XX vn Gana Usta Jo 16.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PnnPfWNF. jpiiNfiTR Uredniški ia upravnlèkl pr o «to rti M67 S. Lawndal« Al«. Office of PublkaUoa; M67 South Uwnaaie A*«. Telephone, Rookwall mi Komentaiji atentati.— "narod, ki trpi" ... >ikaSka Tribune imenuje le-ZTmasakre in atentate v Ki "zrel sad absolutizma". E junija je bila v Nemčiji ¡¿»krvava kopel", v kateri ^nilo čez 70 nacijev in na-Listov. Manj ko mesec kas-Jje bil ubit avstrijski kan-Dollfuss in za njim je bilo Mil 15 nacijev. Dobra dva pozneje je bil ustreljen pelovanski kralj in zadnji te-Jj€ atentator ustrelil v Le-Jirgdu vodilnega člana so-jftgke vlade. Vse to — piše Tribune — je pvna in logična posledica dik-dorskih režimov, dočim so a-ptiti v demokratičnih deželah elomanijakov. Burbonska Tri-m je namreč previdna, ker H>ro ve, da je pet predsednikov ¡jruženih držav — med temi fctoln, eden naj liberalne jših in (¿pravičnejših ameriških predalnikov — umrlo za kroglo a-pUtorja, zato pripomba o ma-Kakih. V tem je resnica in — hinav-0na. Res je, da je vsaka dik-itura po svojem značaju nasi-(i in vsako nasilje neprestano Kg protivno nasilje ter maline atentate. To je eno, ki Hi ko jeklo, drugo pa je, da irbonska Tribune dosledno Hjska proti vsaki demokratiza (ji gospodarstva in proti vsa-lemu socialnemu napredku ter idiočno zagovarja stari sistem kooomske diktature, katera ne-hrfano izziva razredne kon-Kkte in terja neštete delavske btve. Ameriški pregovor pravi: Mor stanuje v stekleni hiši, naj »meče kamenja naokoli . . . e e e t gjg. aa^Saaa£Chicaf#> M" petek» 7- (December 7), 1934. Aoooptaaco forman^«u^ ^^ proTfaUd foc h um% Subscration »M V.-—NUMBER 239 1017, authorised od Juao 14, ItII. FAŠIZEM PAIE POB EKONOMSKO SILO POVSOD Tako pravi italijanski socialistični vodja, ki je priftel v A-meriko na predavateljsko turo ■VClevelandu je menda 50 ro-»akov, ki so se že postarali in Uradi prejemali državno pokoj -lino. toda upravičeni niso, ker k dane« niso državljani. To bo izvedeli od A. d., ki piše, da l je teh 50 rojakov prišlo jokat »njeno uredništvo in zdaj se jo-ii A. D. nad tem "narodom, ki fcpi"—in kdo je kriv? Prosveta, Netarec, Enakopravnost in toJKi napredni listi, ki so vedno "udrihali po farjih in slavili *wksa, toda za pridobitev ame-«ikeica državljanstva za rojake »niso nikdar brigali . . ." To je nov dokaz — in teh do-je vsak dan več — da je A D. glasilo slaboumnih. Naši klavci, ki stalno čitajo delav-Ae liste, so že davno državljani, čakali, da bi jih kdo dre-— sami so se potrudili za taavljanstvo čim so ga bili de v zavesti, da brez volilne *»vice je vsaka delavska polije akcija nemogoča. Urednik ™vete je državljan že 28 let P ni potreboval nobenega priganja. To velja za 99 odstot-*v »lovenskih socialistov v A-«nki. Vsi so sami vedeli, da ^«Jo biti državljanil Stavimo dolar, da onih 50 ro-*"v »ploh ne ve, da Prosveta ¡^J«. Zakaj nam A. D. med pvikim ihtenjem ne pove, ka J/0 jo sploh našli. Stavimo dolar, da drugega sploh ne ■•jo ko m"d»i na pleča nssprotni-""'^"mu A. D. ob vaaki pri-t '^«-ka vsak vpliv. ObrHlite "tari fantje, in poglejte «ako sw otročji! New York. — (FP) — Fašizem si lahko utrjuje svoj režim z represijami kolikor hoče, vendar ga bodo mase prej ali slej strmoglavile. Strmoglavile ga bodo na ekonomski fronti. To je v jedru smisel intervju-va, ki ga je dal Federalizirane-mu tisku Giusseppe Emmanuel Modigliani, eden vodilnih italijanskih socialistov v pregnanstvu, ki je prišel v Ameriko kot gost italijanske krajevne unije št. 89 International Indies Garment Workers in socialistične stranke. On je tudi slovit delavski odvetnik in bivši poslanec. Prva leta pod Mussolinijevim režimom se je odlikoval v obrambi političnih jetnikov in je na fašističnih sodiščih nastopal neustrašeno. Bil je sodelavec in zagovornik Matteotija, katerega so fašisti umorili na povelje ali vsaj na željo Mussolinija. Fašistični režim v Italiji ni ogrožan s strani političnih nasprotnikov, ker je s te strani dobro zavarovan. Zavaroval se je z represijami in uničenjem vsega delavskega gibanja — razen podzemskega, ki je posledica prvega. Mussolini ima bolj nevarnega nasprotnika — kar velja tudi za fašizem na splošno — v slabih ekonomskih razmerah in stalnem padanju življenjskega standarda. V Italiji je gospodarska kriza nastopila že 1926. Od takrat ln do konca lanskega leta so bile plače industrijskemu delavstvu znižane za polovico, poljedelskim delavcem pa za 607'. na drugi strani so cene potrebščinam padle pa le okrog 257». To je tudi odgovorno za spora-dične nemire, ki se dogajajo ši-rom Italije. O teh nemirih časopisje sicer ne poroča niti besedice, ker ne sme, Vendar ho pa dejstva, katerih ne more zakriti niti stroga fašistična cenzur«. In ekonomski položaj Italije se stalno poslabšuje. Delovno ljudstvo je sicer zmožno dosti pretrpeti, in to ne samo v Italiji, marveč v katerikoli deželi. Zgodovinska renni-ca je pa, da je prej ali slej konec tiranskega režima, ki povrhu še ekonomsko upropašča ši roke mase. In ekonomsko ter kulturno jih ni noben nov poli tični sistem v vsej moderni zgodovini toliko upropaščal kakor jih fašizem, in to v Italiji, Nemčiji ali kjerkoli. Na vprašanje, kaj misli o po ročilih ameriškega novinarja Johannesa Steela, ki je v New York Postu pisal o notranjem boju — med generalom Balbom in Mussolinijem — je Modigliani odgovoril, da ne pričakuje da bi ta notranji boj pri vedel do razkola in strmoglavljenja faši- A v atrijski diktator izpustil Seitza iz zapora Dunajski socialistični župan je po 10 mesecih na prostem, to* da z omejeno svobodo 4 _____ Dunaj, 6. dec. — Avstrijska vlada je včeraj končno iipustila iz zapora priljubljenega socialističnega župana na^unaju Karla Seitza, ki je bil v ječi od kle-rofašističnega puča na socialiste v zadnjem februarju, torej deset mesecev brez vsake obtožbe. Toda Seitz ni še zdaj popolnoma svoboden. Dunaja ne sme zapustiti in vsak teden se mora dvakrat javiti policiji. S svojimi prijatelji in sodrugi ne sme dopisovati in ne pme se poslužitl telefona niti nobenega motornega vozila. SVILNISTAVKAR-Jl NA VZHODU ZMAGALI ' Podjetniki ao ae po Aeatih tednih podali in pristali na vse sa-hteve Mednarodna armada prida v Posaarje Liga narodov po&lje mešane čete. Hitler se je zadovoljil s tem sklepom Ženeva, 6. dec.—Svet Lige na rodov je včeraj sklenil, da bodo mešane vojaške čete evropskih velesil skrbele za red in mir v Posaarju med plebiscitom prihodnji mesec. Ta sklep je bil narejen, ko je francoski zunanji minister Laval svečano izjavil, da Francija sama ne mara poslati vojaštva tja in ko je angleški delegat Edin dejal, da Anglija pošlje svoj del vojaštva, če Liga narodov prevzame policijako oskrbo Posaarja med glasovanjem. Takoj nato sta Italija in Čeho-slovakija pristali na sodelovanje, dočim je Litvinov, ki zastopa sovjete v svetu, rekel, da se najbrž tudi Rusija pridruži. Berlin, 6. dec.—Hitlerjeva vlada se je zadovoljila s sklepom sveta Lige narodov glede mednarodne policijske oskrbe Posaarja za časa plebiscita. 360,000 ftikaiklh druži« na ralifa v januarju Ta mesec jih je 305,000 ali 1,130,006 o»eb Chicago.—Prihodnji mesec bo 350,000 družin v Cricagu na re-ifu—več ko kdaj prej v zgodovini mesta. Tega mnenja je Wilfred S. Reynolds, tajnik illi-noiske relifne komisije. Ta mesec prejema relif 305,-000 družin ali okrog 1,180,000 oseb, toda Reynolds računa, da se v teku decembra to število poveča najmanj 15 odstotkov. Paternon, N. J.—(FP)—Stavka 25,000 svilobarvilcev je bila tukaj te dni zaključena i velikim pohodom zmage. Nepregledna povorka navdušenih in ponosnih delavcev se je zadnji ponde-Ijek vila po vseh glavnih ulicah Patersona. Svilobarvilcl imajo tudi dobre vzroke za proslavljanje srna-ge. Na stavki so s veliko soli darnostjo vzdržali šest tednov — do konca. Ta aolldarnost je odgovorna, da so podjetniki končno kapitulirali na vsej črti. Nova pogodba, ki velja do 31. avgusta 1936, priznava uniji pravico do zastopanja vseh delavcev v Industriji, namestitev vsakega po unijskem delavcu izpraznjenega mesta z unijskim delavcem, kar je skoraj toliko kakor garancija zaprte delavnice. Minimalna plača je bila ivi šana od 57 in pol centa na 66 centov na uro za delavce in od 40 na 48 centov na uro za de lavke, pri enakem delu pa ena ka plača za oba spola. Delovnlk je bil znižan s 40 na 36 ur na teden. Nobena druiba tudi ne sme nastaviti novih moči, dokler tovarna z vsemi delavci ne obratuje vsaj 90% na teden. Vse sporne zadeve bo reševalu arbitracijska komisija, v kateri bo vsaka stranka imela enega zastopnika, tretji, predaedatelj, bo pa nevtralna oaeba. Unija si pridržuje pravico do stavke pro ti tistim podjetnikom, ki bi s< skušali izmuzniti iz pogodbe ali pa ignorirali odlok razsodišča. Pri zadnji točki je prišlo d< nekakšnega kompromisa. "Na čelno" se je unija odpovedala stavki, dokler traja pogodba, v praksi pa si je obdržala pravic» do stavke kot skrajno sredstvo proti "čizlerjem". S tem je bila rešena "čast" podjetnikov, ki so zahtevali "premirje" za dobo pogodbe. S to stavko in pogodbo se je unija svilobarvilcev po vseh vi dezih usidrala trdno v industriji. 27,000 Maiarov IzgMiih Iz Jaioslavll« Klina Je» n« OlfrnJifm Sovjeti ustrelili 66 zarotnikov v dveh mestih Tajni proces je tnjal en dan in smrtne obnodbe so bile takoj izvršene. Nobenih »«govornikov in nobenega priliva! Obtoženci so priftli is Poljake, Finske in Lat-vije, toda med njimi—med katerimi je tudi ena ien-tika—ni nobenega znanega imena Rtehbarg In Mol«y parala now d*al" prod magnatl \loley je rekel, da je "new deal" zato tukaj, da re*i kapitalizem, za katerega nI nadomestila! _ New York. 6. dec.—Profesor Kaymond Moley, "moiganski frustar št. t,M je rekel sinoči pred zastopniki ameriških Industrij, da pametnim kapitalistom »e ni troba bati "new deala," kajti "new deal" je zato tukaj, la reši privatni kapitalizem pro-•ada. . . In privatni kapitalizem mora biti rešen za vsako ceno, maga busi-nossu na noge. . . "Blasbua ravolnoija" Iz-brahalla v NamUJI Spopad med dirigenti In narlj' sko diktaturo rvi v (hiragu ' -Oiicafo z okolico ' decembra dobilo prvi ■"J Zirni. Sneg je nare-* /rnHe v prometu, zla- talutvu. zma. , , "Do strmoglavljenja fašizma bo prišlo," je odgovoril Modigliani "Toda ne radi notranjega razkola, marveč radi boja delov nih mas na ekonomski fronti. Na vprašanje, kaj miall o dogodkih v Španiji in drugih dr žavah, je izjavil sledeče: "Informacije pokazujejo rta delavske organizacije niso bik uničene, ampak faktično rastejo Delavstvo ne smatra, d no skupščino. |i Hvobodo, ali pa v Franciji, kjer je fašistična nevarnost ve-liks — v teh delelsh so se oprijeli revolucionarne akcije za dosego ali prezervarljo pravice do organizacije. V Franciji je e-notna fronta med komunisti In socislisti bazirana na zahtevi za ohranitev demokratskih svobod Ičin in komunisti so se izkazali za iskrene in zveete bojevnike na tej bazi. Isto velja tudi povsod drugod, kjer sta se obe stranki združili za dosego prs- vioe do organizacije. "Enotna fronta m^d socialisti in komunisti Je zgodovinska neizogibna. i)sebno sem prepričan. da je za »»hranitev ilemokra tičnih svobortičln potrebna po va< A". Helgrad, 6. dec .