izkušeni starejši nogometaši. Njihova odlika je po-let, hitrost in telifnično dodobra izdelana igra, po zaključku spomladanskega prvem- njihova pomanjkljivost pa neučinko- st-va. ki bo odločalo o tem. kdo bo lahko pes tal kandidat za prvo in drugo zjezno nogometno ligo. Prav je torej, da nekoliko podrobneje potipamo M»brsti« vsem trem klubom. Odredu gre na bolje Najprej beseda o Odredu. Moštvo ljubljanskih rdeče-beilih pe tremi lino na sedmem mestu in prvo med slovenskimi klubi. V šestih tekmah je zbralo šest točk in ima torej po~ vitost. To lahko vidimo tudi iz razlike doseženih in prejetih gollov. V kolikor je bil napad premalo učinkovit, toliko je bila obramba preveč »aktivna« pri prejemanju golov. Slabost se torei kaže v obeh glavnih vrstah moštva, medtem ko breme dela na vsaki tekmi nosi v največji meri k rilska vrsta. Stari nogometni strokovnjak in nekdanji nogometaš dr. Pretnar Kazimir je nekoč dejal: »Zapišite, da Od redovi igralci no znajo igrati brez žoge.« To povsem drži, kajti v mnogih pri- J Madžarski upast išče talente *-k> nedavna je veljala madžarska r*gometm,a reprezentanca za. naj-I ‘Jšo v Evropi, morda Celo na sve-£ Njena bilanca v povojnih letih I brez konkurence. Igrali so 96 te-Vj”11, zmagali v 71, 13-krat igrali ne-JMočeno in le 12 srečanj izgubili. 'lVsPročnikom so nasuli 375 golov, pa so j,ih prejeli le 130. Priča-. danega uspeha na svetovnem pr-&nstvu leta 1954 pa ni bilo, ker je jj0 nemški zvezni kapetan Sepp hfberger napravil debelo črto sko-^ Prezgodaj napravljen račun. Za ^ je prišlo lahko nazadovanje in ^ Zadnje zaradi lanskoletnih okto--p fsikih dogodkov občuten padec. (J^utoo stanje n.i rožnato, toda ^'■govorni funkcionarji v madžar-km*! n0|gouieitiu upajo, da bodo' 'ahi zopet na konju. VELIKO UPANJE — 20.000 MLADINCEV • Nekdanje reprezentance ni več „ .tudi precejšen del mladine, ki j).'.bi v neka j letih nadomestila Koicsiisa in druge, je bil ffUhljen 2ato je madžarslka nogo-n 'ha zveza zadala kot najvažnejšo V7?0 vsem trenerjem iskanje ta-0ov°V’ s katerimi naj hi napravili jija obnovo za nadaljnje uspehe. Sr... Madžarskem je nogomet seveda kj številka 1 in Jozsef Hoffer, , mladinski nogomet, ima na ■^piola - - -- — 1 1-1 MOSKVA - TEŽAK UDAREC Madžarski nogomet je na svoji novi poti doživel že nekaj neprijetnih udarcev. Tu gre predvsem za izgubljeno kvalifikacijsko tekmo svetovnega prvenstva proti Norveški v Oslii, še bolj pa za tekmo, ki sp jo igrali s pomlajeno reprezentanco v okviru nogometnega turnirja na festivalu v Moskvi. Reprezentanca Sovjetske zveze, ki je nastopila z nekaj rezervami in v dokaj povprečni formi, je premagala Madžare s 5:1. Nadaljnja srečanja so bila že nekoliko uspešnejša, predvsem zmaga nad Bolgarijo v Sofiji, minimalen poraz proti Sovjetski zvezi im pa prepričljiva zmaga nad Francijo. Kljub temu izjave nogometnih funkcionarjev niso preveč optimistične in glavni tajnik nogometne zveze, Honti, je ob neki vpreček op eno‘točko na tekmo. Ali m eri h se je pokazalo, da igralci ob smo s tem lahko zadovoljni? Prav "ffodndi trenutkih mso-brh na pra-gotevo ne, zlasti ko smo gledali vem mes-lu. kadar se ie žoga odzadnje tekme Odreda, kjer se je bila od vratnice ali od obrambe na-enajatorica pokazala skoraj v naj- sprotnika. Za tore 1 bi morali paziti na to. da to napako odpravijo. Se nekaj nas moti pri Odredu. Prepogosto menjavanje moštva, zlasti napada, kar prav gotovo vpliva tudi na formo moštva. V zadnjem času smo sicer opazili mnogo več živahnosti in koristne igre. kar nam daje zagotovilo, da bo Odred verjetno le »poskočil« za kakšno mesto navzgor pod vrh prvenstvene lestvice. Ljubljana tik za Odredom Po priborjenih točkah je Ljubljana Odredu enaka, zato je tudi tiik za njim na prvenstveni lestvici. Od Odreda jo loči le negativna razlika v golih, ki jih ie moštvo prejelo zlasti v začetku. Ljubljančani so >po igri skoraj blizu Odreda, čeprav v precejšnji meri zaostajajo glede tehnične dovršenosti. Značilno pri njih pa je letos to, da so postali v igri mnogo mehkejši in da jim manjka tista borbenost, ki je bila nekdaj njihova odlika. Fri Ljubljani igra še več mladih igralcev kot pri Odredu, kar je seveda zelo razveseljivo. Mnogokrat pa se pokažejo na igrišču zelo neizkušeni in ne znajo izkoristiti marsikatere prilož- priiožnosii izjavil, da so imeli prej 6 do 7 igralcev svetovnega formata,, od katerih sta 2 do 3 zadostovali za zmago v kaki tekmi. Danes takšnih Igralcev, ki bi sami odločili tekmo, ni več. Čeprav so v madžarski reprezentanci zadnjih srečanj nastopili tudi mnogi starejši igralci, menijo, da bo moštvo za svetovno prvenstvo sestavi je.no predvsem" iz mlajših igralcev ni sicer morda takole: Farago, Karpati, S a rosi, Bundzsak, Sipois, Berendi, Sand or, Machos, Ticky, Gillicz, Lelemka. Temu moštvu seveda še marsikaj manjka,, predvsem hitrejša in bolj bo-rbena igra in Honti pravi takole: »V zgodovini taktike nogometne igre bi želeli začeti z novim poglavjem. Morda se nam bo posrečilo, da bomo presenetili svet.« lem^^šev. Med njimi je toliko ta-bna ;tan'h mladincev, da upravičeno z^nju' .^a bodo imeli čez nekaj let idbrano moštvo, ki bo .spo-llla nepremagljivo enajsto-’skL®rei(l neka j leti. Prve sadovp je talentov že dalo. Odkriti so 1 1 e^lov, ki že talko obvladajo °staiU 1 ^homiinjajo na Puškasa in dav„ ’ ** v»o tako visoko dvignili re;.? niadžarsikega nogometa. Privier0 iiVl^!ne mila din sik e turnirje, ieio *t,rok(>vnjaiki natančno opazu-tK>V|n igralce in vsi, ki sb uad-»6 r,j,s('n° nadarjeni, pridejo v raz-ben^rjPe’ ki jih vadijo najboljši ^OČARANI NOGOMETAŠI »hipiZ^temeriški kvalifikacijski 8<0a J svetovnega nogometa proen-PrD0 ^ Je. mala Costariea priborila ^ihrT^0- Ta uspeh Costarice je §vrneL 3enzaciia. Toda, veselje nota j,. e zveze in ljubiteljev nogome-,t>e< eu ie:netjito pokvarili. Mestni *«*?*£&* mesta San Jose je zah-*o », Dečje vsote denarja, ki nogometašem. V dneh e,n< da ■sPl°h niso računali s sejo,- !e stvar tako resna in tako lrn°oini zast°pniki mesta zasegli vso haSon>ot ln blokirali bančni račun irtašU y,ne zveze. Nogometaši so se *° Urn Jez denarja in šele časopisi snri1:In z nabiramr. ____,JTxiu *° Urn * denarja in šele časopisi S?del0n- Nabiralno akcijo omogočili c[iah _ v nadaljnjih kvalifika-stCer , svetovno vmpnstnn. krniti 7» tVl/aU,--- svetovno prvenstvo, kajti P °h ne bi imeli denarja za sicer 'u' 01 imeli c Pr°ti Mehiki^*1™ CUy na tekmo Prav zanimiv je liil pretekli torek sestanek upravnega odbora NZJ in Izvršnega odbora Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije v Beogradu. Zanimiv zaradi tega, ker so funkcionarji obeh odborov obravnavali značilne probleme v nogometni igri in pa glede njenega sojenja. Ta sestanek predstavlja menda preobrat v našem nogometu, ki bo morda prinesel izboljšanje v igri in tudi v sojenju. Glavna tema sestanka je bila seveda razprava o sodnikih, ki so po ugotovitvah nogometnih funkcionarjev in predstavnikov svoje organizacije precej popustili v kvaliteti sojenja. Vzroki za to so različni, eden glavnih pa je verjetno pomanjkanje sodniškega kadra — na 1800 klubov v vsej državi« pride komaj 2200 nogometnih sodnikov — iki povzroča preveliko obremenitev sodnikov. Zaradi tega na eni strani pada kvaliteta, na drugi strani pa nekateri od njih mislijo, da so takorekoč nenadomestljivi in da je zato vseeno,, ali so bolj ali manj kvalitetni. Brez dvoma je to velika slabost, ki močno vpliva na razvoj dogodkov na nogometnih igriščih. Klubi to seveda izkoriščajo in zaradi tega pride na tekmah mnogokrat do različnih osebnih Obračunavanj in celo incidentov, ki jih ,pa sodniki s svojo neodločnostjo ne znajo preprečiti. Da se ne bi zamerili... Zanimiv je primer, ki ga je na tem sestanku omenil eden od uglednih funkcionarjev NZJ. Na neki tekmi je neki sodnik prisodili enajstmetrovko v prid Partizana samo zaradi tega, da se ne bi zameril Partizanu naklonjenim sodnikom, ki a» ▼ Izvršnem odboru sodniške or- ganizacije. Ko so ga vprašali, zakaj je to' storil, je dejal, da se jim pač ne mara zameriti, ker bi ga potem več ne delegirali in bi morda doživel še druge posledice. Torej je slabost mnogih sodnikov tudi klubasivo, ki jim jemlje seveda primeren ugled in avtoriteto. Z« zaščito sodnikov Na sestanku so ugotovili tudi to, da klubi -vse premalo skrbijo za zaščito sodnikov po tekmah in da so le-ti zaradi tega izpostavljeni neodgovornemu. občinstvu, ki hoče s sodniki obračunavati po svoje. Spričo tega je bil sprejet sklep, da bo vsako Igrišče, kjer hi se zgodil incident proti sodniku, avtomatično suspendirano, kar naj bi dalo sodnikom več poguma, da bodo objektivno in. brez strahu opravljali svoje dolžnosti na igrišču. Ločiti je treba ostrost od grobosti S tem, da bomo storili primerne ukrepe glede nogometne igre, pa se bo prav gotovo dalo govoriti o tem, da naj postane nogomet pri nas ostrejši, kot ga trenutno igrajo klubi. Splošna slabost klubov zvezne nogometne lige ter mnogih klubov v conskih ligah in seveda tudi naše državne reprezentance je sicer na oko lepa, toda mnogo premehka igra, ki v drugih državah ni več v navadi. Zaradi tega naši klubi izgubljajo tekme, zairadi tega naša reprezentanca ne doživlja takšnih uspehov, kot jih je nekdaj. Seveda bo treba dosledno ločiti ostro od surove igre, kar pa bo glavna dolžnost sodnikov. Če sodniki ne bodo dovolj odločni im avtoritativni, bodo pač krivi ®a t6, če se bo igra sprevrgla v grobost in če bomo ma igriščih doživljali pretepavanja, namesto živahne in borbene igre. To pa se bo dalo doseči seveda le na ta način, če bodo igralci in klubski funkcionarji spoznali dodobra pravila nogometne igre in bodo na ta način znali ločiti pravilno od nepravilnega. Prav zaradi tega ne bi bilo napak, če bi pred začetkom prvenstvene sezone organizirali za klubske funkcionarje in igralce prepotrebne seminarje, na katerih bi natanko predelali nogometna pravila, s tem pa bi se izognili marsikateri nepravilnosti na igrišču. Problem zase je seveda tudi nagrajevanje sodnikov. Ugotovili so, da dobijo sodniki vseeno premajhne nagrade za sojenje tekem in da so zaradi tega precej brezbrižni do svojih dolžnosti. S povišanjem nagrad — to velja seveda predvsem za zvezno nogometno ligo — bi dali sodnikom več vzpodbude za dobro sojenje, to pa bi bil spet korak bliže k izboljšanju razmer v nogometu. Na podlagi teh zaključkov so na tem sestanku prišli do ugotovitve, naj nogometna igra .postane na vsak način ostrejša, sicer bomo, zlasti v mednarodnem merilu, malo pomenili.! Seveda pa se bodo morali temu prilagoditi tudi sodniki, da bodo znali razločevati prekrške od ostre, toda prave športne borbe, kot to delajo na primer v Angliji, kjer pustijo, da se igra razvije do prave »moškosti«, pa kljub temu ne pride do nešportnih izpadov. Sestanek je bil vsekakor zelo ploden im koristen za nadaljnji razvoj nogometa pri nas in ne bi bilo napak, če bi o tem razpravljale tudi republiške in podzvezne nogometne organizacije. Verjetno bd se dalo marsikaj popraviti in izboljšati. n os ti za dosego dobrega u-ipeba. Zlasti se je popravil na.pad, ki ie mnogo učinkovitejši kot je bil v dosedanjih prvenstvih, obramba pa je nekoliko šibkejša. Tudi v tem moštvu nosi glavno breme k rilska vrsta s še vedno neumornim Sočanom. Zanimivo je, da je Ljubljana edina od slovenskih moštev doslej osvojila dve točki na tujih tleh. hkrati pa je doživela kar tri zelo občutne poraze, ki so ji seveda omajali trdno pozicijo na prvenstveni lestvici. Morda sp bo do konca jeseni moštvo ustalilo in pripravilo kakšno presenečenje, kar pri Ljubljani ni tako izključeno. Branik