--Jugoslovan ska vlada je sklenila izgnati vseh 27,000 Mažarov, ki žive v Jugoslaviji. Izgon se bo vršil stopnjema, toda nepopustljivo, dokler zadnji ogrski element ne zapusti Jugoslavije. Izvzeti niso niti oni, ki so Jugoslovanski dr žavljani ali ki so bili rojeni v mejah Jugoslavije. IludapeAta, 6. doc. — Na Ogr akem Je zavladala silna jeza pro ti Jugoslaviji zaradi Izgona ogr skih državljanov. Včeraj je pri šlo 600 Mažarov iz Jugoslavije in danes jih pričakujejo 1500 Izgon je posledica konflikta med Jugoslavijo In Ogrsko, »si kar je belgrajska vlada obtott la Ogrsko pred Ligo narodov za radi odgovornosti za umor kra Ija Aleksandra. Zaprta dHavntra je legalna pod točko 7a New York. — Pod »akcijo 7a industrijskega zakona Je zaprta delavnica pova«-m legalna. To Je jedro odloka sodnika Willi« ma H Hlacka v tožbi Ralph A. FreundlUh, Inc., in Doli and Toy Workers unijo. Družba J*' " to unijo podpiaala pogodbo, ki je določala zaprto delavnico. Potem Je pa pr«-me-stila obrat v neko drugo driavo In nastavila neunljake delavce. Hodnik Je zdaj odločil, da je po-beg pred unijo ne razbremenjuje ob\ezr*oati |»ogodb*. Herlin. 6. dec.—Vodilni nemški glasbeniki so se končno uprli nacijskl "kulturni" diktaturi in včeraj so pretresle Nemčijo ostavke največjih glasbenih dirigentov. Erich Kleiber, ki vodi berlinsko opero in filharmonič-ni orkester, je realgnlral; dalje Je reslgnlral Wilhelm Furt-waengler, direktor občinske o-lH«re in podpredsednik nacijske "kulturne ziiornlce". Iz Möns kovs je prišla vest, da Je tam resigniral direktor bavarske dr žavne opere Hans Knapperts buseh. Sliši se tudi govorica, da reslgnlra Richard Strausa, pred sodnik "kulturne zbornice". Vse te ostavke so posledica | večnega spora mod glasbeniki in nacjjskimi voditelji, ki naprens hotna diktirajo ojieram in ork«-strorn. Monkva. 6. dec. — Sovjetska vlada |>oroča, da je bilo včeraj ksekutiranlh 6« kontrarevolucl-»narjev zaradi teroristične akcijo proti uradnikom USSR. V Moskvi je bilo usmrčenlh 29 in istočasno v Leningradu 37. Med temi je bila tudi ena ženska. Tajni proces v obeh mestih se jo vršil pred vojnim kolegijem najvišjega sodišča in trajal Je samo en dan. Uradno poročilo omenja Imena "¿sfai obtožencev, toda v seznamu ni nobenega znanega Imena. Vsi oksokutiranci so prišli v Rusijo od zunaj—kdaj, nI povedano—največ iz Poljske, Latvije in Finake z navodili, da »rganlzirajo kontrarevoluclonar-nl terorizem in aretirani so bili prva dva dni i>o atentatu na Sergija Klrova, tajnika centralnega odbora komunistične stranke in člana devetorlce v političnem biroju, kateri vrnil diktature» pro-letariata. Obtožencem Je bilo odvzeto pravo apela na centralni izvrševali»! odbor aovjetov In tudi zagovornikov niso smeli Imeti. To Je pomoglo, da so bile smrtne obsodbe izvršeno takoj. Vseh obtožencev js bilo 71, toda trije so bili oproščeni v l«eningradu in dva v Moskvi. I Lconid Nlkolajuv, ki je ustra« hI Klrova. ni bil iiuhI temi oblo-žoncl; preiskava proti atentatorju se še vedno vrši. Uradno poročilo o procesu ln oksekucijah je kratko. Ne vse-[nije nobenih |iodrobiioati, torej ni razvidno Iz poročila, koliko so bili obtoženci v zveil z atentatom na Klrova in če ao sploh bili. Medtem so pribijali truplo umorjenega tajnika Iz Leningrada v Moskvo iu ga postavili na javni (sler v linijski dvorani. Več ko 300,000 delavcev In delavk je obiskalo dvorano In molče korakalo mimo trupla, ki je ležalo na rdečem katafalku s črnimi robi mod kopicami vencev. Vsa Moskva Je v črno obrobljenih rdečih zastavah. Sinoči je bilo truplo krsmlrano In danes se vrši pogreli z največ-Jlml civilnimi In vojaškimi čast-mi. Najvišji sovjotski voditelji Stalin, Kallnin, Vorošllov ln Mo-lotov bodo nortili akrinjico a pepelom, ki lai vložena v obzidje Kremla poleg grobov drugih slavnih revolucionarjev, Podriaj potlaa v Amorlko Avstrija Uročila pustolovca Država Toaaa bo imela velik deficit Auhtin, Te*. — Državni ra čunski pregMovsIec (isorgo Ii Himpson pravi, da bo ima»la dr žavria blagajna prihodnje U*to velik deficit. Ko se v januarju| snide ligialatura k zaasdanju, akoraj ni noliencga upanja, daj bod«, državnim nameščencem! vzpostavljen« plač«. Znižane so Jim bil« za 25'/ ln Jih prejema-! Jo v državnih nakaznicah (va-j raritih). Za Izmenjavo ra^unajoj bankirji o»«rn odatotkov, kari pomeni, znižanje plač za W%.j Padla mrl%a v krui.nl liniji Mllwsukiw, Wls. - Frances Janko»aki, nt«ra U*t, J« 5. t. m stala v liniji prsd relif no postajo i ra čakala na svoj «jdm*r»«k J«di, M«d Čakanjem w je zgrudila In ko »o Jo pobrali, j« bila mrtva Zadrls jo kap. Ko mi kasneje pr«i«kali njeno oble- ko. *o našli pri nj«J $122. Dunaj, 6 dec. Avstrija »e js danes odločila, da Izroči Ivana Podržajs Združenim drtavam, ki ga zahtevajo na obtožbo blga-mlje. I'»sir Za j, ki J« bil Arat m«-*»•(•!• v v za|Ktru na Dunaju, l>o takoj |Nislao v Hamburg, kjer s» vkrca na parnlk, ki orfplov* v New York, Civilna vojna na Kllajnkrm fjondon, «i doc. Najimvejša v«st iz kitajski* civilne vojne katera traja v presledkih že štiri leta -a« glasi, da Je lillo v bilki ob reki Hlang. na meji dveh pro-vln< Kvangai ln Hunan, H«"»^ komunistov ubitih, '.SHI ranjenih in 2eg. Uazleglo so je podzemeljsko bobnenje, kakor da celotno topništvo strahovito obstreljuje brezno. Na površju so se razvalile zadnje zgradbe in se sesule. Najprej je kukor vrtinec odneslo razvaline separacije in sprejema-liiča. Nato se je podrla kurilnica in izginila. Za tem se je četverooglati stolpič, kjer je hrop-la črpalna sesal ka, prevrnil na sprednjo stran, kakor človek, ki ga je pokosila krogla. Zdaj se Je nudil grozen prizor, videlo se je, kako se je stroj snel s podstavka, kako so je s polomlje- nimi udi boril s smrtjo: premaknil se je, iztegnil gonilno ročico, svoje orjaško koleno, kakor da se hoče dvigniti, potem pa izdihnil, razdejan in uničen. Le trideset metrov visoki dimnik je še stal in se majal kakor jarbol v viharju. Človek bi dejal, da se bo zdrobil in razletel v prah, tedaj pa se je iznenada prevrnil ves, zemlja ga je vzela vase, staj al se je kakor velikanska sveča; in nič ga ni ostalo, niti konica strelovoda ne. Bilo je končano, hudobna zver, potuhnjena v tej dolini, napihana s človečjim mesom, ni več sopla s hropečim in zateglim dihom. Voreux je ves strmoglavil v prepad. Množica je rjovela in bežala. Ženske so tekle in si zakrivale oči. Preplah je gnal moške kakor kopo suhega listja. Niso hoteli kričati, pa so vendar kričali, da so jim otekali vratovi, .mahali so z rokami pred to neizmerno jamo, ki je zazijala. To žrelo ugaslega ognjenika, globoko kakih petnajst metrov, se je širilo od ceste proti prekopu najmanj štirideset metrov daleč. Vsa rudniška ploščad se je pogreznila vanj z zgradbami vred, orjaški odri, kobile s tiri, ves vlak huntov, trije vagoni, razen tega pa še vse skladovnice lesa, gromada rezanih gred, vse je pogoltnilo kakor slamnate bilke. Na dnu se je razločila le kopica tramov, opeke, železja, mavca, strašnih razbitih ostan-kov, zgromadenih in umazanih od besne katastrofe. Jama se je zaokrožala, ob robovih so se delale razpoke in se gubile daleč med polji. Ena izmed razpok je segala tja do Rasseneur-jeve gostilne, kjer je počilo pročelje. Mar se bo pogreznila kolonija sama? Kako daleč bodo morali bežati ljudje, da bi bili na varnem ob koncu tega strahotnega dne pod tem svinčenim oblakom, ki se je zdel, kakor da hoče streti ves svet. Negrel je zavpil od bolečine. Gospod Hennebeau se je umaknil in jokal. Se ni bilo dovolj nesreče, breg ob prekopu se je odprl in vzkipela voda se je na mah vlila v eno izmed razpok. Kanal je izginil in padal kakor slap v globoko dolino. Rudnik je pil to rečico, po-vodenj je zdaj zalila rove za leta. Kmalu se je napolnilo žrelo, jezero blatne vode je bilo tam, kjer je bil nekoč Voreux, podobno tistim jezerom, v katerih spe zakleta mesta. Zavladala je strahotna tišina, človek je slišal le še, kako buči voda, ki pada v drobovje zemlje. Tedaj se je Suvarin na razdrapanem nasipu dvignil. Spoznal je Maheujko in Caharijo, ihteča spričo tega razdejanja, čigar teža je tako hudo pritiskala na glave tistih, ki so umirali spodaj. Vrgel je od sebe poslednjo cigareto in, ne da bi se okrenil, izginil v noč, ki je postajala bolj in bolj črna. Njegova senca se je v daljavi manjšala in se prelivala v temo. Šel je, sam ni vedel kam. Z mirnim obrazom je stopal uničenju naproti, šel je tja, kjerkoli bo kaj dinamita, da bo poganjal v zrak mesta in ljudi. Brez dvoma bo njegovo delo, ko bo umirajoče meščanstvo nekega dne začutilo pri vsakem koraku, kako se pocestni tlak razletava pod njo. IV Se tisto noč, ko se je porušil Voreux, se je gospod Hennebeau odpeljal v Pariz, da bi osebno o tem obvestil člane uprave, še preden bodo izvedeli novico iz dnevnikov samih. In ko se je naslednjega dne vrnil, je bil docela miren in postal je spet isti točni poslovni človek kakor zmerom. Jasno je bilo, da je odvrnil od sebe vso odgovornost. Zdelo se je, da ni bil njegov ugled v ničemer prizadet, nasprotno, dekret, s katerim je bil postavljen za oficirja častne legije, je bil podpisan štiri in dvajset ur pozneje. (Dalje prihodnjič.) Blagor ubogim na duhu! Odkod vir. iz katerega črpajo fu-šiMti vseh barv svojo motlroat? Zadnje čase s«* uprizarja v fašističnemu časopisju vseh barv, zlasti tudi v "Slovencu", ki je obrambno glasilo klerofašizma, srdita gonja proti Židovstvti (katerega "Slovenec" istoveti z marksizmom, čeprav ve, da je bil Marx, Ao ko j»« živel, izolkVn i/, židovske versko občine in ml najvišjega židovski ga duhovnika proklet). Nesrečni Judje! Ko bi njih ne bilo, bi ne bilo ne stan-ga. ne no-vega testamenta, bi ne bilo ne Abrahama, ne Izaka, ne Jakoba, ne Mojzesa, ne Davida, iz čigar hiA«- po je^ bil rojen sam Izveli-čar Jezus Krist. Marija je bila judovskega rodu. pa tudi rednik Jezusov, Jožef, je bil judovskega pokolirnja in razun njega Ae vsi a|Mi«toli, med njimi tudi Atir-j«- evangelisti, pisov«-di edino zveličane katoliške cerkve. *fira Vendar "Slovenčev a'* modrost ni zrasla na njegovem H'ljniku, čisto drugje, vse antiftfmitične na ampak nekje Pra>i vir propagande tvorijo takozvani "Protokoli modrih z Ziona", ki tvorijo sedaj predmet zelo inte-resantnega sodnega procesa v Bernu v Švici. Ta proces je prvi poizkus, da se ugotovi, ali so "Protokoli modrih 7. Ziona" resnični, ali pa gre za čisto navadno potvorbo, ki so si jo izmislili ljudje, kateri v o-brambo kapitalističnega izkoriščanja in zatiranja odgovarjajo na vsako njim stavljeno, neljubo vprašanje z: "Jud je kriv!" Ti "Protokoli modrih z Ziona" tvorijo vir antisemitsko propagande. Na nje se opira in nkli-ruje tudi nacijsko gibanje v Nemčiji. Izvirajo pa ti "Protokoli" od nekega uradnika tajne ruske carističnc policije (kako naj bi sicer opravičili pogrome proti Zidom v Rusiji? Op. ur.) in so i z A| i |. lftli) v nemškem prevodu. katerega je oskrl>el stotnik v rez. Mueller von Hansen, prijatelj l.udendorffa, izdajatelja -proti judovskega časopisa "iVr llammer" (Kladivo). Knjiga je vzbudila v Nemčiji veliko aentacijo. Vsebino knjig« tvori baje prevod originalnega fnpi*nika in govorov s prvega verskega židov>k«*g* kongresa v Ka*lu I. 1*97 Judje na| bi bili na tem kon gre*u sklenili, da bodo uničili \ s«» drtave, in sicer s punti. go-*t*Mlarftkimi krizami in svetovnimi vojnami, pri čemur se bo- do posluževali kapitala, č&aopi sja in prostozidarskih lož (o marksizmu tedaj še ni bilo govora, zato bi "Slovenec" najbrž rad te protokole še naknadno nekoliko izpopolnil. Op. ur.). Na to pa, da bodo vzpostavili svetovno judovsko kraljestvo, kraljem Judov na čelu, ki bo o-benem "resnični papež vsega sveta." Ker so naciji te "Protokole" širili tudi v Švici, je zveza judovskih verskih občin vložila pri zvezinem sodišču v Bernu tožbo po zakonu o pobijanju "šundli terature". Tožitelji predlagajo prepoved širjenja knjige "Protokoli modrih z Ziona" in utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so protokoli prosta izmišljotina, s katero bi radi gotovi elementi hujskali proti Judom. Na podlagi te tožbe je nastal proces, ki vzbuja splošno pozornost, ki pa najbrž ne bo tako kmalu zaključen, ker bodo nacl ji gotovo z vsemi sredstvi branili judovake protokole. Kajti ti protokoli tvorijo osnovo na-cijske vere, z njimi ona stoji in pade. • • • Kakor so se mogli čitaielji prepričati, so "Protokcrti modrih z Ziona" neverjetna fantazija, ki se je mogla roditi ali v glavi ver» sko blaznega Juda. ali f* v hudobnih možganih agenta ruske carske ohrane, ki je hotel dobi- ti primerno opravičilo za judovske pogrome. Iz teh virov črpa tudi "Sloven-čev" informator. Ako on verjame v "pristnost" teh protokolov, mu tega niti najmanj ne moremo zameriti, kajti znana je težnja, nad katero se pa ni še nihče spodtikal, in v čije izpolnitev mora vsak verovati in za njo delati (in dela se s polno paro), če nočie večnega pogubljenja in čije cilj je, da bo na svetu en hlev in en paetir. Ali se ne vjema to čudovito lepo s "Protokoli modrih z Ziona?" Kaj ne gospodje, vaše geslo je: Rečem ti, da mi ne porečeš! __D. P. Nagrada za aaprttaik vodt Težka voda — vzrok staranja. Najdražja tekočina na svetu v ——— Odbor strokovnjakov, ki jim je bilo določiti, komu naj pripade letošnja Nobelova nagrada za kemijo, je imel kaj težko stališče. Preteklo leto je bilo namreč prebogato z odkritji na tem področju, kakor le v mal»katere m letu so kemiki presenetili svet z dognanji, iz katerih bodo črpali še desetletja. Po dolgi izberi so se izkristalizirala končno tri važna dejanja, ki bi bila v prvi vrsti vredna visoke nagrade. Prof. Bathe je ugotovil doslej neznan sestavni del atoma, tako zvani nevtron, zakonca Jolliotova sta se približala izdelavi umetnega radija, prof. Harold Clayton-Urey, ki predava na Kolumbijski univerzi v New Yorku, je odkril "težki vodik", najvažnejšo sestavino "tež ke vode", ki se obnaša v marsikaterem oziru popolnoma dru gače nego navadni vodik, tako da je predlagal odkritelj, naj bi ga smatrali za novo prvino, ki ji je nadel tudi ime "devterij". Znanost je ta predlog sprejela in je dala devterij u kemični' znak "D", tako da bo voda, ki se stvori s to prvino, v bodoče nosila formo D*0, dočim bo veljal staroznani obrazec H*0 za običajno vodo. Omenjamo vse to podrobneje, ker je odbor strokovnjakov po dolgih debatah sklenil, da podeli najvišje priznanje, ki more doleteti kakšnega znanstvenika in tudi kemika, t. j. Nobelovo nagrado za kemijo, baš prof. Clay-ton-Ureyu. Tri leta je že tega, kar je ta učenjak s čudežnim orodjem moderne znanosti, s spektroskopom, odkril v spektrogramu vodika majhno, neopaženo črto, ki ga je pripravila do domneve, da mora izvirati od vodika posebne vrste. To odkritje je potem proučeval s stotinami težavnih, dolgotrajnih poskusov in računov, dokler ni vedel za gotovo, da v resnici eksistira pa-vrsta vodika, ki je dvakrat težji od navadnega vodika, in ki ima tudi drugačne lastnosti. Od tega spoznanja, da mora eksisti-rati tudi posebna "težka voda", je bil en sam korak, Čeprav je trajalo potem seveda še dolgo, da so to pavrsto vode tudi dejansko ločili od navadne. Kako težka je njena pridobitev, je razvidno iz tega da zahteva pridelava za naprstnik te vode tisoče dolarjev, a dosti več kakor za naprstnik je danes v čisti kemični obliki tudi ni na svetu. Vendar je ta naprstnik zadostoval, da so na njegovi podlagi odkrili celo vrsto lastnosti te vode, ki se bistveno razlikuje od običajne vode. Pred vsem ni samo težja, temveč strašno strupena. Ureyeva sodelavca I^ewis in Harvey sta dala samo dva miligrama te vodice poskusni miši in žival je v trenutku poginila. Tudi v precej razredčeni obliki z navadno vodo vpliva strupena kemikalija na miši hujše od čistega alkohola. Bakterije vseh vrst, ki spadajo vendar med najbolj žilava bitja, odmrejo pod njenim vplivom v najkrajšem času. Zdi se, da težka voda v neki koncentraciji ustavlja dihanje vsakega bitja. Najbolj pomembna pa je Ureyeva ugotovitev, da je v vsa-ki vodi v majhni koncentraciji (1:600) vedno nekaj težke vode. Pomembna je ta ugotovitev zato. ker je potemtakem naravno, da jo dobimo tudi v človekovem organizmu, saj sestoji ta v velikem delu iz vode in res sta jo biologa Westly in Hack dognala tu, in sicer v telesih mladih lju di manj, v telesih starih pa dosti več. Ali je tedaj težka voda v resnici v zvezi s staranjem in ga morda celo sama povzroča? In morda povzroča končno tudi našo naravno smrt? To so vprašanja, ki jih raziskujejo biologi še vedno, gotovo pa je, da je prof. Urey (mimogrede povedano najmlajši izmed do danes z 'Nobelovo nagrado nagrajenih kemikov) s svojimi genialnimi odkritji in poskusi prodrl globoko do skrivnosti, ki se ne tičejo samo "mrtve" snovi, temveč tudi življenja vseh bitij. Pet nr živ pokopan Iz Berlina poročajo o naravnost čudežni rešitvi nekega delavca, ki je bil zaposlen pri kanalizaciji v Dahlemu. Delavec je padel v 6 m globoko jamo, za njim se je vsul plaz kamenja, ki ga je popolnoma pokril. Pet ur so si gasilci prizadevali, da bi rešili mladega delavca in ros je SO gasilcem po dolgem in napornem delu posrečilo odkopati nesrečnika. Vsi so menili, da je mrtev, a ko so ga dvignili na prosto, se je izkazalo, da je živ. Delavca so oddali v bolniinico, kjer ve zdravniki nikakor ne morejo nacuditi, kako je mogel biti pet ur zasut ne da bi se zadušil. Četrtek, g. decemb , Smola Morte™** jC mamici?" \ svojega očeta. Pomisli, kakšna 8molJ e oče. "Ko je davi 3 štorklja tvojega bratca mico ugriznila v nogo."' „'^5°'' Pr*vi Morie no. Uboga mamica! X tako hud porod, potem nosti z nogo!" vrne pa Pok Ion Dama: "Danes sem videla res pravo krasotico!" Njen občudovalec: "V zrcalu?" » • Židovske "Listek za kopel stane šest Din. Če pa vzamete dvanajst izkaznic v abonmanu, vas stane kopel samo štiri Din." "Kdo mi pa jamči, da bom še dvanajst let živel?!" se odreže Izidor Kohn. V NAJEM SE ODD po nizki ceni šest (6) sob novanje, na 1421 So. 7th Za pojasnila vprašajte pi niku: John Kirnu, 1002 s St., Milwaukee, Wis.—M NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redns konvencije ss lshko nsroči ns list Projets Hej« eden, dra, tri, itiri aH pet članov is ene druiine k eni nsročsii Prosveta stane ss vse enako, ss člane aH nečlsne $«.00 u eno htm nino. Ker ps člsnl ie plačajo pri ssesmentu $1.20 zs tednik, s« jim iteje k nsročnini. Torej sedsj ni vsroks, r«éi, ds je list predri* S. N. P. J. List Prosveta Js vais lastnlns In gotovo jr v vsski druiin ki bi rad čltal Hst vsak dsn. Cena Ustu Prosvets Je: Z# Združ. države In Kanado $6.00 1 tednik in................ 4.80 S tednika In............... M0 8 tednike In............... 1.40 4 tednik« In............... 1.20 5 tednikov in............. nič Zs Evropo je.. Za Cicero in Chicito Je.., 1 tednik is........... 2 tednika Is.......... S tednike in............. 4 tednike in.......... 5 tednikov in......... ........$9.00 Izpolnit« spodnji kupon, priložit« potrebno vsoto drnsrjs sli Order v pismu in sl naročite Prosveto, list, ki Je vsis lsstnins. Pojssnilo:—Vselej kskor hitro ksteri teh člsnov preneha biti ilan sli če se preseli proč od druiine in bo sshtevsl s*m svoj list tedni moral tisti član hs dotične druiine, ki je tako skupno nsročens na Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu lists, in obenem dopisati vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mors uprsvniitro dstam sa to vsoto nsroČniku. t) PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lswndsle Ave., Chics*«, III. Piiloieno poiiljsm naročnino sa Hst Prosveto vsoto $......... Ime.........................................Cl. druitrs it. ■ Naslov .................................................. Ustsvit« tednik in gs pripiiite k moji nsročnini od sledečih ilsH druiine: 2) ............................................Cl. druitrs it. 3) ............................................Cl. druitrs it. 4) ............................................Cl. druitrs it. 5) ............................................CL druitrs it ftûato ................................Drisvs ................ N«v nsročai>....................Star nsročslk........... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA . v tiskarsko obrt spadajoča de Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, d knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvst slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APEURA NA 8.N.PJn DA TISKOVINE NAR<* A V SVOJI TISKARNI fLAN Vsa pojasnila daje vod.tvo tisksme Cene sm«re«. onijsko delo prve vrste Pišite po Informacije ns nsslo»: S.N.P.J. PRINTER 2657-69 SO. LAWNDAI.E AVENU Telefon Rockwell 4*>< CHICAGO. ILL. Tas se dob« aa i«l> tsdl m *** PROSVETA rtO-YEAR XIV1L OtBâ luU J« 16.00 » Chi«—. lUiaoé». GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE JM»i»I7 M. ltU. «t Um U» A« o« Oobiw «i Mm, in upravnlàkl pro« to ri; 16*7 8. Lawadalo Ajo. Office of Publications | >067 South Lawnaaio a»». Telephone, Rockwell 4V04 Komentaqi ^ji atenUti^— "narod, ki trpi" . •. Vikmika Tribune imenuje le- ¿Tmasakre in atentate v Eo¡ "zrel sad absolutizma" K junija je bila v Nemčiji t "krvava kopel", v kateri Jytonilo čez 70 nacijev in na-Ljistov. Manj ko mesec kas-2rje bil ubit avstrijski kan-Jr Dollfuss in za njim je bilo yenih 16 nacijev. Dobra dva Zet pozneje je bil ustreljen Slovanski kralj in zadnji te-Lje atentator ustrelil v Le-Jpadu vodilnega člana so-wtike vlade. Vse to — piáe Tribune — je Mvna in logična posledica dik-^orskih režimov, dočim so a-pjUti v demokratičnih deželah lelo manijakov. Burbonska Tri-^e je namreč previdna, ker tyro ve, da je pet predsednikov liruženih držav — med temi Ifrcoln, eden naj liberalne jših in ■¿pravičnejših ameriških pred pjnikov — umrlo za kroglo a ^tatorja, zato pripomba o ma-ijakih. V tem je resnica in — hinav-¡bna. Res je, da je vsaka dik-ira po svojem značaju nasi-in vsako nasilje neprestano i protivno nasilje ter ma-ilne atentate. To je eno, ki ^Ü ko jeklo, drugo pa je, da tonska Tribune dosledno kjgka proti vsaki demokratiza-fli gospodarstva in proti vsa-fenu socialnemu napredku ter rfočno zagovarja stari sistem šonomske diktature, katera neprestano izziva razredne konflikte in terja neštete delavske fctve. f Ameriški pregovor pravi: kdor stanuje v stekleni hiši, naj k meče kamenja naokoli . . . * * * ► V Cleveland u je menda 80 ro- júov, ki so se že postarali in ■ radi prejemali državno pokoj-lino, toda upravičeni niso, ker k danes niso državljani. To «no izvedeli od A. D., ki piše, da t j« teh 50 rojakov prišlo jokat t njeno uredništvo in zdaj se joto A. D. nad tem "narodom, ki frpi"-in kdo je kriv? Prosveta, pletarec, Enakopravnost in šugi napredni listi, ki so vedno "udrihali po farjih in slavili lUrksa, toda za pridobitev ame-tühga državljanstva za rojake »niso nikdar brigali . . To je nov dokaz — in teh do-pw je vsak dan več — da je A D. glasilo slaboumnih. Naši klavci, ki stalno čitajo delav-fo liste, so že davno državljani. !»*> čakali, da bi jih kdo dre-- sami so se potrudili za taavljanstvo čim so ga bili de-pi v zavesti, da brez volilne JJ*ice je vsaka delavska polito» akcija nemogoča. Urednik Wmu A. D. ob vsaki pri-"ir-k* v na k vpliv. Obrišite at'«ri fantje, in poglejte > "te otročji! šoooptomo for S*rtk «. 1(7«. Chicago, 111., petek, 7. decembra (December 7), 1934, FAŠIZEM PAIE POB EKONOMSKO SILO POVSOD Tako pravi italijanski socialistični vodja, ki je prišel v A- meriko na predavateljsko turo New York. — (FP) — Fašizem si lahko utrjuje svoj režim z represijami kolikor hoče, vendar ga bodo mase prej ali slej strmoglavile. Strmoglavile ga bodo na ekonomski fronti. To je v jedru smisel intervju-va, ki ga je dal Federalizirane-mu tisku Giusseppe Emmanuel Modigliani, eden vodilnih italijanskih socialistov v pregnanstvu, ki je prišel v Ameriko kot gost italijanske krajevne unije št. 89 International Ladies Garment Workers in socialistično stranke. On je tudi slovit delavski odvetnik in bivši poslanec. Prva leta pod Mussolinijevim režimom se je odlikoval v obrambi političnih jetnikov in je na fašističnih sodiščih nastopal neustrašeno. Bil je sodelavec in zagovornik Matteotija, katerega so fašisti umorili na povelje ali vsaj na željo Mussolinija. Fašistični režim v Italiji ni ogrožan s strani političnih nasprotnikov, ker je s te strani dobro zavarovan. Zavaroval se je z represijami in uničenjem vsega delavskega gibanja — razen podzemskega, ki je posledica prvega. Mussolini ima bolj nevarnega nasprotnika — kar velja tudi za fašizem na splošno — v slabih ekonomskih razmerah in stalnem padanju življenjskega standarda. V Italiji je gospodarska kriza nastopila že 1926. Od takrat in do konca lanskega leta stjpecial roto of poatago prorttod for ta aooMoa lit. Ao» ot Pol, i. 1>JT. aethortaoš oa Avstrijski diktator izpustil Seitza iz zapora Dunajski socialistični župan je po 10 mesecih na proatem, toda z omejeno svobodo smm STAVKAR-jSovjeti ustrelili 66 za- Dunaj, 6. dec. — Avstrijska vlada je včeraj končno izpustila iz zapora priljubljenega socialističnega župana na Dunaju Karla Seitza, ki je bil v ječi od kle-rofašističnega puča na socialiste v zadnjem februarju, torej deset mesecev brez vsake obtožbe. Toda Seitz ni še zdaj popolnoma svoboden. Dunaja ne sme zapustiti in vsak teden se mora dvakrat javiti policiji. S svojimi prijatelji in sodrugi ne sme dopisovati in ne sme se poslužiti telefona niti nobenega motornega vozila. MedMrodu armada prida v Posaarje Liga narodov pošlje mešane čete. Hitler ae je zadovoljil tem sklepom Ženeva, 6. dec.—Svet Lige narodov je včeraj sklenil, da bodo mešane vojaške čete evropskih velesil skrbele za red in mir v Posaarju med plebiscitom prihodnji mesec. Ta sklep je bil narejen, ko je francoski zunanji minister Laval svečano izjavil, da Francija sama ne mara poslati voja^va tja in ko je anglešk delegat Edin dejal, da Anglija pošlje svoj del vojaštva, če Liga narodov prevzame policijako os krbo Posaarja med glasovanjem. Takoj nato sta Italija in Ceho-slovakija pristali na sodelovanje, I (»rini je Litvlnov, ki zastopa II NA VZHODU ■ZIAQALfl Podjetniki so ae po šestih tednih podali in pristali na vae zahteve Pateraon. N. J.—(FP)-Stav ka 25,000 svilobarvilcev je bila tukaj te dni zaključena z velikim pohodom zmage. Nepregled na povorka navdušenih in ponosnih delavcev se je zadnji ponde Ijek vila po vseh glavnih ulicah Patersona. Svilobarvilci imajo tudi dobre vzroke za proslavljanje zrna ge. Na stavki so z veliko solidarnostjo vzdržali šest tednov — do konca. Ta solidarnost je odgovorna, da so podjetniki rotnikov v dveh mestih Tajni proces je trajal en dan in amrtne obaodbe ao bile takoj iivršene. Nobenih lagovornikov in nobenega priliva! Obtoženci ao prišli ii Poljake, Finske in Lat-vije, toda med njimi—med katerimi je tudi ena *en-Hka—ni nobenega znanega imena Riehberg il Moley poroto lew dealM pred «napeti Moley Je rekel, da je "new deal" zato tukaj, da reši kapitalizem, sa katerega nI nadomestila I New York, 6. dec.-—Profesor Raymond Moley, "možganski _________ __ . . rustar št. 1," je rekel sinoči končno kapitulirali na vsej črti. pred zastopniki ameriških indu Nova pogodba, ki velja do 81. avgusta 1936, priznava unij i I pravico do zastopanja vseh delavcev v industriji, namestitev vsakega po unijskem delavcu izpraznjenega mesta z unijskimj itrij, da pametnim kapitalistom »e ni treba bati "new deala," Kajti "new deal" je zato tukaj, la reši privatni kapitalizem pro->ada. . . In privatni kapitalizem mora biti rešen za vsako ceno, delavcem, kar je skoraj toliko ker zanj ni nadomestila! kakor garancija zaprte delavnice. Minimalna plača je bila zvi šana od 57 in pol centa na 641 centov na uro za delavce in od 40 na 48 centov na uro za de lavke, pri enakem delu pa ena Donald R. Richberg, ki nosi luoficielnl naslov "pomožnega orezidenta," odkar vodi NRA. je >il tudi navzoč na tem zborova nju kapitalistov In pošteno se je irudil, da opere "new deal" vsa kega socialističnega madeža. Si ka plača za oba spola. Delovnik Cer je priznal, da NRA nI doseg r\ i i: r„ * i sneg v Chiragu C hicago z okolico decembra dobilo prvi J *imi. Sneg je nare->me«i«. v prometu, zla- -tvu. so bile plače industrijskemu delavstvu znižane za polovico, poljedelskim delavcem pa za 607', na drugi strani so cene potrebščinam padle pa le okrog 25%. To je tudi odgovorno za spora-dične nemire, ki se dogajajo ši-rom Italije. O teh nemirih časopisje sicer ne poroča niti besedice, ker ne sme, Vendar so pa dejstva, katerih ne more zakriti niti stroga fašistična cenzur«. In ekonomski položaj Italije se stalno poslabšuje. Delovno ljudstvo je sicer zmožno dosti pretrpeti, in to ne samo v Italiji, marveč v katerikoli deželi. Zgodovinska resnica je pa, da je prej ali slej konec tiranskega režima, ki povrhu še ekonomsko upropašča ši roke mase. In ekonomsko ter kulturno jih ni noben nov politični sistem v vsej moderni zgodovini toliko upropaščal kakor jih fašizem, in to v Italiji, Nemčiji ali kjerkoli. Na vprašanje, kaj misli o poročilih ameriškega novinarja Johannesa Steela, ki je v New York Postu pisal o notranjem boju — med generalom Balbom in Mussolinijem — je Modigliani odgovoril, da ne pričakuje, da bi ta notranji boj privedel do razkola in strmoglavljenja faši- Zlt"Do strmoglavljenja fašizma bo prišlo," je odgovoril Modigliani "Toda ne radi notranjega razkola, marveč radi boja delovnih mas na ekonomski fronti. Na vprašanje, kaj misli o dogodkih v Španiji in drugih dr žavah, je izjavil sledeče: "Informacije pokazujejo, da delavske organizacije niso bile uničene, ampak faktičn» raste jo. Delavstvo ne smatra, rta je bilo poraženo. Barbarske perse-kucije premaganih žrtev ao obrnile ljudstvo proti vladi in na »tran delavstva. "Kjer so socialistične stranke v boljšem položaju, na prlmer v Angliji. Holandski in škandinavskih deželah, skrbno atražijo demokratične svobodščine in se ne upajo podvzeti nobene akcije, ki bi jih pripravila ob njihov* pravice. "V deželah kakor m> Avstrija, ftpanska, Italija, kjer »o izgubi- Berlin, 6. dec.—Hitlerjeva vlada se je zadovoljila s sklepom sveta Lige narodov glede mednarodne policijske oskrbe Posaarja za časa plebiscita. 350,000 iikeikih družin Ta li relifi v jmirii mesec jih je 305,000 1.1,10,0(H) oseb je bil znižan s 40 na 36 ur na teden. Nobena družba tudi ne sme nastaviti novih moči, dokler tovarna z vsemi delavci ne obratuje vsaj 90% na teden. Vse sporne zadeve bo reševala arbltracijska komisija, v kateri bo vsaka stranka Imela enega zastopnika, tretji, predsedatelj. bo pa nevtralna oseba. Unija si nameravanih uspehov, ampak l.o ni krivda administracije, tem več trmoglavih podjetnikov In ie trmoglavejšlh delavcev, ki noče lo kooperiratl z vlado. Kooperacija z vlado s atran »odjetnlkov In delavcev mora biti, je dajal Richberg—in čim se obe stranki sprijaznita M ------ * .. . - DO pa ncvu-iu« www. W...J- 11 tem dejstvom, tem prej se vr sovjete v svetu, rck«rf. da se naj- p,^™ do *Uvke pro. ie pr^pariteta. Richberg Je brž tudi Rusija pridruži. H tutim nodjetnikom, ki bi s< Itu(jj naglašal, da edina naloga new deala" je, da pomaga busi nessu na noge ali Chicago.