je »muhast« Črno-bela enajstorica Branika iz Maribora nas v conski ligi med slovenskimi predstavniki najbolj preseneča. Branikovci so dosegli dve zelo učinkoviti zmagi, nato pa sredi Maribora klonili pred dokaj šibkim nasprotnikom. Glede na učinkovitost njihovega napada prav re-s ne zaslužijo desetega mesta na prvenstveni lestvici, toda ker igrajo s spremenljivo 'srečo, je njihova usoda trenutno pač takšna. Igralce odlikuje borbenost in hitra igra, včasih pa povsem popustijo. Po prvotnih prognozah smo sicer na Branik med Slovenci največ računali, pa nas je, vsaj trenutno, razočaral. Igralcev imajo sicer dovolj, morda več kot Odred ali Ljubljana, izkušenosti jim manjka in zato bi morali zavzemati vsekakor boljše mesto med ostalimi conskimi ligašo Rekli smo, da so klubi tore i v conskem prvenstvu na pol poti. Dovolj je še časa, da si naši klubi izboljšajo plasma, kar je prav gotovo želja vseh, ki spremljalo nogomet v Sloveniji. Seveda imajo vsi trije letos zelo težko sPališče. ker so hrvatski klubi v precej dobri formi. Med te štejemo seveda predvsem Lokomotivo,. Tekstilca, Šibenik, Elektros!roj in Trešnjeviko, ki so nas v dosedanjih kolih že večkrat presenetili. Upajmo pa, da bo Odred nadaljeval z uspehi, ki jih je začel dose-' gati v zadnjem času. da bo Ljubljana imela več sreče proti nasprotnikom. ki so ji enakovredni in da bo Branik svojo »muhavost« glede forme moštva odpravil in da ne bo po nepotrebnem izgubljal točk. Le na ta način lahko pričakujemo. da bodo naši predstavniki uspešneje nadaljevali pot proti koncu prvenstva. Na listi je 16 BMMgteiiietosev Citateljem Boleta že nekaj časa nismo postregli z nadaljnjo »porcijo« strelcev slovenskih klubov v conski nogometni ligi. Med tem časom je prišlo na listi strelcev že do precejšnjih izprememb in šteje ta seznam že 16 uspešnih nogometašev, ki so potresli mrežo svojim nasprotnikom. V zadnjih dveh kolih je dosegla najmanj uspeha Ljubljana, katere igralcem ni uspelo doseči niti proti Lokomotivi niti proti Reki nobenega gola. Zato pa sta bila uspešnejša Odred iu Branik in sta si precej joopravila razliko v golih. Zanimivo je, da v ekipnem plasmaju vodi po doseženih golih še vedno Branik, čeprav je med vsemi slovenskimi klubi na zadnjem mestu. To pa zaradi tega, ke'r je po vrsti izgubil dve tekmi, v začetku pa si je z dvema visokima rezultatoma ustvaril dobro razliko v golih. Druga zanimivost tega tekmovanja med posamezniki j>a je, da ie na vrhu še vedno Perharič, ki ga ni uspel še nihče prehiteti, tik za n}im pa je Plaznik s 4 goli. Seveda na dosedanjih tekmah niso bili učinkoviti samo napadalci, ampak tudi krilci kot Gruden, Čačko, Berginc in ZumbaT. Po dosedanjih rezultatih ie vrstni red med posamezniki naslednji: Perharič (1,1) 7 golov. Plaznik (Br) 1, n Elzner (Br) po 4, Gruden (Lj) in Frič (O) po 3, Hacler in Dolenc (oba Lj.), čučko, Najberg in Čekov (vsi Br). Kranjc in Guban (oba O) po 2, Blaznik (Lj). Berginc in Žunibar (oba O) ter Dugandžija (Br. po i gol. Med moštvi vodi Branik s 17 goli (17:14) pred Ljubljano s 16 (16:17) in Odredom z 10 (10:8). 1 JU O 1 _ taWffiWF Košarkarsko prvenstvo Slovenije PFIF9 Itaificiaževa Maribor ponovno najboljši V zastoji številki srno poskušali razvrstiti najboljše slovenske atlete ne glede na disciplino, v kateri nastopajo, predvsem po njihovih uspehih. Danes simo napravili po-(ktbno razvrstitev tudi za atletinje, pri čemer ponovno poudarjamo, da je to naše mnenje, o katerem se da pri enem ali drugem mestu tudi diskutirati. Kot že rečeno, smo upoštevali več kriterijev kot n. pr. vrednost rezultatov, uspehe na prvenstvih, sodelovanje v raznih reprezentancah, nove rekorde itd. Naša razvrstitev bi bila naslednja: 1. Draga Stamejčič (Odred). Najboljši letošnji rezultati 60 tn 7.8, 100,m 12.4, 200 m 25.7, 80 m ovire 11.4. višina 145, daljina 5.64, kroigla 12.87, kopje 58.79. peteroboj 4281. 3. Olga Šikovec (Kladivar), 60 m 7.8, 100 m 12.2, 200 m 25.3. Na dvoboju proti Madžarski je bila prva na 200 m in tretja na 100 m, na Balkanskih igrah si je priborila drugi mesti na 100 in 200 m, na državnem prvenstvu pa je zmagala na 200 m. Izenačila je državni rekord na 100 metrov, dosegla novega slovenskega v te j disciplini, na 200 m pa je republiškega izenačila. Tekla je tudi v rekordnih štafetah 4 X 100 m Slovenije in Jugoslavije. 4. Milena Čelešnik (Kladivar). Krogla 12.64. disk 4431. Osvojila je prvenstvo Slovenije in Jugoslavije v metu diska in bila v isti disciplini tretja na dvoboju z Madžarsko in šesta na Balkanskih igrah. Odredova atletinja, Draga Stamejčič, si je s svojimi uspehi v letošnji sezoni povsem zasluženo priborila naslov najboljše atletinje v Sloveniji, pa tudi v državi bi težko našli boljšo. Njen največji uspeh je vsekakor osvojitev balkanskega prvenstva v peteroboju. 5. Ančka Lubej (Maribor). 100 m 12.4, 200 m 27.2, daljina 5.14. Čeprav še mladinka, je zmagala na prvenstvu Slovenije na 100 m, nastopila v državni reprezentanci proti Madžarski in na Balkanskih igrah, kjer je bila šesta na 200 m. Izenačila je slovenski mladinski rekord na 100 metrov in tekla v rekordnih štafetah Slovenije in Jugoslavije na 4 X 100 m. 6. Lenka Hudobivnik (Odred). Krogla 13.09, disk 43.46. Nastopila je v slovenski in državni reprezentanci, kjer je bila v metu krogle na Balkanskih igrah šesta, 7. Ančka Slamnik (Kladivar). 200 metrov 27.6, 800 m 2:16.4. Osvojila je prvenstvo Slovenije na 800 m, nastopila v reprezentanci Slovenije in Jugoslavije, kjer je bila na Balkanskih igrah na 800 m_ šesta. 8. Marija Pne (Ljubljana). 60 m 7.9, 100 m 12.7, 200 m 26.3, kopje 32 m. Na prvenstvu Slovenije je zmagala na 200m, na mladinskem prvenstvu Jugoslavije na 60 m, nastopila v reprezentanci Slovenije in tekla v rekordni štafeti Slovenije 4 X mo m. 9. Irena Skr Janc (Odred). 100 m 13.1, 200 m 27.5, višina 143, daljina 5.19, kopje 39.05. Zmagala je na mladinskem prvenstvu Jugoslavije v kopju, na seniorskem }e bila tretja v peteroboju, uspešno je nastopala v reprezentanci Slovenije in mladinski reprezentanci Jugoslavije. 10. Irena Ostrovska (Branik). 100 metrov 13.2, 200 m 27.8. 80 m. ovire 12.5. Nastopila je v slovenski reprezentanci. Imamo še večje število atletinj, ki so se prav tako izkazale v letošnji sezoni In našteli jih bomo kar brez določenega vrstnega reda: Cvikl, Rečnik. Škornik, Pristovišeik, Silan, Leskovšek, Leban. Kač (Kladivar). Pristavec (Ljubljana). Breščak. Kovač, Sima (Odred) itd. Košarkarska sezona v letu 1957 je končana. Smelo lahko trdimo, da tako razgibanega košarkarskega leta še ni bilo. Vzporedno z izredno zanimivo zvezno ligo je potekalo prvenstvo Slovenije. Tako množičnega košarkarskega tekmovanja v Sloveniji ne pomnimo, saj je v ligah tekmovalo kar 31 ekip. Dobili smo nove prvake. Lestvica I. lige (moški) Maribor 14 13 0 1 1059:636 20 Odred 14 10 2 2 992:760 22 Rudar 14 9 0 5 952:846 18 Medvode 13 5 1 7 830:849 11 Branik 13 5 1 7 707:726 11 Svoboda 14 5 0 9 789:876 10 Triglav 14 4 0 10 839:1014 8 Postojna 14 2 0 12 731:1143 4 Tekma Branik : Medvode še ni bila odigrana, vendar bistveno ne more odločati na razpored. Srečanje bo samo odločalo o četrtem mestu. Ekipa Maribora je popolnoma zasluženo osvojila prvo mesto. To je ekipa, ki ima najboljši napad in najboljšo obrambo, vendar letos ni na vseh tekmah prepričljivo zmagala. Igralci Maribora se bodo morali prihodnje leto pošteno potruditi, če bodo hoteli obdržati prvo mesto. Moštvo Odreda je bilo edino, ki bi lahko ogrožalo Mariborčanom prvo mesto, vendar so mu začetni spodrsljaji z nasprotniki im stalno menjavanje trenerjev te upe za prvo mesto razbili. To je edino moštvo, ki je bilo v jesenskem delu brez poraza. Trboveljčani so nas presenetili s zanesljivo osvojenim tretjim mestom. Že dolgo časa so.se polego-vali za drugo mesto, vendar jih je boljši Odred prehitel. Njihov uspeh bi bil ilahiko še večji, če hi lahko igralci redno trenirali pod strokovnim vodstvom. Ekipi Medvod in Bra- Pri določitvi prvega mesta ni bilo težav, saj je Stamejčičeva po letošnjih uspehih ne samo najboljša v Sloveniji, ampak tudi v JugoeJaviji. Dovolj je, da naštejemo nekaj njenih uspehov. Prvenstvo Slovenije je osvojila v daljini, kopju, 80 m ovirah in peteroboju, Jugoslavije v daljini in peteroboju. V peteroboju je zmagala tud;i na Balkanskih igrah, kjer je hila v skoku v daljino druga. Na dvoboju z Madžarsko je bila prva v daljini in druga na ovirah. Dosegla je nova slovenska rekorda na ovirah in peteroboju, slednji je tudi državni rekord.. Razen tega je tekla v rekordnih štafetah 4 X 100 metrov Slovenije in Jugoslavije. 2. Milena Usenik (Odred). Krogla 14.81, disk 37.93. V krogli ie ponovila svoj lanskoletni najboljši 'rezultat, zmagala ua prvenstvu Slovenije in Jugoslavije, dalje na dvoboju Jugoslavija : Madžarska in na mednarodnem tekmovanju v Varšavi. Na Balkanskih igrah ie bila druga, na študentskih igrah v Parizu pa tretja. R E L S T V O Državno strelsko prvenstvo predvojaške vzgoje Odličen uspeh Slooenceo Prav na tiho je šlo mimo nas prvo državno prvenstvo obveznikov predvojaške vzgoje v streljanju. V Beogradu se je pretekli teden zbralo 24 ekip s 120 tekmovalci iz vseh republik in pomerili so se v streljanju z vojaško puško v dveh disciplinah, in sicer 20 strelov leže na 100 m in 3 X 20 strelov na 100 m. Ker so Slovenci na tem tekmovanju dosegli zelo zadovoljiv uspeh, smo se obrnili na sekretarja Strelske zveze Slovenije, tov. Mira Mama, ki nam je o tekmovanju povedal nekaj podrobnosti. Raje ostane doma Švedskemu nogometnemu reprezentantu Gunnarju Grenu je vodstvo italijanskega kluba Genoa ponudilo mesto tehničnega direktorja. Odlični švedski nogometaš, ki je igral tudi nekaj let o Italiji, pri Milanu in Germi, pa je ponudbo odklonil, ker želi ostali pri svojem švedskem klubu, ki ga namerava pripeljati v prvo ligo, mimo lega pa bi rad igral tudi o švedski reprezentanci na svetovnem nogometnem prvenstvu. Qmm5j/ TO VA e MA m/ 7 SPQISTil€§> lOBOJHA B G C U Mi3 e,j MAZ GORENJSKEM XIII. »Pred tem tekmovanjem smo se zna šli v nekoliko neugodnem položaju, ker je bilo organizirano prvič in zanj ni bilo nobenih izbirnih tekmovanj v republiki. Kljub temu smo imeli srečno roko, saj smo zbrali v obe reprezentanci tudi nekaj naših stalnih strelskih mladinskih reprezentantov, ki so nam priborili zelo ugoden plasma. Vsekakor je uspeh Slovencev zadovoljiv, saj so v ekipnem tekmovanju osvojili ono 1. in eno 2. mesto.« OSTRA KONKURENCA Ekipe drugih republik so bile zelo močne, zlasti močna je bila Srbija, kjer so nastopati 3 državni reprezentanti Grozda-noviič, Stojanovič in Jevtič. To nam je povedal tovariš Marn in izrazil zadovoljstvo tudi nad zelo dobrimi rezultati. Strelci so tekmovali na strelišču na CaTevi ču pri j i, rezultati pa so več kot zadovoljivi, ker so streljali na male tarče s premerom 50 cm, ki so sicer namenjene za angleški match za streljanje z malokalibrsko precizno puško. »Takšnega plasmaja se vsekakor nismo nadejali, ke'r je večina slovenskih mladincev nastopila na tako velikem tekmovanju prvič in torej ni imela dovolj izkušenj,« je zatrdil tov. Marn. DIMIČEVA TRETJA C-b pregledovaniu končnih rezultatov smo ugotovili, da so se Slovenci med posamezniki zlasti dobro uveljavili v disciplini 3X20 strelov. Milena Dimic ie dosegla 3. mesto takoj za Grozda novi čem in Stojanovičem z zelo dobrim Tezul tatom 527 'krogov. Od 6. do 8. mesta so se zvrstili Mikolič. Jager in M. Letonja.. Na ta način ie Slovenija zasedla drugo mesto, le za 5 krogov slabše od Srbije, ki je postala v tej disciplini prvak. Nastprolno pa so se Slovenci povzpeli ekipno -na prvo mesto v disciplini 20 strelov Teše. druga slovenska ekipa pa je zasedla 5. mesto. Tekmovanje ie organiziral Sekretariat za narodno obrambo in pripravil vsem nastopajočim mladincem prav lepo presenečenje, kajti vsak Udeleženec je prejel v dar zračno puško. Ta tekmovanja bodo sedaj redna, zato bo moč republiško reprezentanco v "bodoče verjetno mnogo bolje pripraviti. Hkrati ob prvenstvu je bil sestanek sekretarjev republiških SZ in inštruktorjev pri Svetiu za šolstvo zaradi tesuejšega sodelovanja streliških zvez s centri predvojaške in izvenarmadne vzgoje. Rezultati: 3 X 20 strelov: 1. Sr- bija L 2551 krogov, 2. Slovenija I. 2546, 3, Srbija II. 2525 — posamezniki: 1. Grozdanovič 530. 2. Stojanovič (oiba Sr.) 529, 3. Dimic (Sl.) 527, 6. do 8. Mikolič 517, Jager 517, Letonja (vsi Sl.) 516, 20 strelov leže: 1. Slovenija I. 882, 2. Hrvaiska 1.673, 3. BiH i. 856, 5. Sloveni ja II. 852, 181, 179, 176. posamezniki: t, Grujevski (M) 6. Krogel (Sl.) 180, 10. Rihter 12. Otrin 177, 13. Sivec (vsi Sl.) 6 mM&zm &afo.ha »mesarja« na nogometnem igrišču Neko madžarsko sodišče je obsodilo nogometaša Janosa Kutasza na 6 mesecev zapora, ker je nepravilno startal na nasprotnega igralca in mu pri tem zlomil nogo. Tako ostro kazen tudi pred rednim sodiščem je dobil ta igralec zato, ker pravijo, da se takšni surovi prekrški pojavljajo v vedno večji meri. Časopis N e p karat je ob tej kazni zapisal: i Sodba, proti Kutaszu naj bo svarilen primer. Nogometno igrišče ni klavnica.« * * * V Madridu so se dogovorili predstavniki nogometnih zvez Anglije^ Francije,. Španije in Portugalske o mednarodnem turnirju, na katerem bodo nastopali zmagovalci pokala teh štirih držav. * * *. Odlični nogometaš afriškega porekla Ben Barek je bil v prvih povojnih letih eden stebrov francoske nogometne reprezentance. Svoje aktivno udejstvovanje je zaključil in trenutno je trener nogometne reprezentance Maroka. S svojimi učenci se je prvič predstavil nedavno na pan-arabskih igrah v Beirutu. * * * Časopis Aftonbladet iz Stockholma je organiziral referendum za najbolj gorečega pristaša nogometa. Zmagovalec bo dobil proste vstopnice za ose tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Trenutno ima največ možnosti za zmago nek pristaš kluba A1K iz Stockholma. Ta ljubitelj nogometa ima štiri otroke in ose je imenoval po začetnicah svojega kluba takole: Alo Ingoar Kennij, Annette Inger Karina, Alex lsidor Krisler, Anders lsidor Knut. Pravijo, da bo ob koncu nogometne sezone dokončno zapustil igrišče najbolj priljubljeni angleški nogometaš, 47-letni Slanleij Maithems. Sandi/ Harris, ki je bil 6 let rezervno desno krilo pri Blackpoolu, je to odločitev komentiral z eno samo besedo: ^Končno.* Francosko športno in nešportno časopisje je zadnje čase precej razburjala afera Vignal. Bivši vralar francoske nogometne reprezentance Rene Vignal, je namreč svojo kariero nadaljeval v gangsterskih vrstah in je bila za njim izdana tiralica. Nedovno je policiji uspelo aretirati bivšo nogometno zvezdo. Nogometna reprezentanca Paragvaja bi želela pred svetovnim nogometnim prvenstvom, za katerega se je kvalificirala po svojem uspehu nad Urugvajem, igrati nekaj tekem v Evropi. Nasprotniki naj bi bile reprezentance Zahodne Nemčije, Nizozemske in Švice. Zelo malo pa je verjetnosti, da bo do teh srečanj prišlo, kajti Južnoamerikanci postavljajo zelo pretirane finančne pogoje. 12.000 dolarjev za eno tekmo, to je tudi za najbogatejše nogometne zveze nekoliko preveč. n-ika sta igrali $ spremenljivo srečo. Mesti, ki sta jih zasedli, odgovarjata njihovi kvaliteti. Ekipa Svobode — najoesrečnejŠa ekipa lige — je izgubila pet teke® s skupno razliko 9 košev. Vrzel, D je nastala z odhodom trenerje Hojsa k vojakom in najboljšega igralca Jelnikarja k Olimpiji, j* bila prevelika, da bi ostala brez posledic. Vendar so se z vedno boljšo igro proti koncu jesenskega dela in z zmagama nad Rudarjem in Postojno rešili zadnjega dela lestvice. Košarkarsko-waterpo!o ekipa Triglava ni mogla resneje poseči T borbo za boljša mesta. V jesenskem delu so dobili samo eno tekmo. Z mladimi igralci niso mogli doseut kaj več. Postojna se ie šele na koncu tekmovanja znašla. Z zmagama nad Triglavom in Medvodami nas j® presenetila im popravila slab vil* iz spomladanskega dela tekmovanja. Pozna se delo novega trenerja Škrjanca. Maribor nas je zastopal , v -kvalifikacijah za zvezno ligo v Zadru, kjer žal ni uspel. V odločilni tekmi so Mariborčani klonili pred bolj' š-imi Zadrčani. premagali pa so Borca iz Banjaluke. Prihodnje leto bodo ponovno tekmovali v prvi slovenski ligi. Najbo-ljši strelci I. slovenske lig®; NVaTlns 322 (Sv-oboda). Potrč 2&T (Maribor). Tavčar 277 (Postojna)’ Petrič 250 (Triglav), C-ireT 246 (Maribor). Jelen 236 (Rudar T.). Kačičnik 232 (Branik). Tavzelj 230 (Rudar T.), Vračko 220 (Maribor), Halcefcki kolalkarski drobiž Od 2. do 4. novembra bo v Bologni evropsko prvenstvo v umetnem kotalkanju. Od Jugoslovanom bodo nastopili Fajdiga Staša in Andr ee Nataša med posameznicami ter Feršin—Andr e e v parih. Naše za' stopstvo bodo spremljali trene* Mara Drašler, inž. Bloudek in Bi-ber. Državno prvenstvo v hokeju ledu v zvezni ligi bo letos organizirano po dv-ojnem točkovnem sistemu od 11. I. do 6. II. Od 14. d® 21. II, pa bo naša državna reprezentanca tla skupnem treningu * Beogradu, kjer bo 22. II. nastopil® verjetno proti Rom-umiji ali proti Madžarski. Od 23. II. do 3. 111. bo svetovno prvenstvo B-skupio v Oslu. Če if' ga prvenstva ne bo, b-o imela naš® hokejska reprezentanca krajšo turnejo v inozemstvu. 8. in 9. II. naj bi imeli na Junicah i-n v Ljubi,jami dve srečanji f avstrijsko reprezentanco, vend®1 dogovor z Avstrijci še ni dokonča®' Jeseničani pripravljajo dve turneji v inozemstvo. Konec novem-br® in v začetku decembra aaj bi odpoj tovali v Madžarsko, kjer bi igr®*1 v Budimpešti proti FerenezvarosU- V ČSR bi imel-i dve srečanji z Ra' nik-Kl-adno im s Sil a v i jo- B ra t isl a v ®1 Od tam bi odšli v vzhodni Beri®' na povratku pa bi se ustavili še ®a Dunaju, -kjer bi odigrali tekmo 1 moštvom Union. Druga turneja^ K naj bi bila v januarju. Jesenica®, bi odpotovali v Italijo in odigra tekmo protkmoštvu Vi pit en o in Bo ^ z-aino. Tudi doma pripravljajo h? gat program. V goste bi sprejo'' Kitzbiihl, Unio-n-Dunaj, ImnsbruC'> Banik-Klad.no, Part! u biče. Meteor Fere-nczvaros iz Budimpešte, E'® oheit in Oberscho- 'weide iz na, Grasshoppers iz Ziiricha, Sla)'.' jo iz Bratislave, Bolzano iz ItaW ter bližnje sosede K A C, Villach Avstrijska in madžarska huk®i. ska zveza sta predlagali naši zvC zamenja v-o sodnikov na prverisl', nih srečanjih. Naša zveza je PrCa< log načelno sprejela in določila slednje sodnike* Pogačnika, Boz> in Goršeta. _ ,-g Tudi Crveua zvezda priprav več- mednarodnih srečanj. D'°1., 10’ 29. in 30. XI. tradicionalni turD„g, kjer bi nastopili Lausanne, neko ® ško moštvo. Partizan im CrTf n zvezda, 4. XII. bi nastopili Pr j, nekemu bolgarskemu moštvu, 5. y pa proti boljši madžarski ekiP1- jj tujino pa nameravajo oripot°v<|j 16. in 17. XI., kjer bi v Bud-imP® odigrali dve tekmi proti Ferenc z j, rosu in še nekemu moštvu. 1. io jj namerava Crveua zvezda sodelo' , na turnirju kluba »Červeno zna\:ge v Sofiji, po zaključku zvezne pa bi odpotovala še v Avstri io. k bi odigrala 3 do 5 tekem. , ,„f« 7. do 9. II. bo kvalifikacijski ‘G,) ir renuhliškili nrvaikov v bo*.-,, nir republiških prvakov v na ledu. Zmagovalec tega bo zamenjal zadnjega na leslT letošnjega prvenstva, za pr sezomo 1958/59. turD1^ U C /V E liji" kaka m ka{ pcad $mat*a Spremeniti je treba sistem dela — Zelenica zimskošportno središče? V naši smučarski dejavnosti že delj časa kroži: kvaliteta ali kvantiteta. Kako pa doseči oboje, še ni jasno, dejstvo pa je, da nasploh stagniramo. Kje so 'vzroki, da naš smučarski kvalitetni šport v desetih letih ni napredoval im da imamo že 10 let isti smučarski vrh, ki bi ga po vseh pravilih že zdavnaj morali zamenjati? Našim vrhunskim smučarjem moramo dati vse priznanje, ki že tolliko let uspešno zastopajo še vedno slovenski šport številka 1. Zavedati pa se moramo* da so Štele, Mulej, Lukane itd. dosegli te uspehe le z izredno .požrtvovalnostjo in veseljem do smučanja. V središču našega alpskega šmp-canja—v Tržiču ■—je že delj časa Prečef živahno. Vonj bližnje zime I e čutimo. Smučarski klub Ljubelj k že na delu. Zima teh delavcev ®e bo presenetila. Tržižiki jasic Stele, Dornik, brata Lukane, Krmelja 'h Križaja nestrpno pričakujejo Prvih tekem. Vsakdo od njih upa Pripraviti še kakšno presenečenje, fjoseibno Štete misli, da kljub svojim l etom i n poškodbam še v edino M za staro šaro. Prav tega moža tooraimo imeti zia vzor pri našem smučarskem športu. Pred nedavnim ®e>m ga obiskal na domu. Vedel sem, je ne saimo odličen smučar, a-m-Palc tudi vesten lovec in.čuvat. Presenetil me je pa še s svojo kuharsko Umetnostjo in se izkazal kot odllič-Eia »gospodinja«. Kmalu sva bila v njegovi najbolj priljubljeni debati, smučanju. Spričo mnogih pokalov 1,n diplom, ki kirasi jo njegovo stano-Vflln.ie, je bil pogovor o čem diruigem skora jda nemogoč. Najprej skrb za mladino Vrstili so se odgovori itn vprašanja *ar na tekočem traku. Janez ima ° vsem našem smučanj u prav zdra-7e Pojme in ne bi bilo napak več-torait prisluhniti njegovim besedam. »Naše društvo je kar dobro po-'v<‘zano s smučarskimi forumi,« je prihil »in nimam česa oporekati. pa se mi, da nadrejeni forumi Premalo skrbi j o za smučarski šport. "Wadii.no potrebujemo. Ta je danes Pre-mialo elastična, premalo požrtvo-7a na, čeprav ima boljše pogoje, smo jih imeli mi. Danes se pač ^Medine poglablja v študij ‘— kar le seveda pravilno, ker se pač za-^eda, da v maši smučariji ni pravih Pogojev. Misliti bi morali pač tudi kakor pri drugih državah s simu-- tarsko tradicijo, da so pač tekmor galici v svoji sezoni profesionalci. Di nas pa morajo še trenerji žrtvo-tati svoj dopust, da vadijo mladino. 1-0 mojem mnenju bi bilo napak 'imet,no dvigati mladino. Le-tia si mora sama priboriti vstop med 'hunske smučarje.« VrH bo treba bolj podpirati y svpjeim nadaljnjem dokazova-1,1 je Janko pripomnil tudi tole: »Naš vrhunski smučarski šport bi p orali vsekakor bolj podpirati. nr?'r gotovo ni p ta vilno, da so ^kdanje mladinske državne prva-°d katerih smo mnogo pričnko j h, prav v najbolj kritični dob' jtPuslili. Kvalitete ne moremo do-"1 čez noč. zanjo se je treba boriti v. vsakem koraku in le skiuipno so-rB.Je tekmovalca in nadrejenega fo-(.jij1?1'8 lahko pripelje k zaželenemu siv'11' ^ar zadeva svetovno prven-^ ^ v B.adgas teinu, hočem pouda ri-hic Vse za,VISi od treninga in opre-U, ' X kolikor ne bodo preskrbeti, ya Primer prav za mene — seveda, ž.® bo,- prvenstva na tekmovanjih me hom preveč tvegal,« ie zaključil popularni Steletov J arniko. Za zaključek najinega razgovora sem ga malo v šali, malo za res vprašal tiudi to, če misli kmalu odnehati, saj bi bil že čas, da n jegovo me sito zasedejo mlajši. Janez mi je v istem stilu odgovoril: »Dokler me bodo nekateri smučarski forumi zafrkavali*, ne bom odnehal!« Menim pa, da bi bilo pametno, še kair naprej »zafrkavati« Janeza. BESEDO IMAJO KLUBSKI FUNKCIONARJI Ker ure je zanimalo, kaj mislijo o našem smučanju funkcionarji Ljubelja, sem obiskal še dolgoletnega smučarskega delavca Janeza Kališnika, ki zna odgovoriti na vsako vprašanje. Brez posebnega uvoda sva že bila sredi pogovora. »Veš,« mi je dejali,« primerjava med atletiko in smučanjem se mi ne zdi najboljša. Smučarska oprema stane nad 50.000 dinarjev, atletska pa petkrat manj. Atletiko pri nas zelo podpirajo, vsekakor bolj kot smučanje, zato uspehi ne morejo izostati.