—Prihodnji mesec bo 350,000 družin v Cricagu na re-ifu—več ko kdaj prej v zgodovini mesta. Tega mnenja je Wilfred S. Reynolds, tajnik llli-noiske relifne komisije. Ta mesec prejema rellf 805,-000 družin ali okrog 1,180,000 oseb, toda Reynolds računa, da se v teku decembra to število poveča najmanj 15 odstotkov. Kemal je dal volilno pravico ženskam Ankara, Turčija, 6. dec.—Narodna skupščina je soglasno sprejela zakon, ki daje ženskam volilno pravico pri vseh volitvah. Kemal. predsednik turške republike, je nato čestital tur Škemu ženstvu na veliki pridobitvi, obratno Je pa on prejel čez milijon čestitk od žensk. Ženske smejo voliti z 22. letom starosti in s 30. letom smejo kandidirati in biti izvoljene v narodno skupščino. ti tistim podjetnikom, ki bi si skušali izmuzniti iz pogodbe ali pa ignorirali odlok razsodišča. Pri zadnji točki je prišlo dc nekakšnega kompromisa. "Na-čelno" se je unija odpovedala stavki, dokler traja pogodba, praksi pa si je obdržala pravici do stavke kot skrajno sredstvo proti "člzlerjem". S tem je bila rešena "čast" podjetnikov, ki so zahtevali "premirje" za dobo pogodbe. "Sisabais rovolaoija" Iz bralwlla v Namilil >popad med dirigenti In *ko diktaturo naclj ___________Berlin. 6. dec.—Vodilni nem S to stavko in pogodbo se JeL^i glasbeniki Mo se končno upr || svobodo, ali pa v Franciji, kjer Je fašistična nevarnost ve-Ijka — v teh d<*želah so se oprijeli revolucionarne akcije za dosego ali prezervarljo pravice do organizacije. V Franciji je e-notna fronta med komunisti in socialisti bazirana na zahtevi za ohranitev demokratskih svobod-ščin in komunisti so se Izkazali za iskrene in zveste bojevnike na tej bazi. Isto velja tudi povsod drugod, kjer *ta se ob« stranki združili za dosego pra vice do organizacije. "Enotna fronta med socialisti in komunisti je zgodovinsko neizogibna Osebno sem prepr»-čan. da je za »»hranitev demokratičnih avobodščin potrebna P*> vaod". unija svilobarvilcev po vseh videzih usidrala trdno v industriji. 27«000 ITiiirev izgnanih Iz «higeelavlle Silna jeza na Ogrskem lielgrad. 6. dec,—Jugoslovan ska vlada je sklenila izgnati vseh 27,000 Mažarov, ki žive v Jugoslaviji. Izgon se bo vršil stopnjema, toda nepopustljivo, dokler zadnji ogrski element ni zapusti Jugoslavije. Izvzeti niso niti oni, ki so jugoslovanski dr žavljani ali ki so bili rojeni v mejah Jugoslavije. Uudapešta, 6. dc*. — Na Ogr akem je zavladala silna j«»za pro ti Jugoslaviji zaradi Izgona ogr skih državljanov. Včeraj je pri šlo 600 Mažarov iz Jugoelavijf in danee jih pričakujejo 1500. Izgon je posledica med Jugoslavijo In Ogrsko, od kar Je belgrajska vlada obtoži la Ogrsko pr«*l Ligo narodov za radi odgovornosti za umor kralja Aleksandra. II nacijski "kulturni" diktatur in včeraj so pretresle Nemčijo ostavke največjih glasbenih d rigentov. Krlch Kleiber, ki ves berlinsko opero in filharmonlč nI orkester, Je reslgniral; dalje je reslgniral Wilhelm Furt waengler, direktor občinske o-|H*re in i>odpredaediiik nacljske "kulturne zbornice". Iz Mona-kova Je prišla vest, da Je tam reslgniral direktor bavarske državne opere Hans Knapp«rt*. buseh. Sliši se tudi govorica, da resignira Richard Strauss, predsednik "kulturne zbornice". Vse te ostavke so posledica večnega a|xira mod glasbeniki In nacjjskiml voditelji, ki neprenehoma diktirajo o|»eram In orkestrom. Monkva, 6. dec. — Sovjetska vlada poroča, da Je bilo včeraj ksekutlranih 6« kontrarevolucl-»narjev zaradi teroristične akcl-e proti uradnikom USSR. V Moskvi je bilo usmrčenih 29 in stočasno v Leningradu 37. Med temi je bila tudi ena ženska. Tajni proces v obeh mestih se Je vršil pred vojnim kolegijem najvišjega sodišča in trajal je samo en dan. Uradno poročilo omenja Imena vseh obtožencev, toda v se-znamu ni nobenega znanega mena. Vsi eksekutlrancl so prišli v Rusijo od zunaj—kdaj, nI povedano—največ Iz Poljske, .«atvlje in Finske s navodili, da »rganlzirajo kontrarevoluclonar-nl terorizem in aretirani so bili prva dva dni po atentatu na Sergija Klrova, tajnika centralnega odbora komunistične stranke In i^laua devetoricc v političnem biroju, kateri vodi diktaturo pro-etarlata. Obtožencem je bilo odvzeto pravo apela na centralni Izvrše-valni odbor sovjetov In tudi zagovornikov niso smeli Imeti. To je pomoglo, da so bile smrtne obsodbe Izvršene takoj. Vseh obtožencev Je bilo 71, toda trije so bili oproščeni v Unlngradu In dvu v Moskvi. Uonid Nikolajev, ki Je ustre-lil Klrova, al bil m«d temi obte. ženci; preiskava proti atentatorju se Še vedno vrši. Uradno poročilo o procesu In oksekucljah Je kratko. Ne vsebuje nobenih podrobnosti, torej ui razvidno Iz poročila, koliko so bili obtoženci v zvezi z atentatom na Klrova in če so sploh bili. Medtem so pri|H'IJali truplo umorjenega tajniku iz l^ningra-da v Moskvo in ga postavili na javni oder v Unijski dvorani. Več ko 800.000 delavcev In delavk je obiskalo dvorano in molče korakalo mimo trupla, ki Je ležalo na rdečem katafalku s črnimi robi med kopicami vencev. Vsa Moskva Je v črno obrobljenih rdečih zastavah, velik Držat a Tesas Ix» Imela defiril Austin, Tex. Državni rs konflikta |*unski pregledovale«- Oeorg« B Sinoči Je bilo truplo kremlrano in danes se vrši <|>ogr<*h z največ-jimi civilnimi in vojaškimi čast, mi. Najvišji sovjetski v<»dite|jl Stalin, Kalinin, Vorošilov in M«»-lotov bodo nosili skrinjico s |h-|»elom, ki Im» vložena v obzidje Kremla poleg grolmv drugih slavnih revolucionarjev. Podriaj peelai v Ameriko Avstrija Uročila pustolovca Dunaj, 6 dec. Avstrija se J« danes odbila, da izroči Ivana Podržaje Združenim državam, ki ga zahtevajo na «»btožbo blga- ------- w w — i po v pr, ■*» f» v* v v* j-** — Simpson pravi, da bo imela dr- m|j#. |\a1ržaj, ki je bil Seat nu lavna blagajna prihodnje leto velik deficit. Ko Zaprta detavntra je legalna p«»d točko 7a New Y«»rk, — Pod sekcijo 7a industrijskega zakona je zapr ta d«*lavnlca piivsem h'galria To Je jedro «»dl«»ka sodnika Willis ma H Black a v tožbi Ralph A Freundli« h. Inc., In Doli and Toy Workers unije. Družba je a to unijo podpisala l»«»g«»dbo. ki je določala zaprU» delavnico. P«»tem je pa premestila obrat v neko drugo državo In nastavila neunljake delavce. Hodnik Je zdaj «»dločll. da Je pobeg pi«-d unijo ne razbremenjuje ol#\ «'znosti pi»g«nlbe. . secev v zaporo na Dunaju, bo v Januarju. fMkoj poslan v Hamburg, kjer s* snid« leglalatura k zasedanju, vkrca na parnlk, ki odplove v skoraj ni n«»benega upanja, da y0rk b«»do državnim nameščencem | ___ vzpostavljen«' pla let, Je 5. t. m stala v liniji pr«-d reltfno po-atajo in čakala na avoj '»dnvr« k j*dl, Med Čakanjem ae je zgrudila in k«» a«» j«» (»«»brali, je bila mrtva Zaulela J«» Je kap. Ko o«i kasneje pretakali njeno «»ble-ko, a«» natli pri njej $122. London, 6. dec. NaJn«»vejSa vest iz kitajske civilne vojne katara traja v presledkih že štiri leta—ae glaai, da je bil«» v bitki «»I» reki Hlang. na meji dveh pr«»-vlnc Kvangsi in llunan, tla«»«' k«»-muniatov ubitih, 4,KH) ranjenih in 2000 ujetih Zadnje čas«* v«*ll diktator Clang Kaišek veliko «»ferizivo proti kitajako-*ovjet akfm armadam v centralni in Južni Kitajaki. Začetkoma Je imela la ofenziva nekaj uspe-hov, ali čim dalj pretirajo Kal-šekove čete tern slabše Jim gre. PROSVETA THE EN LICHTEN MENT •L A« I LO I»» LASTNIMA SI-OVBNBSB NABODNB PODPOBNB JBDNOTB MVM •( *mé p-fcl'.h-« kf BUv«* N.U.D.I S~Utr Barodnln.: M Wruirt.« drUva yravoU.no. d. M vam lUt n« _ . Domač drobiž Mož in žena umrla Cleveland.—Na zahvalni praznik je umrl John fikaričič, Štiri dni kasneje je pa umrla njegova žena Helena, stara 6« let. 0-ba sta bila iz Splita v Dalmaciji in zapuščata edinega sina. Nov grob v starem kraju Cleveland.—Joh. Kunčič, znana starina In restavrater v Col-linwoodu, je prejel te dni žalostno vest, da je v Lancovem pri Radovljici na Gorenjskem umrl njegov brat Franc Kunčič, star fl« let. V Ameriki zapušča brata In v starem kraju sestro. fte novi grobovi Durant City, Pa.—Tu je umrl Louis Balant, star 38 let in doma iz ft te fan j a pri Trebnju na Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča ženo, v starem kraju pa mater in sestro. Whitney, Pa.—Tu je umrla Ana Arh, stara 61 let in doma s Stojanskega vrha pri Sv. Križu Da Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova in tri hčere. Butte, Mont.—Tu je umrla Julija Kristič. Vesti iz Calumeta Calumet, Mich.—V sosednjem Dodgevillu se je hudo pobil Dra-gotin Gerič. Pri delu za relifno komisijo jo padel nanj velik tram.—V Painesdalu je bil aretiran mladi Silvester Panjan zaradi vloma v neko prodajalno, iz katere je odnesel večjo količino blagu, največ pa tobaku. Kampanja za organizira-njo delavcev v veletrgovinah Pri Ronton kompaniji v Milwaukee je že izbruhnila Htavka Milwaukee, Wis. — Stavku-jočim trgovskim nameščencem v tukajšnji trgovini Boston Store kompanije so se pridružili tudi razvažovalci in delavci, ki vzdržujejo poslopje. Kljub mrzlemu vremenu je pred trgovino živahna in slikovita pi-ketna linija. Družba skuša obratovati EBQSXBT« Glasovi iz násélbih Zanimive beležke iz ranili krajev / Smrt v nan a tori ju C onemaugh, Pa,—Dne 26. nov. je na Cresonu v državnem sana-toriju preminil John Bric v starosti 53 let. Pred dvema letoma je odšel v dotični zavod. Sem pa tam nas je obiskal iz sanatorija, ko je dobil kratke dopuste. Obiskal me je večkrat kot prijatelja. Vedno sem ga tolažil, da bo okreval, kajti v resnici je dobro izgledal. Toda pomoči ni bilo. Pokojnik zapušča tri hčerke; starejša je 18 let. Dve starejši se preživljata v New Yorku, mlajša pa je pri stricu Josephu Bricu na Hoovervillu, Pa. Pokojni John Bric je bil doma iz Hotiča pri Litiji in v A-m':riko je prišel leta 1905. V Conemaughu je živel mnogo let. Pozneje je odpotoval na zapad, kjer se je oženil in dobil izobraženo, družico za ženo. Živela sta lepo življenje. Mladi ženi se je zahotelo obiskati svojce v atari domovini, kar je tudi storila. Na povratku se je na parniku moč no prehladila in sledila je jeti-ka, kateri je v sanatoriju na Cresonu po par mesecih boleha-nja podlegla. Obiskal sem jo v tja na tori ju in jo tolažil, da bo kmalu okrevala, ker je na viddz dobro izgledala. Pa je odgovori- venci in Cehi v Clevelandu so lahko ponosni, ker so zmožni kaj takega dati na oder. Rečem le toliko, da ono popoldne, ko smo bili v Slovenskem narodnem domu, nam bo ostalo v spornimi še dolgo časa. Po programu smo šli v »podnje prostore, kjer smo se okrepčali in videli veliko starih Bar bertončanov, ki sedaj živijo ,v Clevelandu. V spodnjih prostorih se je vršil tudi ples in imeli ao izvrsten orkester. Kogar so pete