« Zanimale ipa so me še druge stvari. Kje so vzroki, da smučarski šport ne napreduje? Kakšno je stanje pri mladini? Kaj moramo storiti, da bomo vendarle dosegli boljše razmere v smučarskem športu? Med drugim me je zanimalo tudi Kališniikovo mnenje o Zelenici. Alj ne bi bilo morda prav smučišče na Zelenici primerno za zimsko športno središče. Tov, Kališnik ie na vsa la vprašanja odgovoril takole: »Glavni vzrok, da smučanje stagnira, so slabe zime. Da smučarji niso -požrtvovalni, ne moremo trditi, saj so to dokazali predvsem Štefe, Mulej in M. Lukane. Pri mlajših pa je ta vrlina precej upadla. Zato moramo imeti pred očmi stalni napotek: nenehno delati z mladino! Naj omenim, da imamo s prireditvami letno pol milijona izdatkov. Tako za mladino iprav malo ostane. V klubih ne pričakujemo pomoči od republiške zveze, spremeniti ,pa bi morali način dela. Škoda, da v JLA športniki nimajo več nekdanjih možnosti za trening in tekmovanja. Mladi smučarji pred odhodom v JLA kažejo lep napredek, ko pa se vrinejo, so za razred slabši prav zaradi pomanjkanja treninga im tekmovanj. In tako dobimo mladega človeka, iki je brez volje za nadal jnje delo. Zato sem mnenja, da je tu glavni vzrok, če imamo še po 13 letih vedno isti vrli. Primanjkuje tudi profesionalnih trenerjev. Prepričan sem, da bi bilo veliko bol je namesto skupnih priprav državne 'reprezentance v smučarskih središčih namestiti stalne trenerje. Ko govorimo o svetovnem prvenstvu, ne bi bilo prav, da bi vnaprej objavljali seznam kandidatov za svetovno prvenstvo, ker tisti, ki niso vključeni, izgubijo veselje do treninga. Če govorimo o kandidatih, ne moremo mimo starih kanonov: Muleja, Š teleta in Lukan ca Matevža.« v Še so problemi med tržišklmi smučarji, toda zaenkrat smo popisali saimo odgovore najbolj znanih Trži-čamov. Prepričani smo, da bodo trži-ški smučarji tudi v letošnji sezoni mnogo storili za napredek našega kvalitetnega _ smučarskega športa, pri . čemer jim morajo pomagati krajevne oblasti, pa tudi nadrejetni športni forumi. Saša Štefe Kdaj bo dobil naš Tinček vrednega naslednika? Čez noč se ne rodijo takšni talenti. Morila pa nam bo»zvezdo«, ki bo šla po stopinjah našega najboljšega alpskega smučarja, prinesla že bližnja bodočnost Doa Ahiralh&ma Ferdo Lazar V torek, 29. oktobra, bo praznoval 50-letnico življenja znani kolesarski funkcionar, tov. Ferdo Lazar. Kdor pozna razvoj slovenskega kolesarstva, ne more mimo tov. Lazarja, ki že več kot dve desetletji dela med našimi kolesarji. Starejši kolesarski tekmovalci se'ga prav dobro spominjajo in ga imajo v najlepšem spominu. Kolikokrat jim je pomagal na progah med dirko, ali jim kakor koli že pomagal in svetoval. Mnogi so bili tudi deležni njegove materialne pomoči. Tov. Lazar je še danes neumoren športni delavec, čeprav mu večkrat čas tega ne dopušča. Srečamo ga tudi med kegljači. Skratka, povsod j s priljubljen in še danes mnogi pričakujejo prav od njega pametnih in koristnih napotkov na športnih tekmah. Tudi naše uredništvo se pridružuje številnim čestitkam ob njegovem življenjskem jubilejul Drobne iz smučanja ice tič iprišel v poštev — avtoma-j h'h veizi, potem v smuku sploh bom staTtal. Do svetovnega V torek, 28. t. m., se je začel na Češki koči tna Jezerskem skupni trening najboljših alpskih smučar-ev pod vodstvom Janka Steleta in "melja. Na treningu so se zbrali Slavica Zupančič, Matevž Lukane, Pogačnik, S. Klinar, Katolik, Ke'r-štajm, Šumi, Lakota, J. Klinar, Mulej, lija, Stritih in Rozman. Od danes dalje pa do 31. oktobra pa se bodo zbrali pod vodstvom Marjana Magušarja na istih smučiščih naši mlajši tekmovalci: Lunežnik, Ziherle, Lebc, C. Čop, Ivartnik, Prezelj, Fan-edl, Frantar, Llmovšek in Modrič iz Zagreba. Od 30, oktobra pa do 3. novembra sc bodo zbrali na MežaMji naši. najbol jši tekači, kandidati za sestavo državne reprezentance pod vodstvom Jožeta Knifica. Znani alpski smučar Kunšič Jože se je pred dnevi težko ponesrečil. Pri padcu z motornim kolesom si je polomil več reber in dobil hud pretres možganov. Njegovo zdravstveno stan je je zelo resno. Včeraj se je začel na Jezerskem tečaj za naše najboljše skakalce. Na trening, kot smo slišali, niso odšli Zidar, Langus im Kriznarič, ker nimajo urejenega delovnega razmerja z jeseniško Železarno, kjer so nameščeni. V začetku novembra bo verjetno odšlo 5 ali 6 naših najboljših skakalcev v Oberhof v Vzhodno Nem-č. jo. Tam bodo trenirali - na umetni skakalnici v družbi z najboljšimi vzhodnoinemšikimi iekimovalci. Kakor slišimo, našim smučarjem še sedaj niso bile dodeljene štipendije, kakor so se dogovorili na zadnjem plenumu v Zagrebu. Nastaja resno vprašan je, kakšne bodo torej priprave naših reprezentantov pred odhodom na svetovno prvenstvo v Badigasteim in Lahti. Med mladimi nadami 3 angleških klubov Peterbourgh, JVolverhamp-ton in Aston Villa igrajo med drugim tudi mladinci, ki se pišejo na primer takole: Bernard Scham, Win-slon Churchill, Charles Chaplin, An-thony Eden. France Borko 23. oktobra je minilo 50 let, kar se je v Ljubljani rodil Franci Borko, še danes zelo aktivni delavec o telesno-vzgojnih organizacijah. Prav malo je tistih, ki ne bi poznali Franceta, katerega ime je tesno povezano ie iz predvojne dobe z delom v telesno-vzgojnili društvih, kjer se je začel udejstvovati že kot desetletni deček. Pred vojno je bil mednarodni vrhunski telovadec, danes pa svoje izkušnja prenaša na druge in to zelo uspešno in načrtno. Kot napreden človek se je med okupacijo podal v partizane in tam ostal do osvoboditve, takoj za tem pa je bil postavljen za referenta za telesno vzgojo pri MLO Ljubljana. Že tedaj je kazal napredno in moderno miselnost v telesni vzgoji, saj je uvedel v šole smučanje, atletiko, plavanje in športne igre, kar je pač mladini najbolj priljubljeno. Značilno zanj je sploh to napredno gledanje, saj je zelo zaslužen za razvoj smučarslva v šolah, kajti kot desetletni predsednik Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje stalno pomaga organizirati smučarske tečaje za učitelje in različna tekmovanja za mladino. Še sedaj aktivno vadi pri •»Partizamu-Tabor, hkrati pa je večletni načelnik Okrajne zveze iPnrti-zam-Ljubljana. Kljub temu. da se je srečal z Abrahamom, je še Dedno prožen Ul mladosten in zato mu s tem večjim veseljem ob njegovem jubileju čestitamo! Puskes član dunajskega Sportkluha Znani madžarski nogometaš, Fe-renez Puskas, je pred nekaj dnevi podpisal pristopnico za dunajski nogometni Muh S por (klub. Pri tem klubu je tehnični direktor tudi bivši tehnični vodja Honveda Oester-reicher. Sportkluib bo zaprosil svojo nogometno zvezo, da bi Puskas smel igrati v prijateljskih tekmah. Razen Fuskasa so za Spo-rtiklub podpisali tudi trije ma-nj znani madžarski nogometaši, in sicer: bivša člana Hom v e da Szabo in Kuszman ter bivši igralec Vo'ros Lo-bogo -Frivaldv. ' ... A Dva mojstra v talni telovadbi: Šved Thoresson in Anglež Stuart. Na evropskem prvenstvu v Parizu sta osvojila 1. in 2. mesto ^aymond Lambert: REKORD m HIMALAJI ^9. oktober . ^edno ista drama, veter ne poneha. Po dolgih riPravah odide Juge okoli desete ure kljub vsemu *° i ?-450 metrov visokemu vrhu zahodnega grebena, Seav nad razpoko, v kateri smo. Poldrugo uro pozneje vrne popolnoma izčrpan. Sesede se na svojo ležalno eco in reče le to: »Blazen je, kdor hoče tja goril Verjemita mi in Potita vse skupaj!« Po YaVa $i °Praviti okoli njega. Roke in noge ima Med L°ma ^edene- Skrbe ga roke, ki jih vtika zdaj j bedra, zdaj pod pazduhi, da bi jih ogrel. Sezu-Ma]1 ®a *n mu krepko zdrgnem noge. Ko kri spet nor-Mu ^ zakroži, se zakoplje v spalno vrečo, midva pa Rrel a»Va Pii'1 K ledenomrzlim nogam mu položiva zt>ud" ^osrka malo kisika in zaspi kot dete. Ko se kertmu svetnjeva, naj gre spat v taborišče II. Lam-dil fa Prosi, naj naju tam počaka in n^u da navo-a> kako izprazniti taborišča v naslednjih dneh. Kuliji pridejo v izhodiščno taborišče jutri, 30. oktobra, midva pa bi rada ostala tu do poslednjega trenutka. Morebiti se veter jutri pomiri in hočeva biti pripravljena, da odideva ponovno tja gori. Čhotar je popolnoma odveč. Postal je mrtva teža za četo. Prvikrat se je namreč vzpel v tako višino. Od onega jutra sem ga blazno boli glava in ni se še ganil iz spalne vreče. S silo ga morava potegniti iz nje, da odide v taborišče II. Pozno popoldne mi pove Raymond, da ni gotovo, da bi mogla jutri gor, tudi če se vreme uredi. Na zoprnem mestu se mu je naredil tvor, ki ga ovira pri sedenju, pa tudi če bi moral dlje časa hoditi. Kljub svojemu slabemu stanju se odloči Raymond, da ostane še eno noč. Tako bomo mogli jutri, če bo lepo, s Tzongom, edinim šerpom, ki nama je preostal, poizkusiti priti na vrh. Toda moj šerpa ni prav nič navdušen za pot naprej. Na nič drugega ne misli, kot da bi bil čim prej v bazi. Ostala nam je še ena jeklenka kisika. Pri vzpenjanju ga ne uporabljamo, pač pa ga hranimo za kako omedlevico in za okrepčilo, po povratku z vrha. Ker nam je ostati tu le še dan in noč, se ga nasrkamo, da bi se ogreli. Peta in zadnja noč v tem ledenem peklu. Vrh tega najtežja. Ena najhujših v mojem življenju. Razjeda nas gluh nemir in zavest, da je končni razplet blizu Jutrišnji dan bo »dan resnice.« Moj pokojni mož Georges mi je bil prvi navedel za neko planinsko pripoved ta Hemingwayev izrek. Za nas alpiniste je tako točen in tako uresničljiv, da ga rada ponavljam. Raymond ne toži, toda ne ve, kako bi se držal. Vsak trenutek si masira noge. Ko ga vidim takega, obžalujem, da sem tako trdovratno vztrajala pri tem, da še ostaneva. Zaradi te trdoglavosti sem zbegana in nesrečna. Posebno, ker nimam nikakega upanja. Presneto majhna je možnost, da se vreme spremeni. Ne spim. Prisluškujem in prežim na tuljenje vetra. Sele proti jutru zadremljem. Ko se ob petih zbudim, imam občutek, da se je veter pomiril in da bi se o tem prepričala, zlezem ven. Zunaj je vse pobesnelo. Zatorej se vrnem in še naprej napenjam ušesa. Pripravljena sem in upam, da se bo s prihodom sonca morebiti zunaj kaj pomirilo. Nekajkrat stopim ven, da bi videla kako je. In ko ob osmih zapali sonce gornji del stene, za-plamte obenem tudi vrtinci snega, ki ga trga veter. To je kakor da bi pogledal v začarano deželo, toda pokrajina je zame bolj tragična kot lepa. Zima naju podi nazaj s pastmi in nasiljem. Šla bova dol s pobitimi telesi, upftnjem in ponosom. In zima, ki naju goni z gore, nama pretkano posmehljivo odgrinja danes najvišjo lepoto le-te, večne in v soncu se kopajoče,'da bi le še bolj občutila grenkobo, ker je nisva mogla osvojiti. MEONARODI NOGOMETNA PRVENSTVA EVROPSKIH DRŽAV AVSTRIJA — VH. kolo: Sturm : FC Wien 2:0, Admira : GAK 2:2, Sp-optflcluib : Kaipfenberig 5:0, Au-stria : Si mmerinig 6:2» Vienina : Olyiupia 2:2, vrstni red (nekatera moStva so odigrala eno ati celo dve tekmi manj): Sporltklub 12, Rapid 10, Sim-mering 9, WAC 8, Vienna 8. NEMČIJA — južna liga, XI. kolo: Kalnsnuh-e : Einfraoht 2:2, Niim-be'rg : Sdhweinfiurt 4:0, Frankfurt : Fii-rtk 1:1, Augsburg : Regensburg 5:1, Asdhaiffeintburg : Man-niheim 1:1, Kiiokera : Reutlimgein 2:2, Miincben : Stuttgart 4:2, Offenbach : Bayem 3:1, vrstni red: Niirnberg 18, Ein-tracht 13, Karlsruhe 13, Muinohen 19, V ostalih nemških ligah je vrstni rod najboljših naslednji: zahodna liga: Aachen 20, Meiderich 13, Duisburg 14, Schalke 14, severna liga: Hamburg 1-6, Osnabriicik 14, Liibeck 14, jugozahodna liga: Pirmusens 19» W.orms 14, Kaiserslautem 14, Mainiz 14. MADŽARSKA - V. kolo: Dios-gyor : Szombatlhely 2:2, MTK : Ujjpest 2:1, Fe-rencvaros : Vasas 3:2, K-omlo : Dorog 1:1, Szeged : Pecs 2:3, Sailigotarj-an : Tatebanya 2:0, Csepeil : Honved 2:1, vrstni red: Ferencvar-os. MTK in Salogatrian 8. Prijave za Lahti »Mešani« Struzanov zopet rekorder Ruski plavalec Vladimir Struzanov je zopet postal svetovni rekorder v plavanju na 400 m mešano. Struzanov je bil že rekorder po štorih predpisih z najboljšim časom 9:08,3, Ta rezultat je bil. dosežen v malem bazenu. Minimalni rezultat za nov svetovni rekord je bil določen na 5:22.0 in koit prvi se je v rekordno 'listo vpisal Ameriikaneo Heimridh s 5:15.6. Sedaj pa je Stru-zanov plaval v Moskvi 5.12.9. Posamezne d-ele proge je plavali takole: metuljček 1:07.7, hrbtno 1:22.1, prsno 1:31.0, prosto 1:12.1. Nekaj rezultatov s plavalnega tekmovanja v Berlinu: 200 m prosto Bauman 2:41.3, 100 m prosto Rade-■mach-er 1113.2, 100 m hrbtno Baumanu 1:08.3, ženske 200 m prsno Uteelm-ann 2:52.5, 200 m hrbtno Tro-ost (Niz) 2:45.0. Svetovni rekorder na 100 m prosto, Avstralec John Devi-tt, je začel novo sezono z zmago na 110y prosto v 56.7 na tekmovanju v Sydneyu, to je bilo v bazenu, dolgem 59 y. ARGENTINA : ČILE 4:0 . V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je v Buenos Airesu reprezentanca Argentino po odlični igri odpravila čile s 4:0 (4:0). Gole so dosegli Coribaitta 2, Mem-endez in Zaorale. S to zmago si je Argentina verjetno že zagotovila udeležbo na Švedskem, kajti tekmo z Bolivijo v Buenos Airesu bi morala dobiti. Lestvica je trenutno naslednja: Argentina 3 2 0 1 7:2 4 Bolivija 3 2 0 1 6:3 4 Čile 4 1 0 3 2:10 2 ČILI - BADGASTEIN Čez štiri mesece se bodo zbrali v Badgasteinu najboljši alpski smučarji vsega sveta na svetovnem prvenstvu v smuku, slalomu in veleslalomu. Znanci iz Osla, Areja in Gortine se bodo z uprt pomerili za najvišje naslove in medalje mednarodne smučarske zveze. Prav je, da si že danes vsaj na kratko ogledamo prizorišče teh velikih borb, pa tudi kako se nameravajo v posameznih državah pripraviti. Povsod avstrijski trenerji Mno-ge državne reprezentance bodo tudi za prihodnje svetovno prvenstvo pripravljali avstrijski trenerji, ki sp po vrsti nekdanji odlični tekmo vale-!, olimpijski zmagovalci in svetovni prvaki. Otmar Schneider bo treniral moško vrsto ZDA, Hans Senger bo pomagal italijanskim tekmovalcem, Engel-bert Haider bo tre- domačem terenu seveda za glavne favorite prvenstva: »Pazite na Buda Wernerj-a! Če bo 22-letni smučar v Badgasteinu prišel v smuku čez progo brez padca, ga bo le težko kdo premagal. Podobno kot pred njim Pravda in Colo, prihaja Wer-ner v leta, ko začnejo zmage prihajati kar same od sebe. Ostali Amerikanci ine bodo mogli konkurirati za najvišja mesta.< prišli na cilj brez padca. Tudti moški veleslalom ne bo dosti lažji od smuka. V slalomu, -ki bo dolg približno 600 m, se bodo uveljavili lie najboljši tohničarji, razen tega pa bodo morali tekmovalci tudi mnogo, bolj paziti kot doslej, kajti ukinjene so časovne kazni za nepravilen prehod skozi vratca in v-saka nepravilnost bo kaznovana z diskvalifikacijo tekmovalca. Ženske proge imajo nekoliko drugačne značilnosti, kot moške. So precej lažje in postavljene teko, da ne bodo zahtevale prevelike hitrosti in glavna značilnost ženskih prog je v tem, da bodo tekmovalkam omogočile lepo harmonično vožnjo.' Po vsem tem, kar sem vi- Pogled na vrhove okoli Badgasteinu, kjer bo čez dobre 3 mesece svetovno smučarsko prvenstvo v vseh alpskih disciplinah niral moško in žensko reprezentanco Zah. Nemčije, Avstrijci ipa bodo tudi tokrat vadili pod vodstvom Tonija Spissa. 33-letmi Senger iz Častema, ki je, kadar pač ni smučarski trener, lastnik trgovine v Heiliigenblutu, se po enoletnem premoru vrača kot trener k Italijanom. Prvotno so se širile vesti, da bo Senger pripravljal Avstrijce, toda do sporazuma ni prišlo. V zadnji zimi je bil Senger trener v Stowe v ZDA, kamor se bo vrnil tudi po svetovnem prvenstvu. Italijani, so svoje priprave že pričeli z dvema sikupnima treningoma, ki sta posvečena predvsem atletski vadbi. Na sneg bodo odšli novembra in pod vodstvom Sengerja bodo trenirali v Cerviniji. Trener upa, da bo oba najbolj talentirana mlada alpinca Bruna Albertija in P-alita Milianteja že do svetovnega prvenstva pripeljal v svetovno elito. Pazite na Wernerja! Senger je v pretekli sezoni dodobra spoznal vse najboljše alpske smučarje in zato je takole posvaril avstrijske tekmovalce, ki veljajo na 1toiež Vratolomne proge Tehnični komisar italijanske smučarske izveze za alpske discipline, dr. Fossali Bellani, je obiskal Bad-gastein, da bi si ogledal, kako potekajo riprave za svetovno prvenstvo in kakšne so tekmovalne proge. Poslušajmo, kaj pravi ta strokovnjak o tem, kaj je videl: »V Badgasteinu žal nisem srečal glavnega orraniz-atorte svetovnega prvenstva prof. Friedla Wolfganga, toda tudi ostali člani organizacijskega odbora so me lahko natančno spoznali s potekom priprav iu pa s tekmovalnimi progami. Videl sem, da so vse priprave v polnem teku. Odlično delajo tako na tehničnem sektorju, ki pripravlja proge in vse kar je s tekmovanjem v zvezi, nič slabše pa ni s splošno organizacijo, ki je danes več mesecev pred prvenstvom, že skoraj 'končana. Organizatorji se trudijo, da bi s svojim tekmovanjem še prekosili odlično pripravljene olimoijske igre v Gortini. Podal sem se na proge in jih vse prehodil Za smuk so pripravili novo progo, dolgo približno 3500 m z višinsko razliko 945 m. To je zelo težka proga, ki bo dovoljevala največje hitrosti in le tekmovalci s prvovrstnim tehničnim znanjem, razen tega pa še precejšnjo porcijo poguma in vztrajnosti, bodo lahko del, lahko tekmovalcem samo svetujem, da se res temeljito pripravijo, kajti brez odlične priprave pred sezono ne bo uspeha na teh težkih progah, ki so kakor nalašč pripravljene za domačine, ki bodo v vseh disciplinah poskušali doseči rekordne čase.« To so torej prve vesti pred svetovnim prvenstvom v alpskem smučanju, ki so vsekakor zanimive tudi za nas, raj se bomo udeležili prvenstva v Badgasteinu z dokaj številnim zastopstvom, za katerega upamo, da se bo čim bolje pripravilo, saj povedo vse izjave o progah dovolj jasno, da bodo lahko uspeli le najbolje pripravljeni tekmovalci, ki jim ne bo manjkalo niti tehničnega znanja niti kondicije, še mani pa poguma ob pogledu na strmine okoli Badgasteina. Naročajie se NA POLET Opomba: 1. do 7. I. conska nogometna liga, 8. do 10. MVC liga, 11. do 15. ljub-ljansko-primorska liga, 13. do 15. rezervni pari. Za svetovno prvenstvo v smučanju v klasičnih disciplinah se te po podatkih organizatorjev doslej prijavilo 17 držav. Kot je znano, bo to tekmovanje v finskem mestu Lahti od 1. do 9. marca 1958. Zaenkrat so svojo udeležbo najavile: Vzhodna in Zahodna Nemčija, Japonska, Avstrija, Sovjetska zveza, Švedska, Bolgarija, ZDA, Francija, Poljska, Kanada, Norveška, Italija, Švica, ČSR, Finska in Jugoslavija, Vzhodnonemški smučarski skakalci se pridno pripravljajo na novo sezono. Nedavno so naistopili na 55 metrski skakalnici" v Vogiilaodu. 6000 gledalcev je -gledalo to' zanimivo prireditev, kjer so -skakalci -skakali ne na sneg, ampak na doskočišče, pripravljeno iz nekakšnih blazin. Večina skakalcev je pokazala dobro pripravljenost in znani Harry Gl-as-s je skočil celo 60 m, toda pri -tem v prehodu v iztek -padel, Zmagal je Hugo Fuchs, ki ga imajo za novo nado med vzhodnonemškimi skakalci. Polet Janez V šestdnevni kolesarski dirki v Berlinu sta zmagala Belgijca Van Steenbergen in Severyns, ki sta za en krog prehitela italijansko-avst-ralsk-o dvojico Terruzzi-Arnold. V Parizu je umrl dolgoletni predsednik mednarodne kolesarske zveze Achille Joinar-d, ki si je na čelu te organizacije pridobil mnogo zaslug za kolesarski šport. Končna razvrstitev v kolesarski nagradi Desgrange Colombo je naslednja: -1. De Bruyne (Belg) 90, 2. Impanis (Belg) 7-6, 3. Nenoini (It) 70, 4. Bobet (Fr) 58, 5. Plankaert (Belg) 48, 6. Jansens (Belg) 47, 7. Defilippis (It) 43, 8. Christian (Avst) 36, 9. Van Daele (Belg) 35, 10. Van Steenbergen (Be-lg) 30. Razvrstitev držav: Belgija 593, Francija 358, Italija 316, Španija 80, Nizozemska 43 iid. V Teheranu je rokoborska reprezentanca Sovjetske zveze premagala izbrano moštvo rokoborcev Irana z 9:7 točkami. Ruski športni časopis Sovjetski Šport je objavil številke o številu članstva v posameznih športnih panogah v Sovjetski zvezi. Zanimivo je, da je na prvem mestu atletika z 2,600.000 tekmovalci, sledijo zimski športi, 2,5-019.000, nogomet 1,100.000, telovadba 800.000, košarka 800.000, drsanje 500.000, rokoborba in dviganje uteži 180:000, boks 160.000. Amaterska boksarska reprezentanca Finske je v Helsinkih premagala reprezentanco Romunije s 14:6 točkami. Teniška reprezentanca Francije je v Neaplju odpravila reprezentanco Italije z 8:5. V II. leolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Cantu : Benelli 68:58, Stella Azzurra : Varese 58:62, Mo-tomorini : Gira 52:58, Simmenthal : Pavia 70:35, Livorno : Roma 45:58, St-o-ck : Virtus 61:72. Vrstni red: Si-mmentlial 4, Virtus. 4, Gira 4, Cantu 4. V Mex-ico Cityju sto se pomerila zmagovalca srednjeameriške in severnoameriške kvalifikacijske skupine, Co-s-tarica in Mehika, Domačini so zmagali z 2:0 (0:0). V zadnji številki se nam ie zaradi slabega sprejema vrinila neljuba pomota. Rezultat -kvalifikacijske tekme med Polj-sko in Sovjetsko zvezo je bil 2:1 za Poljsko, tako da v šesti evropski kvalifikacijski skupini odločitev še ni padla. Sovjetska zveza ima namreč 6 točk, Poljska 4, Finska pa 0. Manjika pa še tekma med Poljsko iin Finsko na Poljskem. Ke-r hod p Poljaki v tej tekmi najibrž zmagali, bo potrebno odločilno srečanje med Sovjetsko zvezo in Poljsko na nevtralnem igrišču. Tajništvo evropske nogometne zveze j® potrdilo naslednje datume za tekme osmine finala, pokala evropskih nogometnih prvakov: Amt-weipen : Real (Madrid!) 