srbele, si je lahko pomagal. Ali žal, ura teče in nič ne reče. Andreje pravi: "Bomo šli, ker je že pozno." Jaz bi Jj* še najraje tam, ampak skupaj smo prišli, zato smo tudi skupaj odšli, ker smo imeli samo eno vp-zilo. Janez je rekel — in j*a sem mu pritrdil — da se še jna-lo ustavimo pri našem Rudolfu, kar se je tudi 2godilo. Tam smo se zelo dobro okrepčali in zraven tudi par okroglih zapeli. Nato so začele tudi naše soproge že na uro gledat. In, žal, rezultat je bil, da smo odrinili pro- PETEK, 7. DECEMBRA ni ne pomeni nič. Program ali platforma je glavno kar šteje. Deipokratje in republikanci že dovolj ddlgo vlečejo ljudstvo za nos, pa se še ni spametovalo, še ni spoznalo, da se trotje'redijo na račun ljudske nevednosti. Par let se ljudstvo pusti voditi slepo republikancem, potem pa par let demokratom — najprej slonu, potem pa oslu in obratno. Tako se ponavlja iz leta v leto. Vme» pa pridejo neiskreni ljudje, ki se po krivici nazivajo delavske prijatelje in ki imajo vedno besedo revolucija na jeziku. Tudi ti se hočejo okoristiti na račun nevednosti mas. Vse jim prav,pride pri zavajanju ljudstva, najbolj pa jih veseli to, da obmetavajo z lažmi resnične delavske voditelje, ki se rešnično borijo za osvoboditev delavstva izpod kapitalistične sužnotti. Čas je prišel, ko bo delavstvo prisiljeno, da neha slediti raz-nipi demagogom, ki vlečejo delavske mase v zmedo. Delavstvo bo moralo spoznati, da mu je edina rešitev le v pošteni delavski stranki, ki jo vodijo pošteni ljudje, ki jim je več za principe in resnično izboljšanje človeške družbe kot pa za lastne žepe. Takih delavskih značajev ni ti domu, kamor smo prijadrali mnogo, zato pa stoje toliko bolj okrog enajste ure. Pevskima zboroma Zarji in Vojanu kličem: Le Še tako na- la, da nikdar več, ker je predo-lP^ ** lepo pesem! To Jo po bro čutila v sebi strašno napa-mnen^u neka^ dalko jetiko, ki ji je vzela živ- ^ar si moramo ohraniti v Ijenje. Obrnila se je stran in solze so ji zalile oči. Tudi naše oči niso ostale suhe. Par dni ža tem je izdihnila. Sedaj je doletela ista usoda njenega moža Johna v isti bolnišnici in podlegel je isti bolezni. Težko je pisati take žalostrie vesti, toda v Ameriki živi mnogo njunih prijateljev in znancev, ki bodo prečitali te vrstiše in se ju spominjali iz prošlih dni. — Dne 28. nov. smo šli na pogreb Johna Brlca odborniki treh društev z venci. Družinama Samec in Bric moje globoko sožalje, blagima pokojnikoma pu ohranimo trajen spomin! ^ Ivan PajkT Pri uProdani nevesti" Barberton, Ohio. — Večkrat smo se pogovarjali, če bo le mogoče, da si bomo šli ogledat opero "Prodana nevesta" v Cle-veland na zahvalni dan dne 29. novembra. In v resnici — prišel je tisti dan, ali žal, vreme se je držalo zelo klavrno. Tako je izgledalo, kot da ni nikumor vredno iti. Ali vseeno, mi se nismo ozirali na vreme, slabo gor ali dol. Odrinili smo iz Barbertona o-krog ene ure popoldne In ob tri-četrt na dve smo že bili pri našem starem znancu in prijatelju Božeglavu na 60. ulici in St. Clair, kjer smo vselej prijazno sprejeti in tudi dobro postreže-ni. Brat Janez in prijatelj Andrej sta mi namignila, da se nista še nikdar tako hitro pri-peljnla v Cleveland kakor 20. nov. Pritrdil sem, da v Cleveland se nam vedno bolj mudi kakor pa nazaj. Ko smo se malo okrepčali in pogovorili, smo šli naravnost v Slov. narodni dom, kjer se Je imela vršiti opera. Prišedši tja, kulturnem oziru! Joseph Gabroeek. "Vsiljivi voditelji" Herminie, Pa.—Na konferenci neke federacije podpornih društev se je togotil neki zastopnik nad "vsiljivimi voditelji", češ, da mrcvarljo delavska vprašanja. Ker sem hekaj podobnega že večkrat slišal in tudi čital, me visoko med masami, ki so prišle do spoznanja, da ae morajo same s smotrenim delom izvleči mize-rije s pomočjo močne in velike delavske organizacije. Vaš neupogljiv sotrudnik socializma! Tone Zornik. Poročilo s proslave Moon Run, Pa.—Poročano je že bilo, da so me MoonrunČanke povabile na proslavo 80 letnice Mine, Midwayja in od drugod. Veselo smo si segali v roke in se pogovarjali. Dvorana na meonrunskem slavju je bila nabito polna. Društveni predsednik je ob 3. popoldne otvoril program. Zaigrar la je godba iz Canonsburga. Predsednik je pozdravil navzoče in se jim zahvalil za številni po-set. Precital je vabilo iz Mid-wayja, kjer so se združila tri društva SNPJ v namena, da priredijo skupno proslavo zadnji dan tega leta. Nato je povabil br. J. Terčlja, člana gl. odbora SNPJ, ki je nastopil kot glavni govornik dneva. Brat TerČelj je v jedrnatih beseda obrazložil tpomen velikega dela, ki ga je SNPJ izvršila v dobi 30 let in ki ga Še vedno vrši v korist svojega številnega članstva. O-menil je številne boje in zapreke, čez katere pa je naša jednota zmagovito korakala naprej in premagala vse ovire. Doprineše-ne so bile žrtve, toda iz male organizacije se je SNPJ razvila v orjaka zato, ker je imela zdravo podlago in zdrav začetek, katerega so ji dali njeni ustanovitelji in njeni člani. Upati je, da bo jednota še nadalje vršila svoje delo v še večji meri in da bo pridobila še mnogo novih članov, njen dnevnik Prosveta pa obilo novih naročnikov. Prošlih 30 let sem po svoji zmožnosti deloval za jedno-to in njeno glasilo. Tudi sedaj vršim to delo, dasi sem že star in rahlega zdravja. Toda boril se bom za našo jednoto in njen dnevnik dokler bom mogel! Brat Terčelj je vzpodbujal starše, naj dajo lepe vzglede svojim otrokom in naj jih pripe SNPJ, ki se je vršila 29. nov. Uejo v društva SNPJ. Govornik pod avspicijo društva št. 88 SNPJ in tamkajšnje mladine. Dasi sem se par dni prej močno prehladi! in so mi prijazne roja- Te ¿7branimati" kdo m ti "vi- stre*le' da hitro okf- ljivci". Ce ne bi bil slučajno ^ 8em 8e vseeno slavJa ude" predsedoval dotični konferenci, bi vprašal dotičnega zastoprilka, kam meri s svojo pušfko. Moje mnenje glede takih pod-tikavanj je, da vsiljivi delavski voditelji, kakor jih on nasiva, ne morejo ničesar doseči, če jih ril delavstvo izvolilo, kakor je on trdil. Kajti kot taki nimajo nobene moči, ne morejo staviti predlogov ne voliti ne biti izvoljeni. Opozoriti bi ga bil moral, naj take voditelje, ki so se sami postavili, razkrinka takoj, da ne zapeljejo delavstva na krivo pot. Moje iskreno mnenje je tudi, da taka namigavanja nimajo drugega namena kot to, da se diskreditira ljudi, ki širijo resnično delavsko zavest med delavci, da se podcenjuje delo o-nih ljudi, ki širijo znanje in slogo med tiste delavce, ki še vedno slepo sledijo politikantom starih dveh korumpiranih strank, ki kupujejo glasove z dolarji. Znano je, da imata obe stari stranki eno in isto platformo, ki so jo izdelali eni in isti interesi: velebiznis in sovražniki delavstva. Dober človek z dobrimi name- ležil. Prišedši v Moon Run sem najprej obiskal Kraljevo družino. Brat Kralj je tajnik društva št, 88 SNPJ, njegova soproga pa aktivna v ženskem klubu in pri petju slovenskih pesmi. Pri Kralievih so mi dobro postregli s kitfjo pečenko in dobro pijačo. Pozneje dem se prijaznim rojakinjam pridružil v petju, ker so tako lepo prepevale. Seveda sem obiskal tudi Žustove, ki so mi tudi dobro postregli. Dopoldne sem šel na proslavo. Imeli so lep program. Tam ;em se najprej sestal s «obratom tajnikom, ki mi je svetoval, naj si poiščem kje kakšen primeren kotiček. Videl sem Franka Auguština iz Imperiala, predsednika društva št. 106 SNPJ. (Br. Ph. Godina se gotovo spominja, ko smo se sešli pro-šlo poletje z br. Auguštinom in ostalimi naprednimi rojaki in rojakinjami. V njihovo naselbino zahajata dnevnik Prosveta in tednik Proletarec v lepem številu.) Iz te naselbine so rojaki radi posečali letošnja slavja. V Moon Runu sem videl Iju- Ambridga, Sygana, Cliff ^U no ° Sm° Pa *veda| Sr P« «lamnovško kot * Slamnovčani. Martin Kak Poje, mi smo mu pa z v**) Pomagali. Tako je minila lena fo-J nedelja pri posetu dveh Zii nih družin. NajiakrJeje^ hvaljujem Vraničarjevim fo bodnikovim za gostoljubj Prijazni sprejem. 1 Anton ZuJ Naznanilo o glavni seji I Wheeling, W. Va.-Clavna ja društva št. 628 SNPJ ' obdržavala na 9. decembra o zvečer na domu tajnice pozi, vse člane, da se odzovejo in dejo na to važno sejo. Ker i glavna seja, bomo imeli vo za društvene odbornike (x ni se kaznujejo po dru.štv določbah. Pridite vsi na «ejo! Danica Jelačič, tajnic Naše dopisovanje Detroit, Mich.—Nekaten' pisniki iz te naselbine so pd jem mnenju preveč izobra; Dopisnik piše, da tu živi pet tisoč rojakov, toda le pet sto jih je, ki vzdržujejo' Ijenje in napredek v tej ni bini. Človek poseča igreTkoil te, shode, društvene in klu seje in povsod opazi ene in obraze. Kje so vzroki, je t povedati. Med nami je mnogo brez nih ljudi, ki niti ne vedo, d vijo. Nekateri so domišlja se smatrajo za Američane, ne znajo dobro govoriti j« te dežele. Na tisoče rojakov tej ogromni deželi, ki so i sem pred tridesetimi in »ti: setimi leti. Njihovi otroci izšolali v ameriških šolah, ne znajo slovenski čitati m sati. Večina zna le par si skih besed. "Ta stdra dva" bila rojena v stari domovi! slučaji so, da nista tam n šolo hodila. Sedanji čas p hteva, da zna človek pisa čitati vsaj v svojem jeziku, ki rojaki ne bodo nikdar rili dobro angleški, ako je žel tople aplavze za svoja izvajanja. (Ostali del programa prepuščam v oceno drugim, ker ne spada v moje področje.) Glavni govornik je napravil na občinstvo zelo globok vtis, tako tudi mladi člani in Članice angleško poslujočega društva ter ženskega kluba. Občinstvo je bilo mirno in kazalo zadovoljnost. Dosedaj sem se letos udeležil' hodijo v tukajšnje šole. pet jubilejnih proslav in na vseh zopet drugi, ki pazno čitajo sem bil lepo sprejet, najlepše pa ¡sveto vsak dan in Prolet na proŠli v Moon Runu. Ker mi sredstva ne dopuščajo, ne vem, če se bom mogel udeležiti proslave na Midwayju, dasi bi rad, kajti tudi na Midwayju imam mnogo prijateljev in znancev. H koncu želim vsem čjtateljem vesele praznike in obilo sreče v novem letu, jednoti mnogo novih članov, dnevniku Prosveti pa o-bilo novih naročnikov! Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. di skebi, katere išče tudi s pomočjo !Hmo dob,,i VBC Polno ,iud¡ ,n radia in jim obljubju $22 plače nu teden ali precej več kakor Je prej plačevala. Zanje je oskrbela t udi notranjo kuhinjo. Vse tri unije — komijev, voznikov in hišnikov — so z družbo skušule skleniti kolektivno pogodiš» na miren način, brez stavke. Vodstvo trgovine pa ni hotelo o uniji nič slišati. Nameščenci, člani K e t a i I Clerks I'rotectlve Association, zahtevajo minimalno plačo $20 na teden za prodajalke in $2T> zu mt>ške, |M»\ rhu pa še en odstotek komišna «hI prodaje. Stavko skuša izravnati zastopnik vlatlnetfa delavskega de-pa rt nie i itn llurry W. Scheck. Na skoro že vse sedeže zasedene Mi smo prišli bolj pozno, zato smo se morali zadovoljiti s sedeži bolj od zadaj. Komaj sem sedel deset minut, že sem zagle-dul sorodnike iz Detroita, ki so prišli tako daleč, da vidijo "Prodano nevesto". Se vidi, da se ljudje zanimajo za lepo pesem. Imel sem priliko seznaniti se z mr. in mrs. Rerslig iz Detroita. On Je vsem Slovencem dobro snan kot učitelj glasbe. (Well. Detroičani, upam, da ste srečno prišli domov.) Videli smo tudi rojake iz Gf-rarda, Akrona, Fair Porta itd. Celo naš farmar I^ovrenc Frank se je poknzal in pritrdil, da se mu je zelo dopadlo. Mislim, da njegovo iniciativo so se že priče- ni bilo človeka v dvorani, da ne 1r konference med obema strankama. Pričakuje se, da b«> on su-gestiral tovarniške volitve za izvolitev zastopnikov v svrho kolektivnemu |M>gajanja. Unija klerkov je ž«* morim razvita tudi v drugih vpletriroviimh \ tem mestu. Slične zahteve Je predlotila tudi ostalim družbam m otMtnjn motnost, d« ne bo stavka ratvila tudi pri teh veletrgovinah. bi bil zadovoljen. Kar m* tiče opere same, je bila po mojem mnenju izvrstno izvajana. Gotova stvar je, če bi bila izvojana v slovenskem jeziku, dn bi jo toliko bolj razumeli. Ampak tudi tVški jeziki se precej razume, ako ga človdkl natančno posluša. V resnici pO- i vem, da takeira lepega nastopa 1 1 in izvrstne scenerije nisem šr videl na slovenskem odru. Klo- P rmls v a 17 Mnire hol|*evi*ke resolucije v itotembrs. VojaAke čete na pohodu. Poročilo in zahvala Cleveland, O. — Pevski zbor Delavec se iskreno zahvaljuje vsem trgovcem in obrtnikom za Oglase v programu ob priliki u-prizoritve operete "Na kmetiji in v kajžici", vsem, ki so pomagali na ^prireditvi, za prostovoljne prispevke in za udeležbo. Naše trgovce in obrtnike pa priporočamo rojakom, da jih podpirajo. Naši pevci in pevke so pokazali, da so zmožni dati na oder dobro stvar, zakar gre zahvala tudi našemu učitelju J. Krabcu in vsem, ki so pripomogli k u-spehu. _ Odbor. S pose ta v So. Chicagu Gary, Ind. — Ker sem član brezposelne armade, sem le redkokdaj zdoma. Večinoma sem doma. Sedim in čitam ter premišljujem o našem bednem položaju. Tako sem bil tudi zamišljen ono lepo jesensko nedeljo, ko je prišel k meni prijatelj Al-vin Valetič in me povabil, naj grem z njim v So. Chicago. Seveda sem se radevolje odzval. Sedla sva v vozilo in se odpeljala. Prišedši v So. Chicago, sva obiskala mojega nekdanjega soseda Marka Vraničarja. Baš se je vrnil z dela, vendar naju je bil vesel, ker se nismo že precej časa videli. Vraničarjeva sopro-' ga je brž pogrnila mizo, on pa je natočil kristalnega kalifornij-čana. Marko si je svojo hišo lepo uredil. Vse nama je razkazal, vse je vzorno. Povedal mi je, da si je tudi Martin Slabodnlk kupil I hišo in tako se mu je uresničila dolgoletna Želja po lastnem domu. Seveda smo obiskali tudi njega in si ogledali njegovo do-' mačijo. Martinova soproga nam Je postregla z jedačo, on pa • vsak teden, so ameriški ljani že preko 20 let in ne v demokrate aH republikance naj velja tudi dopisniku iz lifornije. Kar se tiče veselic in ko: tov ter domovih delnic: je na stotine Slovencev in 1 tov, ki so brez dela. Ce j«1 vek brez dela in zaslužka, ne re posečati veselic in konce Mislim, da taki dopisi, ki« javljajo precej pogosto, niso poroči j i vi za delavsko in so« stično propagando. Rojake po drugih naselb opozarjam, naj nikar ne hc v Détroit za delom, ker na tukaj itak preveč brez dela! Chas. Kaitni Unionizem se razvijal vHollywoodu Filmski igralci ho »e navel trikov in se organizirajo Hollywood, Cal. -Kljub vsemu blesku m tr< ima tudi Hollywood - delaj vprašanje. Po hrupu, ki pni iz središča ameriške filmski dustrije in po velikih pla< ^ jih prejemajo važnejši ivei ki in zvezdnice, bi tega sic«-sodil. Toda problem ob'taj In med tem, ko so film«! gralci in tudi večinoma vsi lavci do pred par leti * nosove pri besedi unija ¡J tudi v tem oziru med nj m leta 1932 mnogo spremen^ nija ni več nekaj prostašk^ poniževalnega, man« ^ za izboljšanje položajau Igralci, ki so orgsnuiru Screen Actor* Guildu. so do njega časa mislih, da j iskaUzvezzdrug.mideia^ organizacijam.. J « ;u razpoloženje so filma* izkoriščale - in ira Je -prid. Vendar pa ao t lan je zdaj sklenili, da . joActorsEa-y/-^, pridružens AUr je največ pri ved I« se filmski msgnst. n nijo za sestavo prt»«»« Pri Technicolor kom ""' -trojniki in.klJ-^; organizirani t izvojevali zvišanje Slično zvišanje je davno dosegla tud« Caméra družbi. A nt v o ne i JA ica plat U unija Mi» Í«TEK. 7, DECEMBRA. Vestí ä Primorskega ^ kto V fašistični Italiji F* prazniki kakor so »d-fT etu in 1. januar bodo jSnoma v ozadje v fa- f Italiji- Vedno bolj in ^ i^a v ospredje 28. ok- "k Tpred 12 leti fašisti *Jivno zavzeli italijansko ob vsaki obletnici so ^ priredili v pravem po-^.¿re novoletne zabave in Jlti. Vsaka obletnica je ^dno bolj svečana in praz-L Od takrat se je v Italiji 1 novo fašistično štetje, ki ^pričenjalo z 28. oktobrom • To se je predvsem videlo ¿turnih, katerim so dostav-i k |eto fašističnega vlada-nandanes gotovo ni čk>ve-\ ne bi dodal k navadnemu m še fašističnega, kar bi M bilo vzrok kakšnim sum-. in neprilikara. Konoc fa-¡¿nega leta prinaša s seboj gtrsikaj. g. oktobra se po vsej Italiji netijo vsa javna dela, naredi torej nekaka bilanca vsega, .geje naredilo v onem letu. pmivo je bilo predvsem vi-i italijanske fašistične časo-i, Ti so namreč prinašali ce-itrani pravih novoletnih vo-nznih tvrdk. Nadalje je za-iho, da so otvorili novo jua-N leto na tržaškem sodišču iktobra seveda na prav slo-način. bo šlo takoj naprej s faši iim koledarjem, bodo sčaso-"odstavili" še marsikakega iškega svetnika in ga na-tili s fašističnim. Prav nič a ne bi bilo. anje meje zahteva vse- polno žrtev e, 4. novembra 1934.— seji na italijanski strani se Čno naglico nadaljuje z anjem. Kakih sto metrov I meje ob glavni cesti že me-K kopljejo v hrib, ki ga miljo zravnati. Pri teh delih se lipdila pred dnevi nesreča. V ifcti so kopale tri skupine, vsa-l je štela po dvajset delavcev, »doma pa se je iz neznanih ukov »pustil s hriba plaz, ki delavce zasul. Dve skupini l te srečno rešili i« nesreče, Rji pa je ostala pod plazom, petek, 26. oktobra, so po večerom reševanju prišli do po-■¿enih delavcev. Vsi prisot-»»e prestrašili in na mestu nie je nastalo veliko vpitje, »jedrvelo tjakaj. Prišel je toni avto, v katerega so polo-Ipmesrecence. Koliko je mr-k in koliko je ranjenih nihče »e. niti oni, ki so bili pri izlivanju. N štirimi tedni pa je pri »ob vznožju hriba, ki leži ob iitrani železnice Rateče-Be-pc. zasulo tri delavce. Tudi *odo teh treh ponesrečencev »e nihče. * Pisma odpirajo J- Bistrica, novembra 1934. k del j časa opažamo, da je »»»ka pošta, zlasti ona, ki "ja iz inozemstva, vsa pod cenzuro. To cenzuro so toj merodajni činitelji skrb-prjkri\ali. Zadnje čase pa se M. da ponamezniki preje- * ^r odprta pisma. Očivid-^jo preveč dela, pa ne wno-»ali pa «e jim ne zdi ,no- ker vedo vsi za njih me-"-tudi če jih prikrivajo. barija faAistlčne Italije 5. nov. 1934.—Fašistična »prav mrzlično dela ne sa-Mitičnem polju, ampak vzgojnem in vojaškem, kratkem smo poročali, da lM*t» ustanovili nov uradni *wdni urad, kateremu na-J Hussolinijev nečak grof [ ^ laj je vlada ustanovi-*** vojaški urad: Ispetto-I*»st mil i tare. 2e sa-7* P°vp. im*kimi organiza- prav že s 1. oktobrom in je že do sedaj izdal tele zakone: 1. zakon o podaljšanju pred vojaških vaj od 2 let na 3, t. j neposredno do vstopa v voja ščino. 2. zakon o vojaški vzgoji v višjih šolah (univerzah in ena kovrednih). Predpisano je, da mora vsak *visokošolec prejeti najmanj 20 ur teoretičnega praktičnega in znanstvenega vo jaškega pouka. Akademike hočejo izučiti za vojaške voditelj ske poklice. 3. zakon o povojaških vajah. Po odsluženi vojaščini se bodo morali vsi podvreči še nadalj njim vojaškim vajam in instruk-cijam. Te se bodo vršile navad no vsako nedeljo dopoldne in bodo praktične in teoretične. Tra jale bodo po več let, pri izstopu iz milice pa celo 10 let. Vse te komplicirane vojaške odredbe in ustanove omogočajo Italiji, da ima vsak čas na razpolago več nego 1 milijon pri pravljenih vojakov. V sili jih pa lahko zbere celo 8 milijonov. K vsemu temu mrzličnemu vojaškemu udejstvovanj'u faši jtične vlade moramo prišteti tudi odobritev zgradbe 2 super dreadnoughtov, ki bo imel vsak po 35,000 ton. Zgrajeni bodo v teku dveh let in bodo med največjimi na svetu. Res je, da i-ma Anglija še nekatere večje po tonaži, a italijanski bodo najmodernejši, hitrejši in bodo imeli tudi najmodernejše orožje. PROSVETA Gozdove ob meji aekajo Rateče, oktobra 1934.—V naših gozdovih, ki so ostali pod I-talijo, vse leto sečejo drevje kar vprek, kakor jim pač pride. Nekaterim posestnikom so na ta način popolnoma uničili gozdove. Drevje, ki raste med novograje-nimi utrdbami in mejo tudi sekajo in ga odvažajo ali pa na mestu sežgejo. Sklepa se, da delajo to zato, da bodo imeli prost pogled iz utrdb čez mejo v našo dolino. Po nekaterih parcelah so izkopali vse grmovje s kore-nikami in ga nasajajo tik ob u-trdbah, na ta način skušajo zakriti delo, ki ga vršijo. Hidroplan tehta 32 ton ter je največji, kar so jih doslej zgradili na svetu. V dolžino meri 32 metrov, z razpetimi krili ima :>0 visok pa je 9 m. 2ene ga Sest motorjev, vsak z 860 k. s., tako, da znaša skupna sila motorjev, kadar so v obratu, 5100 k. s. S temi stroji napravi hi-Jroplan v srednjebrzem poletu -40 km na uro. Hidroavijon je ves iz kovine. Ogromni rezervoarji za gorivo so zaradi varnosti nameščeni pod nosilnimi ploskvami ter lahko sprejmejo vase goriva za 4500 km vožnje. Konkretno povedano, zadostuje eno polnjenje za ves čas poleta čez Atlantski ocean. Hidroplan bo imel šest mož posadke, poleg njih bo lahko sprejel na' krov in peljal čez morje 64 potnikov. Potniki bodo deležni na krovu hidroavijona isteRa komforta, kakor ga imajo na luksuznih prekomornikih. V trupu hidroplana je vgrajenih 12 kabin z dvojnimi posteljami. Kabine leže v dveh nadstropjih ter so opremljene z vsemi prilastki, ki jih zahteva moderna udobnost. Stroški za ta "leteči hotel" so znašali okoli — milijonov dolarjev. -- " 11 T- Važna soeialitiiina zmaga v Kanadi Winnipeg je dobil socialiHtične-ga župana prvič v zgodovini SENZACIONALNO RAZKRIT-JE O UMORU DR. DOLLFUSSA t! »fto da je bil ta in-1'čen Me 29. ok-dHovati prav za Dunajski pravnik dr. Fric Kreisler, ki je pred kratkim pobegnil iz Avstrije na Cehoslo-vaško, je