31. X. v Bruslju in 28. XI. v Madridu, You-ng Boyis : Casas 1. XI. v Stuttgartu in 17. XL v Budimpešti, Bomssia:ČCA 27. XI. v Dortmundu in 8. XII. v Bukarešti. Drugi termin bo verjetno spremenjen, ker morajo biti tekme tMigra-ne do 30. XI. Odločilno srečanje med Milanom in Rapi-dom pa bo 30. XI. v Ziirichu, Atletika po svetu Srečanje atletskih reprezentanc Vizh-odne Nemčije in ČSR v Brnu je bilo eno zadnjih večjih atletskih tekmovanj letošnje sezone. Ko-nč-ni rezultat je fail 118:92 za Čehe in 59:47 za tekmovalke Vzhodne Nemčije. Nekaj važnejših rezultatov: 100 m Steinbach (VN) 40.4, 200 m Steinbach (VN) 21.7, 400 m Ji ras ek (ČSR) 47.5, 800 m Jumgwirt (ČSR) 1:48.8, Reinnagel (VN) 1:48.9, 1500 m Jnngwirt (ČSR) 3:43.0, 5000 m Cikel (ČSR) 14:31.4, 10.000 m Janke (VN) 29:21.2, Zatopek (ČSR) 29:25,8, 110 m ovire Vcselslky (ČSR) 14.8, 400 m ovire Moravec (ČSR) 54.4, 3000 m zapreke Chanalk (ČSR) 8: 47.8» višina Lein (VN) in Matejka (ČSR) 204, daljina Steinbach (VN) 7.54, troskok Kaleoky (ČSR) 15.23, palica Preussger (VN) 4.33, krogla Bluhal (ČSR) 16.85, disk Merta (CSR) 52.19, kopje Frost (VN) 7:70.06, kladivo Muzicek (ČSR) 59.54, 4 x 100 m Vzhodna Nemčija 41.1, 4 x 400 m CSR 3:12.7, ženske: 100 m Kobler (VN) 11.8, 200 metrov kohler (VN) 24.3, 800 m Donath (VN) 2.10.0, 80 m ovire Kohler (VN) 40.9, višina Davidova (CSR) 160, daljina Stufo-nick (VN) 6.03, krogla Liittge (VN) 14.75, disk Merfova (ČSR) >2.57, kopje Zaitopkova (ČSR) 52.56, Pes-kova (ČSR) 50.13, 4 x 100 m Vzhodna Nemčija 46.3, ČSR 46.6. V Krefeldn jc mladinska atletska reprezentanca Zahodne Nemčije iz-g ubila srečanje z mladimi atleti Polj sike z 98:103 točkami. Nekaj najboljših rezultatov: 100 m Hary (N) 10.7, 200 m Lauer (N) 24.8, 400 m Gr one (N)-48.7, 110 m ovire Lauer (N) 14.5, krogla Diehl (N) 16.07, kopje Nikiziuik (Polj) 68.77, 4 x 100 metrov Nemčija 41.8, 4 X 400 m Nemčija 3:19.1. Moštvo sovjetske arm-ije je v Odesi premagalo izbran-o ekipo češkoslovaške armade s 123:9-1 točkami. Nekaj boljših rezultatov: 1500 metrov Jungvvirt (ČSR) 3:45.8, 10.000 metrov Zatopek (ČSR) 29:38.8. krogla Skobla (ČSR) 17.57, disk Sukancev (SZ) 51.71. * 1 Med 3591 udeleženci »Poletovega« n-agra-dmega natečaja z odrezkom št. 5, -ima 11 -pravilnih reši-tev Bizilj Vera, Gosposvetska ceste 1, Ljubljana in prejme din 20.000, Pravilne reši-tve: 1. Partizan : Dinamo 2. Željezničar : Hajduk 3. Spartaik : C. Zvezda X 4. Radničfci : Bsk I 5. Spli-t : "tojvodina I 6. Odred : Me-talac 1 7. Rijeka : Ljubljana 8. Elektrostroj : Branik * 9. Trešn jevka : Lokomotiva * 10. Tekstilac : Segesta * tl. N. Gorica : Krim * 12. Slovan : Grafiča-r 13. Izola : Rudar * r Poletov nagradni natečaj Odrezek šf. 7 1. Odred : Segesta 2. Jadran : Ljubljana 3. Metalac : Branik 4. Šibenik : Lokomotiva 5. Rijeka : Trešnjevka 6. Tekstilac Uljanik 7. Elektrostroj : Orient 8. Rudar : Jedinstvo S. Maribor : Aluminij 10. Drava : Kladivar 11. Slovan : Rudar (I) 12. N. Gorica : Idrija 13. Jesenice : Izola 14. Triglav : Gratičar 15. Krim : TržlC Priimek in ime: Kraj: Ul=ca. hišna št.: PARIZ Vtisi z evropskega prvenstva v vajah na orodju v znamenju bradlje in droga Parizu je gostovanje najslavnejših umetnikov vsakdanji pojav Cen Fen Jung preskočila 174 m Zmagovita trojica: Blume (v sredini), Titov (levo) in Benker Kitajska skakalka Cen Fen Jung je skočila v Šanghaju 174 cm, kar je četrti najboljM rezultat vseh časov v tej disciplini. Nova kitajska rekorda sta bila dosežena v troskoku po L1 Jung Koju s 15.35 ln skoku v daljino po Kao Shu Kueju e 7.39. Na Istem tekmovanju je nastopila tudi skupina ruskih atletov, od katerih so bili najboljši Sltkin z 205 v skoku v višino, Bula tov s 4.42 ob palici ln Matvejev z 52.71 v disku. Na drugem mestu poročamo o udeležbi najboljših jugoslovanskih kotalkarjev na evropskem prvenstvu. Se nekaj podatkov o tem tekmovanju: Prijavljene so naslednje države: Nemčija, Anglija, Francija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija ln Jugoslavija. Skupno bo na startu 21 tekmovalk, 5 tekmovalcev, 10 parov ln 6 plesnih parov. Sodniška žirija je sestavljena iz 2 Spancev ln po 1 Nizozemca, Nemca, Angleža ln Francoza. V Bologni se bo v času prvenstva sestal tudi mednarodni komite za umetno kotalkanje. V Baslu Je odigrala nogometna reprezentanca Švice trening tekmo z angleškim ligašem Tottenhamom. Švicarji se pripravljajo za kvalifikacijsko tekmo s Škotsko, ki bo 6. novembra v Glasgowu. V trening tekmi so bili Angleži uspešnejši ln so zmagali s 5:4. Avstrijska nogometna zveza je že Sklepala o pravici nastopa Madžara Puskasa za Sportklub. Zaenkrat so sklenili, da Fuskas nima pravice nastopa za dunajsko moštvo. Vse v znamenju »azijske« Začelo se je s smolo že v Ljubljani. el;aj dni pred odhodom v Pariz smo bedeli: Miro Cerar leži. Azijska gri-ba • •. Skoda, res velika škoda za fan-a. da ga je bolezen priklenila na poste-Prav gotovo bi Miro v Parizu za-pustii najboljši vtis, če bi svoje vaje »odbil«, kot jih pač zna. Ze samo d^stvo, da bi bil »Benjamin« (ne vem, Če je imel v Parizu še kateri tekmova- 0 manj kot 18 let), bi zanj veliko po-ehilo. Vsi bi postali nanj pozorni, nje- »cena« v mednarodnem merilu In ®ted sodniki bi zrasla. In če rečem, da 1 Miro bo dobrem nastopu osvojil naj-Itlani 15. mesto, če ne še boljše, se prav ®°tovo ne motim. To bi bila za fanta ve- ”■ Uspeh. Toda, kaj hočemo, gripa je gripa. Stotem se je nadaljevalo v vlaku: od j arlšev lz Zagreba smo izvedeli, da je 0 Ca kleč nedavno prebolel gripo, M ,a ie kar trikrat zaprstjo »napadla«. ot> prihodu v Pariz spet novi žrtvi azlJske«: oba Rusa, Titov In Saklin. Kiatka, vse v znamenju »azijske«. Sa-v *n' zmagovalec na letošnjem festivalu Moskvi, se sploh ni mogel dvigniti iz 0stelje. Titov si je sicer za silo opo-1 °gel. Toda res samo za silo. Z injekcija1111 grozdnega sladkorja In celo kolek-j, 0 PHul mu je francoski zdravnik zni-“ temperaturo na 38.5. Večjega uspeha f_ bil0. Lahko sl predstavljate, da ni j Vn° zabavno tekmovati z vročino 38.5 Vseh orodjih ln se boriti za eno mest. Nepotreben hrup okoli špančeve zmage v Petek popoldne so se Izbrani telo-]e M 21 evropskih držav (prijavljenih 22 držav, toda zadnji hip je od-tšdn^aia U(toležbo Romunija) zbrali k ...‘tujemu treningu. Točno 40 tekmo val- C»V_ Švedi ln Norvežani so namreč po- P° enega zastopnika — Je preizku-Pg *r°dje, se ogrevalo ln zadnjikrat le *vU&Io razile težke prvine. Nekateri tej/*11 z»vltl v debele trenirke, drugi v objekah, tretji spet v samih hlačkah. Takoj Je bila vsa po- zornost obrnjena k obema Fincema in Švicarjema, pa tudi črnolasi Spanec Blume in še nekateri posamezniki so bili v središču pozornosti. Rusov ni bilo od nikoder, šele proti koncu treninga se je prikazal mladi Titov, toda očivldno zaradi bolezni nerazpoložen, bled in z utrujenim izrazom v obrazu. V soboto pozno popoldne, potem ko so vsi tekmovalci nastopili na vseh orodjih (olimpijski program), Je padla odločitev: evropski prvak je postal 24-letni Barcelončan Blume. Fant ni neznano .Ime, saj Je bil med boljšimi že na svetovnem prvenstvu 1. 1954 v Rimu. Dečko je tudi lepega obraza ln zelo skladno raščen: srednjevellke postave, Rus Titov je briljiral na drogu z izredno težko, vajo, čeprav ga je močno zdelala bolezen polnih mišic, širok v ramenih, eleganten po naravi. Inteligenten in izobražen: govori 7 jezikov, študira ekonomijo.' Parl-žanke so se takoj ogrele za tega lepotca nemško-španskega porekla. Toda ne samo občinstvo, ki je vsako vajo Blumeja spremljalo z gromkim aplavzom, tudi nekateri listi so začeli zganjati pravi kult okoli tega prvaka. »Blume premagal Rusa« — »Rusi v nevarnosti« — »Čudoviti telovadec Blume« — takšni in podobni naslovi ln komentarji so se pojavili v tisku in med ljudmi. Ali Je novi evropski prvak res takšno »čudo«? Nisem bil niti na svetovnem prvenstvu 1. 1954 v Rimu, niti na evropskem prvenstvu 1. 1955 v Frankfurtu. Toda vsi tisti, ki so videli obe prvenstvi, so ml potrdili, da je letošnji zmagovalec slab naslednik nekdanjih prvakov. Popolnoma se strinjam z oceno vzhodnonemškega novinarja, ki Je v časopisu »Sport-Beobachter« napisal, da je »Blume tekmovalec, ki Je pokazal dovr- Boigar Kapsazov nas je na krogih presenetil z lepimi razporami in dvojnim saltom za odskok TEHNIČNI REZULTATI 1. Joachim Blume (Špan) 57.40, 2. Juri Titov (SZ) 50.85, 3. Max Benker (Svic) 55.90, 4. Giinthard (Svic) 55.85, 5. Stoffel (Luks) 55.55, 6. Suonieiml (Fin) 55.50, 7. Schmitt . (Zap. Ncmč.) 54.75, 8. Skvor (CSR) 54.10, 9. Kt meny (Madž) 54.00, 10. Nachtigall (Vzh. Nemč.) in Mikulec (CSR) 53.90, 12. Heinonen (Fin) In Jokiel (Polj) 53.85, 14. Jankowiez (Pol) 53.70, 15. Kap- sazov (Bol g) 53.65, 16. Huberty (Luks) 53.50, 17. Stojan (Bolg) 53.40, 18. Stuart (Angl) 53.35, 19. Gibser (Vzh. Nemč.) 53.20, 20. Caklec (Jug) in Mathiot (Fr) 52.95 , 22. Thoresson (Šved) 52.30, 23. Jen-sen (Dan) 52.20, 25. Agablo (Ital) 52.10, 26. Hilber (Avstr) 52.00, 27. Jurjevič (Jug) 51.75, 33. Storhaug (Norv) 48.90, 34. Gran-ger (Port) 48.20, 35. Marteaux (Belg) 47.60 ifd.. Posamezna orodja — preskok čez konja: 1. Titov (SZ) 19.15, 2. Csanyi (Madž) 18.85, 3. Thoresson (Šved) 18.80. krogi: 1. Blume (Sp) 19. 65, 2. Titov (SZ) 19.55, 3. Suoniemi (Fin) 19.45 konj z ročaji: 1. Blume (Sp) 19.20, 2. Benker (Sv) 19.00, 3. Caklec (Jug) 18.60. prosta vaja: 1. Thoresson (Sv) 19.55, 2. Stuart (Angl) 19.20, 3. Schmitt (Zap. Nemč.) 19.10 bradlja: 1. Giinthard (Sv) in Blume (Sp) 19.15, 3. Benker (Sv) 19.10, drog: 1. Giinthard (Sv) 19.55, .2. Blume (Sp) 19.45, 3. Titov (SZ) 19.20. Mlada nogometna reprezentanca Severne Irske Je v Belfastu odpravila odgovarjajočo ekipo Romunije s 6:0. V srečanju podobnih rep>ezentanc v Edinburgu je škotska premagala Nizozemsko s 4:1. V nogometnem prvenstvu Avstrije so odigrali 3 zaostale tekme In sicer Sim-mering : Rapld 2:5, Wacker : Sturm 6:0 ln GAK : Vienna 2:1. Vodstvo na lestvici je sedaj prevzel Rapld z 12 točkami pred Sportklubom z Istim številom točk, a slabšim razmerjem golov. DRUŽINSKE VSTOPNICE Angleški nogometni klub Portsmouth je uvedel novost, ki se je zelo obnesla. Klub je dobil mnogo pritožb, da je obisk nogometnih tekem z vso družino vse predraga stvar. Zato mora zmeraj nekaj članov družine ostati doma. V klubu so našli rešitev. Uvedli so družinsko vstopnico za tekmo. Vsa družina lahko sedaj prisostvuje tekmi za toliko denarja, kolikor ga je bilo prej treba za dve vstopnici za odrasle. Ker se je ta novost dobro obnesla, jo bodo uvedli tudi drugi angleški klubi. Ro je pretekli teden Simplon Grlen t-exPres drvel skozi ravnine severne Ita-!lJe in Se nato prebijal skozi gorate Predele Švice da se nekaj ur pozneje s Polno brzlno požene čez francoske rav-Mce proti glavnemu mestu Francije, je Mia y vlaku zbrana dokaj številna družica Jugoslovanov. Petnajst (ali dva-nalst nas je bilo Iz SIovenlj‘e, nekaj Ve^ Iz Hrvatske, še številnejši pa so bili tovariši iz Vojvodine in Srbije. Takšna razmerja smo pravzaprav že va-Sicer pa, kaj bi se nad tem človek Preveč peklil: kdor je na evropskem Prvenstvu v vajah na orodju nekaj pri-'tobil, je prav, da je šel v Pariz. Seve-vmes so bili tudi takšni, ki so Jih Zvablli predvsem čari Pariza. Toda, ne “°dimo ozkosrčni, potovanje Je vselej Privlačno, v Pariz pa Se posebno. najbolj je ugajal na bradlji in konju, toda ničesar m naredil izrednega. Švicar Giinthard (4. mesto) je naš star znanec. To Je tekmovalec izrednih kvalitet, dovršen tehničar, vsak njegov gib je do kraja preštudiran. Bil je tudi senior v Parizu, saj gre že v 38. leto. S svojimi šalami je vzbujal mnogo dobre volje. Njegovi vaji na drogu in bradlji sta izredni mojstrovini, zato pa je precej neslavno končal na konju z ročaji, kjer se mu je zataknilo. Na krogih je povprečen tekmovalec. Od Fincev sem več pričakoval, zlasti je razočaral Heinonen (12. mesto). Ceha Mikulec in Skvor sta solidna tekmovalca, predvsem Je lmponiral Skvor s svojim dvojnim saltom z droga. Zapadni Nemci so precej nazadovali, če pomislimo na njegovo »gardo«, kot so bili Bantz, brata Theo in Eiich Wied, Dickhut itd. Zato pa so se razvili vzhodni Nemci, pa tudi Bolgari in Poljaki. Posebno Bolgar Kapsazov je kaj spreten telovadec, in- če se ne bi pokopal na konju s ročaji, bi verjetno prišel med prvo šesterico. Luksemburžan Stoffel je še vedno odličen in uravnovešen tekmovalec. Presenetil me je tudi Anglež Stuarti s svojo odlično prosto vajo. Simpatičen je bil tudi stari Kemeny (Madžarska), ki smo ga točno pred 10 leti videli na Balkanladi v Ljubljani. No, možakar je medtem postal že lepo plešast, saj Ima že 35 let. Toda še vedno je stari gad, kar je dokazal z 9. mestom v skupni oceni. Njegova specialiteta so še vedno krogi, vendar se mi zdi, da je bil v Ljubljani na tem orodju za spoznanje boljši. "in kaj smo videl) prav posebnega na posameznih orodjih? V prosti vaji nekaj visokih vleknjenih prevratov in nekaj premetov z obrati. Na bradlji nekaj to-čev v stojo, več lepih vezav premet nazaj — cel obrat v predkolebu, zelo lep prehod Benkerja iz stoje čelno, zunaj bradlje v krasno razovko ln nato razov-no stoja. Na krogih je bil višek razpora in vse mogoče stoje. Niti ene razpore ni bilo v stoji, niti ostalih »specialitet«. Isto velja za konj z ročaji: takšnega »plesa«, kot ga znajo uprizoriti preko hrbta in vratu Saginjan, Azarjan, Saklin, Cukarin In drugi- Rusi ter Japonci, v Parizu ni bilo videti. Na drogu je bilo mnogo težkih veletočev vseh vrst, odskok pri večini salto, raznožka ln odskok plovno, samo Skvor je imel dvojni salto. Tudi dvojni Hudcev obrat je bil redka prvina. (Konec prihodnjič) geno izvedbo težkih, toda nikakor ne najtežjih prvin«. In to docela drži. Vse, kar Je Spanec naredil, je bilo dovršeno, vse vaje so mu stekle, nikjer ni bilo za-tikljajev. Toda ničesar takšnega nisem videl, kar bi bilo frapantno, nobene prvine, da gledalcu zastane dih. Dečko je imel tudi lepo mero sreče, čeprav ni mogoče zanikata, da je bil zanesljiv na vseh orodjih. Toda celo njegov trener je dejal pred tekmo: »Ce bo šlo vse po sreči, bo Blume prvi, sicer pa tretji.« Pri vsem tem pa so fantu izdatno pomagali tudi sodniki. Posebno visoko oceno so mu prisodili na krogih (9.80), kjer so mu podarili vsaj 0.30 do 0.50 točke, enako tudi na drogu. Ocena 9.80 je za evropsko prvenstvo zelo visoka in Je zanjo treba na krogih pokazati še kaj drugega, kot samo 3 ali 4 stoje in 2 raz-pori. Znani specialist na krogih, Rus Azarjan, je na olimpijadi in svetovnem prvenstvu dobil enake ocene, pa je na Istem orodju Blume proti njemu prava senca. Isto velja za drog. Švicar Gtint-hard in Rus Titov sta imela res težki in Piše Prešern Igor dolgi vaji, pa sta dobila enako oceno kot Blume, ki, razen nekaterih prvin v začetku, ni pokazal niti približno takšnih težkih prvin, kot oba omenjena telovadca. Ce dodamo še to, da je Titov tekmoval težko bolan in da je Blume za to svojo prednost vedel, potem iz njegove zmage res ni mogoče delati nikakršnih senzacij. Govoriti o tem, da predstavlja Blume za Ruse nevarnost, pa je naravnost smešno. Blume Je en sam, drugi Spanec pa je že čisto povprečen telovadec, Rusi pa imajo enakovrednih tekmovalcev kot sta Titov in Saklin najmanj deset, če ne‘še več. Skratka, če ne bi vmes posegla ta nesrečna gripa in če bi se oba Rusa zdrava družno spustila v bitko, je težko verjeti, da bi naslov evropskega prvaka odnesel Spanec. Človek iz gumija Poleg Blumeja, ki je bil deležen vsesplošnih simpatij gledalcev, je bil telovadec številka 2 prav gotovo vitki Šved Thoresson. Ime tega Šveda ni nepoznano, saj Je že 1. 1952 na olimpiadi v Helsinkih osvojil zlato kolajno. Tudi v Parizu je fant potrdil, da je v svoji disciplini nenadkriljiv. Na ostalih orodjih, razen v preskoku čez konja in na drogu, ne pomeni mnogo, zato pa zna tem več v parterju. Zanimivo Je bilo gledati telovadce na tleh pred ogrevanjem. Zdaj se je pognal čez ponjavo ta, Zdaj oni, nekateri v hitrih premetih nazaj In visokih prevratih, drugi spet v premetih z obrati ln podobno. Ko Je planil na blazino Šved, je med gledalci kar završalo. Nisem štel, ali je naredil 10 ali 15 premetov nazaj, toda delal jih je naglo kot blisk. Kakor da bi ga hotel prekositi, se Je pognal na ponjavo Rus Titov in med navdušenim ploskanjem naredil visok premet z obratom. Toda hip pozneje je bil na blazini že spet Šved. Cez vso širino tekmovalnega prostora je delal visoke vzklopke z glave, toda tako hitro, mehko ln vezano, da tega ni mogoče popisati. SeVeda, spet navdušeno ploskanje s tribun. Svojo zlato kolajno sl je Thoresson prav gotovo zaslužil. Odlikuje ga več vrlin: Je izredno mehak, vsaka prvina je precizna, drža elegantna, vaja lepo tekoča, polna ritma ln smiselno grajena. Morda bi lahko v vajo vložil še kakšen posebno težak element (n. pr. šplčak iz prednosa raznožno na prstih rok, ki ga delata Cerar ln Caklec, ali kaj podobnega), toda očivldno tezne prvine fantu ne ležijo. Lahko bi vajo »zabelil« še s težjimi prvinami (n. pr. več premetov naprej in nazaj z obrati), toda že to, kar Je pokazal, je bila zelo visoka stopnja znanja. Ob koncu vaje je kar oglušujoče zagrmelo ploskanje s tribun. Thoresson Je bil edini, ki Je moral svojo vajo ponoviti za televizijo. Nek francoski novinar Je dobro napisal, da je bil Thoresson »Adoinls letošnjega evropskega prvenstva«. Ničesar presenetljivega Ko sem govoril z nekaterimi našimi strokovnjaki, ki so si ogledali letošnje evropsko prvenstvo, so me vsi potrdili v prepričanju, da v Parizu pravzaprav ni bilo vldetj ničesar nadpovprečnega, ničesar fantastičnega," enkratnega, nevsak-, danjega. Res je sicer, da je bila raven evropska, toda zelo malo je bilo tistih tekmovalcev, ki bi e svojimi vajami ln prvinami dvigali gledalce s sedežev in Jih spravljali v delirij navdušenja. Očl-vldno se Je poznalo, da je nastopil samo en Rus, In če ta bolan. Ni bilo več v areni odličnega Nemca Helmutha Bantza, ne slavnega Švicarja stalderja, ne Francoza Dota Itd. Sicer smo videli tekmovalce drugih Imen, toda nikogar ni bilo, ki bi tako močno blestel kakor n. pr. Azarjan, Cukarin, Muratov, Saginjan, Ono, Stalder, Bantz itd. O Blumeju ln Titovu sem že povedal svoje. Tretjeplaslrani Švicar Benker Je zelo soliden in Izenačen tekmovalec. Se Zvezna nogometna liga Mariborsko-varaždinsko-celjska nogometna liga Lepe igra Kladivnrfa e e e Klndivar : Tekstilec 5:1 (1:0) Tekmovanje v zvezni nogometni ligi v današnjem kolu ni dalo toliko presenetljivih rezultatov, kot pa izprememb na prvenstveni lestvici, Do sedaj vodeči Partizan je doživel svoj prvi poraz proti Vojvodini, Radnički pa se je z zmago nad Budučnostjo v Titogradu pomaknil na prvo mesto, Vardar pa je zaradi poraza proti Dinamu zdrknil precej navzdol. Dokajšen skok je naredila seveda tudi Vojvodina, medtem ko sl SBK in Crvena zvezda kljub zmagama — to je bila prva zmaga Crvene zvezde — še nista dosti opomogla. Zvezda je ohranila svoje dosedanje mesto BSK pa je prepustil zadnje mesto Veležu, ki je doslej doživel že šesti poraz. S tem kolom je do 24. novembra zaključeno tekmovanje v zvezni ligi, ker se bodo morali kandidati za državno reprezentanco pripravljati na zelo odgovorni srečanji z Grčijo in Romunijo — 19. in 17. novembra. Trenutna forma igralcev klubov zvezne lige pa ni najboljša in nam zadaja skrb, kako se bodo izbrani kandidati obnesli na tekmah proti obema nevarnima nasprotnikoma. Dinamo : Vardar 5:1 (2:0) Zagreb, 27. okt. — Dinamo je z današnjo zmago nad Vardarjem pokazal, tla njegovo moštvo spet prihaja v dobro formo. Vardar je bil enakovreden nasprotnik samo na trenutke. Za visoko zmago svojega moštva je bil posebno zaslužen Jerkovič, ki je dosegel kar tri gole. Igra ja bila posebno živa v prvem polčasu in zadnjih dvajset minut, ko je v štirih minutah bilo doseže-n:'i'kar troje golov. V vodstvo je prišlo moštvo Dinama v 25. minuti, ko je Jerkovič močno streljal na vraja gostov. Žoga se je odbila od vratarja Georgijev-skega, žogo pa je spet dobil Jerkovič in jo neubranljivo poslal v mrežo. Isti igralec je v 44. minuti povišal na 2:0. Igralci Vardarja pa so v tem času samo nekajkrat prišli v bližino Dinamov e ga svetišča, že v začetku drugega polčasa je Jerkovič zvišal na 3:0. 2:0, samo tri minute kasneje pa je Zebec zmanjšal na 2:1. Deset minut pred koncem igre bi domači skoraj izgubili eno točko, ko je Rogauovič iz praznega gola izb real žogo v polje. V moštvu Vojvodine so se posebno odlikovali Ruganovič, Boško v in Veselinovič, v moštvu Partizana pa vratar Soškič, Milutinovič in Zebec. Budučnost : Radnički 0:1 (0:0) Vojvodina : Partizan 2:1 (1:0) Novi sad, 27. okt. — Pred približno 14.000 gledalci je Vojvodina s težavo premagala moštvo Partizana, ki je v današnjem srečanju igralo defenzivno. Partizan se je odlično branil in samo na trenutke izvajal napade preko Belina in Mihajloviča, ki pa nista mogla nevarno ogrožati vrat domačinov. Svojo terensko premoč Vojvodina ni mogla realizirati, ker je po stari navadi igrala precej slabo pred vrati gostov. V tem se je posebno odlikoval Rajkov, ki je zaviral skoraj vse akcije svojega moštva. Prvi gol je dosegla Vojvodina v 20. minuti, ko je po uspeli kombinaciji Ra jkov-Vesetinovič-Krs ti č I, Krstič I močno streljal na vrata. V 47. minuti je Veselinovič povišal na Titograd, 27. okt. — Radnički je danes pred približno 7000 gledalci zmagal nad domačim moštvom Budučnostjo. Edini gol je zabil Peta-kovič v 70. minuti. 69. minut se je igralo brez gola. Vendar rezultat popolnoma odgovarja igri obeli moštev. V 15. minuti je Radnički imel lepo priložnost da doseže gol. toda Bjelojevič je uspešno posredoval. V 35. m:nuti je Mladenovič prišel pred gol in s približno 10 metrov nežno streljal v vratarja. V 65. minuti je Fe tako vi c poslal pravo »bom bo z, toda Bjelojevič je žogo izboksal v kot. Hajduk : Zagreb 2:0 (1:0) Dvonaist tf' -kih moš’ev Maribor, 27. okt. — TK Branik je organiziral srednješolsko moštveno prvenstvo Maribora, za katerega se je prijavilo 12 moštev iz šest mariborskih zavodov. Videli smo, da srednješolci igrajo prav dober tenis in Ima Branik lepe perspektive. Doseženih je bilo tud! precej presenečenj. Tako je mali Germov-6ek premagal Muleja, talentirani Mesarič pa letošnjega slovenskega mladinskega prvaka Černigoja. V finale se je uveljavila klasična gimnazija (Mulej, Ferenčak) In VIII. gimnazija (Horvar Viktor, Vodeb). Finalna tekma ni bila zaključena zaradi mraza In se bo nadaljevala v ponedeljek. Bergant BSK : Željezničar 5:1 Beograd, 27. okt. — Strelci za BSK: Josič v 49., 85. in 88. minuti, Antič v 44. min. (11 m) in Si jakov ič v 90. minuti. Gol za Željezničar je zabil Dizedarevič v 30. minuti igre. Sodnik Vunarič iz Zagreba je sodil zelo slabo. Moštvo Željezničarja je bilo po-popolnoma enakovreden nasprotnik BSK. v prvem polčasu pa lahko rečemo, da celjo boljše. V drugem polčasu pa jim ie zmanjkalo kondicije in igralci BSK so prevzeli pobudo v svoje roke in posebno zadnjih deset minut povsem nadigrali svojega nasprotnika. Zdagovito moštvo BSK je igralo v prvem polčasu precej nervozno, medtem ko je Željezničar igral zelo lepo, vendar neučinko- vi to. Tempo igre je nato popustil in zdelo se je, da do konca igre ne bo več sprememb. Toda v 70. minuti Največ uspeha za igralce Fužinarja Ravne, 27. okt. Včeraj in danes je bil v izvedbi NTK Fužinarja izveden prvi republiški mladinski turnir v namiznem tenisu. Udeležili so sc ga tile klubi: Odred, Ilirija, Triglav, Jesenice, Maribor, Branik, Kovinar (Mrb) in domači Fužinar. Žal na tem turnirju niso sodelovali igralci Ljubljane, ki so zaradi bolezni odpovedali udeležbo tik pred pričetko-m turnirja. Turnir je potekal v premoči domačih igralcev, saj so od desetih disciplin osvojili kar šest prvih in pet drugih mest. Rezultati: ekipno — pionirke: Triglav : Fužinar I 3:0, mladinke Fužinar I : Triglav 3:1, pionirji: Maribor I : Fužinar I 5:4, mladinci: Fužinar : Odred 5:0. Posamezno: pionirke: Knap (T) : Bauče (F) 2:1, mladinke: Vanče : Petrač (obe F) 2:1, pionirji: Grabnar (F) Rehar (Mrb) 2:0, mladinci: Bauče M. : Bauče L. 2:0. Dvojice: mladinke: Vanče—Petrač (F) : Vencelj—Knap (T) 2:0, mladinci: Rehar—Gojkovič (Mrb) : Vovk—Bergant (Jes.) 2:1. je ibil v kazenskem proštom Dinama poškodovan napadalec Vardarja in Petrovski -je iz 11 met rovke znižal na 3:1. Samo eno minuto kasneje je Dinamo zvišal na 4:1. Končni rezultat je bil dosežen 3 minute kasneje, ko je Lipošinovič dosegel gol iz 11 metrovke. C. Zvezda : Split 2:1 (1:0) Beograd, 26. okt. Državnemu prvaku Crveni zvezdi je v soboto uspelo iz voj e vali prvo zmago. Strelci: Toplaik v 38. in Mitič v 60. min., za Split pa Benčič v 70. minuti. Srečanje je bilo zelo zanimivo in lepo. Crvena zvezda je bila v premoči in je neprestano oblegala vrata odličnega F ran uloviča. Poleg dveh golov so napadalci Crvene zvezde trikrat zadeli prečko. Če bi bil Toplak še nekoliko hitrejši, bi lahko Crvena zvezda dosegla še višjo zmago. Moštvo Splita je igralo zelo lepo in borbeno, toda njegovi napadalci so 'bili v kazenskem -prostoru neučinkoviti. Napadalci Splita so streljali na vrata Bear e bol j poredkoma. Od treh golov je irl najlepši gol Rajka Mitiča, ki je z levo nogo z volejem neubranljivo streljal. Celje, 27. okt. — Kladivar je danes z lepo igro, ki se je obrestovala tudi v rezultatu, zadovoljil nad tisoč gledalcev. Domači so v prvem polčasu prevladovali, vendar je žoga le enkrat našla pot v mrežo. Gostje so imeli srečo, saj se je več strelov Kladivarjeviih napadalcev odbilo od prečke. Sele v drugem polčasu je obramba gostov podlegla pritisku domačih napadalcev. Goste je rešil odlični Bosek, ki je dobro razdiral akcije Kladi varja. Gole za Kladivar so dosegli Šega 2, Perc, Posinek in Rojnik po enega, ter Bosek za goste. ROKOMETNE TEKME: »Partizane (Tržič) : Planika 26:21 Sava : Iskra 22:11 Pionirji — Tržič : Mladost 6:4 Pionirji — Tržič : Golnik 6:2 Pionirji — Mladost : Golnik 7:3 Drava : Maribor 15:3 (5:3) Zone — Drava A : Drava B 3:2 (1:1) Sloga : Rudar 3:1 Podravka : Drava 5:0 (1:0) Mladost : Maribor 2:6 Sloboda : Zagorac 2:0 Aluminij : Jedinstvo neodigrana Ali ste že poravnali naroinino NOGOMETNI SODNIKI — POZOR! LESTVICA MVC LICE Nogometna prvenstva evropskih držav Italija — VIII. kolo: Alessandria : Bologna 2:0, Fiorentlna : Napol! 4:1, Ju-ventus : Intsrnazionale 3:1, Milano : Atalanta 5:0, . Padova : Torino 3:0, Roma : Lazio 3:0, Sampdoria : Laneros-si 1:1, Spal : Genova 1:1, Verona : Udi-11 ese 3:2. Vrstni red: Juventus 15, Napoli 11, Fiorentlna 11, Roma 11, Aleš- Velež : Spartak 1:3 Split. 27. okt. — Hajduk je danes premagal Zagreb v igri, ki je bila zelo slaba, nezanimiva in enakovredna. Strelci: v 13. min. Vlastič in v 46. min. Papec. Samo v prvih minutah igre sta moštvi Hajduka in Zagreba prikazali tak nogomet, ki je vreden zvezne lige. Prvi gol, ki ga je v 13. min. dosegel Vlastič bi lahko v m tar Zagreba ubranil in se im? > igralci Hajduka zahvaliti s a ra o nogometni sreči in ne znanju, da so sploh prišli v vodstvo. LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Radnički 9 6 1 2 25:13 13 Partizan 9 5 3 1 21:13 13 Hajduk 9 5 t 3 22:13 11 Spartak 9 5 1 3 16-13 1.1 Dinama 9 5 t 3 18:15 11 Vojvodina 9 4 1 4 15:14 9 Vardar 9 3 3 3 10:12 9 željezničar 9 4 0 5 21:25 8 Zagreb 9 3 2 4 11:14 8 S d lit .9 4 P 5 11:14 8 C. zvezda 9 1 5 3 13:16 7 RS K 9 2 3 4 10:15 7 Budučnost 9 2 2 5 7:15 6 Velež 9 2 t 6 10:20 5 Maribor Kladiv-ar Sloga Podravka Tekstilac Mladost Zagorac Jedinstvo Aluminij Sloboda 25:7 28:16 23:11 18:18 20:14 17:20 19:24 6:26 12:12 8:10 13:22 7:16 11 10 9 8 6 6 6 6 5 5 5 5 Nogometni sodniki bodo odigrali v sredo, 30. t. m. tekmo s sodniki v Kranju. Moštvo, ki bo na tej tekmi nastopalo, naj bo na glavnem kolodvoru v Ljubljani že ob 11.30, ker je odhod vlaka ob 12. uri. PNS Ljubljana Ubogi amaterji Nafta : Fužinar 3:1 (2:0) Lendava, 2?. okt. V ostri igri, pod vod- stvom Jenka iz Maribora, so domači dosegli zasluženo zmago. Igra je bila zlasti razburljiva v drugem polčasu, gole so dosegli za domače: Terek 2, Frančeškin 1, za goste pa srednji krilec. Gledalcev 200 Bobooec. Celje : Bratstvo 1:0 (0:0) Republiška odbojkarska liga *P&r(izan< Vrhnika : >Parilzanx. Kropa 3:2 ODBOJKARSKI TURNIR SREDNJIH SOL Kranj, 27. okt. Na srednješolskem odbojkarskem turnirju je nastopilo 5 moštev. Zmagala je ekipa STTS pred GIS, Iskro itd. Celje, 27. okt. — Nogometaši Celja so danes premagali enajsterico Bratstva iz Hrastnika z rezultatom 1:0 (0:0). Strelec edinega gola je bil Hrastnik. Tekma je bila ostra in je sodnik izključil dva igralca Bratstva in enega Celjana, Republiška košarkarska liga Branik : Partizan (Medvode) 64:42 (30:12) Maribor, 27. akt. — KZS je v soboto zvečer objavila, da bo odigrana košarkarska tekma med Branikom in Partizanom (Medvode). Ker je bila tekma por rej odpovedana, st Jo je ogledalo le majhno štev.lo gledalcev. Zasluženo so zmagali domačini, pri katerih sta se najbolj odlikovala Kočulik in Voj. Olimpija : Usnjar 8:7 (!:2) Podravka : Drava 3:0 (1:0) Maribor B : Sobota 2:0 (1:0) Branik : Partizan (Rakičan) 8:2 (5:1) Plon. — Partizan (Rače) t Maribor II 3:0 Pi?n. — Maribor : Aluminij 7:1 (2:0) 01ymp : Usnjar (Šoštanj) 0:0 Mlad.-Celje : Kladivar 0:7 (0:4) Pion.-01ymp : Celje 0:2 Znani francoski novinar In teniški strokovnjak Edgar je tudi za letošnje leto sestavil jakostno lestvico najboljših teniških Igralcev na svetu. Pravi, da je Imel tokrat mnogo težav. Po njego-vem mnenju bi bilo mnogo enostavneje' če bi vprašali pač za najboljše teniške Igralce na svetu. Kar takole bi lih na* Stel: I. Gonzales, 2. Rossevvall, 3. Sedg' man, 4. Trabert, 3. Hoad, 6. Kramer, 1. Segura, 8. Pails Itd. Toda, žal so vsi našteti Igralci profesionalci. Takšno stanje Je namreč trenutno v tenisu, kjer amaterji ne dosegajo svojih »poklicnih1 kolegov in se lahko najboljši iz amater? skega tabora, ki Je amaterski seveda tudi samo na zunaj, merijo lahko šel* s sedmim ali osmim profesionalcem-Kljub težavam Je Edgar le sestavil lestvice ln na svetovni Je Igralce razporedil takole: I. Cooper (Avstr), 2. Anderson (Avstral), 3. Davldson (Šved). *• Fraser (Avstral), s. Flam (ZDA), 8. sei-xas (ZDA), 7. Rose (Avstral), 8. Pati? (ZDA). 9. Washer (Belg), 10. Plet ran gel1 (It). Evropsko lestvico pa Je dopolni1 takole: 4. Brichant (Belg), 5. Schmied1 (Šved), 6. Nielsen (Dan), 7. Merlo (It). 8. Davies (VB), 9. Darmond (Fr), H-Wilson (VB). Najboljše Igralke pa s* razvrščene takole: l. Gibson (ZDA), % Hard (ZDA), 3. Brough (ZDA), -i BloO' mer (VB), 5. Knode (ZDA), 6. Ramire* (Meh). 7. Korm0czy (Madž), 8. PuzejoV« (CSR), 9. Budtng (N), 10. Haydon (VE)’ TRD NASPROTNIK, nepričakovana zmaga sandria 9, Padova 9, Verona 9, Sampdoria 8, Lanerossi 8, Internazionaie 7, Milano 7, Spal 7, Udinese 6, Torino 5, Bologna 5, Atalanta 5, Genova 2. AVSTRIJA VIII. KOLO: WAC : Austria 1:5, EC Wien : Krems 4:0, Simmering : Sturm 5:1, Admira : Rapid 3:1, Kapfenbcrg : Vienna 2:2, GAK : Oiympia 5:2. Vrstni red: Sport-klub 12, Rapid 12. ANGLIJA XV. KOLO: Birmingham : Bol-ton 5:1, Burnley : Aston Vitla 5:0, Clicisea : Arsonal 0:0, Manchester C. : Luton 2:2, New-castle : Wolverhampton 1:1, Nottingham : Blackpool 1:2, Portsmouth : Loicester 2:0, Pre-.ston : Everton 5:1, Sheffield : Sunderland 5:3, Tottenham : Leeds 2:0, West Eronwich : Manchester U. 4:3. Vrstni red: WoIverhamp-ton 23, West Bromrvieh 21, Everton 18, Manchester U, 17, Nottingham 17, Manchester C. 17, Arsenal 17, Preston 17, Bolton 15, J.uton l6, Clicisea 14, Leeds 13, Blackpool 13, Burn-ley 13, Birmingham 13, Portsmouth 12, Tottenham 12, Newcastle 11, Aston Villa 10, Sun-derland 10, Sheffield 8, Leicester 7. Bivši svetovni boksarski prvak bantam kategorije Mario d’Agata (Italija) je danes v Cagliariju premagal s tehničnim knocoutom svojega rojaka Scarponija in na ta način osvojil naslov prvaka Evrope bantam kategorije. Reprezentanca Zahodne Nemčije v velikem rokometu je danes v Ludwigs-hafnu premagala najboltio rokometaše Madžarske s 15:6. (Nadaljevanje s 1. str.) ložnost, vendar je žogo poslal tik čez prečko, pri tem se je je dotaknil obrambni igralec Ljubljane; prisojeni kot pa Trešnjevka ni Izkoristila. Tako so šle ugodne priložnosti v nič in precej dolgo časa smo morali Čakati na prvi gol. To je bilo v 38. min., ko je vratar Trešnjevke Stinčič nespretno posredoval, žogo je dobil Perharič, jo podal Gosarju, le-ta pa je z nenadnim strelom zadel v levi zgornji kot nasprotnikove mreže — 1:0. Gol je bil dosežen, čeprav nekoliko po sreči. Trešnjevka je postala po tem golu nekoliko zmedena, Ljubljana pa te zmede ni znala Izko- ristili in polčas se je končal z enim golom v njeno korist. Za čudo so Ljubljančani v začetku drugega polčasa močno popustili, gostje pa so začeli kar nevarno prodirati v bližino vratarja Zupančiča. Vrh tega je ljubljanska obramba imela nekaj zelo nevarnih »kiksov« in gol v prid Trešnjevke Je tako rekoč »visel v zraku«. Kasneje so se domači otresli pritiska gostov, ki pa kljub temu niso odnehali in so bili v nekaterih trenutkih celo boljši. Pri tem Je imel vratar Zupančič dovolj priložnosti, da se je nekajkrat izkazal, saj je celo lovil žogo v takšnih trenutkih, ko smo jo videli že v mreži. V 77. min. pa je nastala pr*1 vrati Trešnjevke precejšnja zmeda. C& ramba se je krčevito branila, napada^ Ljubljane pa so na vsak način ho1«1 potisniti žogo v mrežo. Tudi tokrat i' vratar Trešnjevke nespretno posredov*1 žogo je dobil Kompoš, ki Je izkoris1' zmedo in dosegel drugi gol — 2:0 Zi. tem Trešnjevka ni prav nič P° pustila ln je Imela obramba Ljublj315' še nekajkrat precej dela, vendar se re zultat tekme ni izpremenil. Ljubljana J' do kolca izvedla še nekaj lepih, to* neučinkovitih akcij in sodnik Petrič, K je tokrat zadovoljivo opravljal svoj* nalogo, je odžvdžgal konec tekme. Posvet smučarskih delavcev in skakalnih trener j e v Ce lede snežite razmere ugodne... Branik nima sreče (Nadaljevanje s 1, stran«) nje rezultata, njihovi napadi Pa Ljubljana, 27. okt. Danes so se v prostorih Športne zveze Slovenije zbrali nekateri naši vidnejši smučarski funkcionarji, skakalni trenerji in bodoči inštruktorji, da bi se pomenili o bistvenih problemih pred smučarsko sezono. Ta posvet je bil prav gotovo zelo zaželjen, saj je znano, da nam povsod primanjkuje strokovno usposobljenih ljudi, ki bi znali po-kazati mladini vse veščine skakalnega športa. Slišali smo vrsto pametnih in koristnih predlogov, kako namreč razširiti skakalni šport predvsem v tistih krajih, kjer je dovolj mladine, ni pa trenerjev oziroma pravih vodnikov im inštruktorjev. Dogovorili so se, da bo nekaj takšnih tečajev predvsem v tistih krajih, kjer je dovolj skakalnic, ni pa strokovnega kadra. Tako bomo imeli v Velenju v letošnji sezoni insfruktorski tečaj, za katerega se že danes zanima cela kopica za to smučarsko disciplino vnetih pristašev. In takšnih tečajev bo še več, seveda je vprašanje, koga bodo poklicali na ta seminar, saj vemo iz 'prakse, da so se ponavadi takšni tečajniki kasneje razkropili na vse strani in pravega ličinka ni bilo opaziti. Morda bi bilo pametno, kar ie predlagal tov. Gnidovec in s čimer 'bi morali soglašali t-udi naši znani trenerji, da SZS čimpreje izda posebno brošuro, kjer bodo do potankosti izdelani enotni prijemi in enotna gledišča za tečaie i n šemi n r je bodočih vaditeljev. Slišali smo tudi o težavah na terenu, zlasti tam. kjer so dani vsi pogoji za uspešen razvoj, ni _ pa prave zime. zato tudi vsaka prizadevnost in veselje propadeta. Če bomo imeli uspešno zimo, če bo dlovoli snega, potem bomo zelo verjetno v letošnji sezoni šli korak naprej, saj talko smo slišali na današnjem sestanku, ki ga prav gotovo toplo pozdravljamo. bib brezuspešni vse do zaključne; žvižga sodnika, ki je zaradi pošle'1 be Najmilerja podaljšal tekmo eno minuto. . Pri oceni igre je treba v prvi vfj omeniti, da sta oba nasprotn1! igrala nervozno in v tem zakri^ veliko število nepotrebnih pr^ škov. Proti Odredu jih je bilo if denili 36, proti Braniku pa 22. 111 stanje kotov: proti Odredu 8. Pr' Braniku 5 kaže na to. Gostje igrali poletneje in izkoristili s'"1, hitra krila, Branik je bilo poiirb valnejše moštvo, ki pa ga je sprCl Ijala precejšnja smola. V času največje premoči, ko ie nasprotnik že tako rekoč poražen, moštvo izgubilo vratarja in moralo daljevati igro z 10 igralci. Sodnik Kapusta je v prvem P°*7 pogosto polemiziral z igralci ln v®^ ni bil povsem odločen v svojih čitvah. V drugem polčasu pa je razpravljanje ln držal tekmo dohf svojih rokah. Delitev točk v S13 ustreza poteku Igre. perg1