spisal zanimivo brošuro, ki se peča z dogodki z dne 25. julija 1934 in s tem v zvezi z umorom kanclerja dr. Dollfussa. Brošura je vzbudila ogromno zanimanje, ker dolži izdajatelj majorja Feya, ki je bil že takrat minister v Dollfussovi vladi, da je vedel za nameravani puč in ga vprašuje, kdo je oddal drugi strel na kanclerja dr. Dollfussa, ki je bil smrtonosen. Dr. Kreisler se v svoji brošuri opira na obširen materijal, ki ga je zbral na podlagi stenografskih zaipiskov ob priliki sodne razprave justificiranih pučistov in trdi, da je pripravljen svoje trditve dokazati pred rednim sodiščem, ako se mu omogoči, da zamore nemoten pregledati sodne akte na Dunaju in če vlada dovoli, da bodo objavljena imena vseh pučistov. Avstrijska vlada je zahtevala od Čehoslovaške izročitev dr. Kreislerja in je bil imenovani v Pragi prepeljan v preventivni zapor, dokler se zadeva ne razčisti. Za brošuro, ki ima naslov "Kdo je umoril dr. Dollfussa?" vlada ogromno zanimanje, zlasti v Avstriji, kamor jo je bilo mnogo utihotapljene. Praški "Socialdemokrat" meni, da je zahteva avstrijske vlade po izročitvi dr. Kreislerja bila izročena čehoslovaški vladi samo tato, ker bi se minister Fey rad na ta način izmazal iz neljube zagate. —I). P. LETEČI HOTEL Francozi ho zgradili ogromen hidroavijon za 64 potnikov in '» članov ponadke Po triletnem delu so v Franciji zgradili ogromen hidroavijon, ki ga bodo zdaj začeli pre-izkuševati na jwru Birocasse. Ce ae bodo ti poleti posrečili, bodo vodno letaV» izročili svojemu namenu, rednemu potniškemu prometu med Francijo in užno Ameriko. Winnipeg, Kanada.—(FP)~ Winnipeg je prvo kanadsko mesto, ki je pri zadnjih volitvah dobilo socialističnega župana. Manjših mest je v Kanadi sicer več, kjer se župani prištevajo socialistom. Toda Winnipeg je prvi, ki je zdaj dobil priznanega socialističnega župana v osebi provinčne-ga poslanca in uredniku New Vorlda Johna Queena. List ^ew World je mesečno glasilo Cooperative Commonwealth federacije ali kanadske delavske stranke, v kateri sodelujejo socialisti, ki so njena glavna pro-žilna in gonilna aila, ter razne farmarske in delavske organizacije. Queen, ki je prišel v Kanado iz Skotije leta 1906, je bil tudi voditelj tukajšnje generalne stavke leta 1919, v kateri so to-riji in liberalci videli revolucijo. Radi tega "greha" je presedel eno leto v ječi. Pozneje je bil več terminov mestni odbornik, pri zadnjih provinčnih volitvah je bil pa izvoljen v legislaturo. Trija fantje na "sramotnem o*«" v Kentnckyju Vsa Amerika ae zgraža nad reakcionarnim sodnikom, ki je velel tri fante prikleniti k stebrom v glavni ulici Paintsville, Ky. — Policijski sodnik R. A. Patrick je 5. t. m. ukazal tri mlade fante v starosti od 22 do 25 let prikleniti k telefonskemu drogu na glavnem uličnem križišču mesta in tamkaj so stali dve uri, dočim je množica ljudi, posebno pa o-trok zijala vanje. Mladeniči so bili aretirani zaradi pijančevanja in sodnik jih je obsodil v plačilo denarne kaz ni; ker niso imeli denarja, bi morali iti v zapor, da kazen od služijo, toda fantje so se uprli prisilnemu delu. To je sodnika tako razkačllo, da je odredil "pillory (sramotni oder)" iz kolonialnih časov za fante. Toda sodnik Je slabo naletel. Vse mesto se Je zgražalo nad "piloriranjem" in fantom so prinesli stole, da so sedeli na ulič nem oglu in Jim drugače izrazili simpatije. Mati enega fanta je pa zagrozila s tožbo proti »od-niku. Po dveh urah na "sramotnem odru" so bili fantje izpuščen^ Dober tek! Novi hlapec je že koj pri pr vem kosilu pospravil osem velikih cmokov. Kmeta J«- kar vro čina «preletavala, ko je v mislih računal, koliko mu bo p«rže-ruh poj««iel. Tedaj mu pride re šilna misel. Pred hlapca porine poln vrč vina in mu pravi: "Na. Miha, pokrepčaj si* malo!" Miha vrč na dušek izpije, »i obriše usta in meni: "Bog ti poplačaj, goapodar' ( Zdaj aem «pel toliko pri »ebi. da Centralna unija zahteva «»čiščenje NRA New Orleans. — Tukajšnja centralna delavska unija je Roo-aeveltu in Donaldu Richbergu brzojavila zahtevo za "očiščenje*' pokrajinskega odbora NRA za izvajanje pravilnikov. Pravi, da ga popolnoma dominirajo podjetniški interesi. George L. Googe, zastopnik Ameriške delavske federacije za jug, je po sprejetju resolucije rekel, da ne bodo pravilniki toliko časa izvajani, dokler niso ti odbori popolnoma ločeni od podjetniških organizacij in njih vpliva. Slednjega pod "novim dealom" ni pričakovati. Centralna unija je tudi izvolila posebni odbor, ki ima preštudirati možnost, da unije prič-no izdajati svoj dnevnik. "Izstopil bom iz židovske občine!" "Nikar, Salomon! Boš umrl, pa ne bo nikogar, da bi te pokopal!" "O, tega se ne bojim — zanesem se na smrad 1" V NAJEM SE ODDA po nizki ceni šest (6) sobno stanovanje, na 1421 So. 7th Street. Za pojasnila vprašajte pri lastniku: John Kirnu, 1002 So. 2nd St., Milwaukee, Wis.—(Adv.) til Christmas NEMOIETE U JESTI KAKOR STE NEKIM? "Chicago, 111,—Nikdar nisem obžaloval, da sem poskusil TRINERJEVO GRENKO VINO Imeli smo ga vedno doma v o-marici za zdravila, je ekselentno zdravilo proti neprebavnosti, slabemu apetitu, zaprtnici in pretresenim Živcem.. Vaš, F. Bezkostny". Beli jezik, slab smrdljiv dih, splošna utrujenost so znamenja zamazanosti v črevesju. Vzemite Trinerjevo grenko vino in počutili se bodete dobro. V vseh lekarnah. Joseph Triner Corp., 1383 South Ashland Ave„ Chicago, III,—(Adv.) jsiotmsM Narodna IS04 Podporni Jidiioti i 17. jw*a 21 v drtevi lUiaoia 2637-59 l.a« ndalr Ava.. Chkago. III. Tal. Norkwell 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. t'PRAVNI OOSKK: VINCENT CAIN KAR, pradatdttik.......2667 8. Lawndal« Av»., Chicago. IU* KRED A. Vim:«, «I. tajnik.............8*67 8. Uwmlalt Ava., Chit ago, III. LAWRENCE (iRAIUSHKK, taj. bol. odd K. Uwndal» Av*., Chicago, 111. JOHN VOGRICH, gl. blagajnik.........*CA7 S. Uwndalc Ave., Chicago, III. FILIP GODEÑA, upravitelj glaiila......J6&7 ß, Lawadale Ava.,Cktoago, III. JOHN MOLEK, urednik g!a*ila.........2667 S. Uwndale Ava., Chicago, 111. ODBORNIK It FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......HM K. 74th 8t., Cleveland, O. JOHN E. LOKAR JR., drugi podprodaednlk. .UUH E. UOth St„ Cleveland, O. UOtiHODAKüKI OD8KK: MATH PETROVIČU, predsednik............6M E. UOth St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOV ICH...............UHd Sonera Ave,, Brooklyn, N. Y. JOHN OLI P....................J 41» S. Proapect Ave,, Clarendon Hill«. 111. POROTNI ODSEK: JOHN GORŠKK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, III. ANTON dULAR................................... Ilox 27, Anna, Kana. JOHN TRČE1J ...................................Rox 267, Strahane, Pa. FRANK PODBOJ.............................Box 61, ParkMII, Pa. FRANK BARBICH...................16010 I'arkgrove Ave,, Cleveland, O. NADZORNI ODSEK: FRANK KAITZ, predsednik,... .........ütkiu W. 26th St., Chicago, III. FRED MALUAI...........................2ft Central Park, Peru, 111. JACOB AMBROZ1C11.........v.............418 Pie*» St., Eveleth, Minn. I'OIOM l-Ksr—»■»«•!»— s slavnimi ..dfcumUI. kI Mñfm % al. «rsrfs. m vrli UkoUi VSA eiSMA. ki M MMliJ. m atol« al. pnrfMrfnlts. Mil M RsaWw na »rMtastfiilllv«. Va« OKNASNtC putlllalt* Im al**R hI Uta)« «I. ucrasn.aa «4a«ka In jadnata «•»«•. nal aa m*IUsJ« ns al. Ujftlllv«. Vaa a*4ava, tiksjaia aa WlwMka ptépmr. naj aa M»IUsla na Ul. Uinláiv». Vaa a*4ava v avaal s Ms«»inláktml puli, naj aa »atUJaJa ns klsasJnOlv«. vat PRITOtag Slaéa »aal.vanja » «I. «»ra«n*m Mikam na) aa m*HJs)« l-'»snk gslra, »rMlsadnlk« na4aarn*«a a4kara. 1J VSI PRICIVI ns «I. paral ul a4aak m naj »»illjaja ns Jahn Usrtks, ara4aa4nUts »sr*«-na«a adaaka. val norial In dnmi aptol. hssminMs. «alsal. nsra^nlna In salali »aa. kar |s » «»aal s alaaiUtn frérnmU. nal sa usAlli« ns ^NOSVgTO," MIT S. Uwn4sla Ava., I hl«aa«. III. NOTgl Carra^anrfanra «lih Ika UnprvMa Offlra ahasM ka a44raaa^l aa falUwal t •mmmImNmí Ur Uta an#rama »raaManl akauM ka aMtaaaH I« kl«n Ali rassllteacaa af Ma-t and kaa4n«aa aanrarnlna Iséaaa anrf mamkara alkar I kan mlrk kanafll »KmiU ka iMnm< to aarralsry'a alflfa. Mallara al alak kanafli sImmU ka aWVnnl to Ika aaal.lanl aarraiary. Financial «aliara Mié»r Ika toHaStvIto« al Ika lra*anrar'a »friva akauUI ka laka« «lik ki«. ('ampíalala ranrarnln« Ika ««rk ml Ika aiaaallva Uard akanto k« aMraaaatf to Prank ¡Ulu, rkalrman af Ika IUar4 af Maaarvlaara. I karaaa. r*«alalnla a«á aapaala akaaM ka a44rm«a«l to Jakn Uarlak, rkalrman. ÍM4latol («aaNl«, Rabite PASTERIZIRA. NO MLEKO pri kuhanju Dobre kuharice porabijo dosti svežega pasteriziranega mleka pri kuhanju. Napravi jedi IhiIJ okusne, bolj užitne. Dobre materi' parijo tudi na to, da vsaka ose-lik v družini pije kozarec mleka pri v«akem obedu, kajti to Jim pomaga, da oatanejo zdravi. Prihranite denar Kupujt" sveže mleko od svojega rednega mle. karja, ki jamči za nJega fino kakovost. Dostavil vam ga bo vsak dan k vašemu pragu -udoben, ekonomičen način kupo», vanja. Mil.K IOCKDATIO*, ime. A non profit do*»d t* giv r far ta on g« rganlaatlon aul sc tont i-»ral ha-«Uh. lahko piMiprai cmokov." im se o« talih tU', W. Sarkrf Drl««. Cbtcag« i It VSESL0VANSKI KONCERT SK VRftl V NEDELJO, 9. DEC.«I. ari ntlir«CHICAGO CIVIC OPERA HALL I«. N. WACKRR IINIVK PROGRAM 1. "Star Spangled Banner'1 ............... h'mttri* Stoti A'eg tlnllml Sla via (I. »«al Snalallaa. 2. Introductory Addreaa ....... ........ Mr. Anion V'untk Praaldaal, Unltml Mlati« t koral ■aalaUaa. 3. "l»u Nieaaporaeh" (Prom the opera "Halka") ........ Stunislaw M on In ttha (MUml Churn.) I'ullkh Urw« ll«»laalaw llomlilsakl. Na. I. lelaalaw Oumblnakl, No. I«. I.Ira. Ilalan Mutlraajawakl. Monlitaaku. (ilk- artjr, Ml. Ailallmrl'a, Halan I'adaraw-akl, Jakn i. Jakallla, CatiSaMur. 4. a) "Hajduk Veljko"....... ............. St. Mokru*ia$ l>) "Nafte p«sme" ...... __________________F. S. Vi/ftar (MI lad diurnal Sarkisa lira«» Oblllali. Ilranku lladl rhavi.ii. Hlidnida, Karaa«»i** , Jaaairk Pavalka. ('undualwr. ft. "lioaanaka Sulta".........." .................. Xlaiko Similar ** anion vanrs > M »t.l Okarual f r»alian Uraaai »U»ra. Prannkivlah U«*r«« Ranaiakr. "Morje" (The fUe) !*">" , | Mala Saaitoa. OraaUan Orou|.| l.aara» Sanalakr. ('«liiiMfUtr Jaana Rlanklnl, aaaoni|ianial. fl. a) "NaxaJ v Planiniki KaJ" AnloH NiilrrH h) wPo 7.1ml". I<1'rbir i Mr ml ( In»» ita I Mlavan* Oraaai lira. NU»ari. A-lriia Ivan Marl*. ClaeSeator. 7. a) "An Evening In The Ukraine" Arkmi •h) "Our Lady of Polchaiv" l.vontowink c) "Kolomeyfcg" ... K«/aaan Tka llkratotaa I kara. rrf I M.aaa ^ ( Ml». 4 I'Kuril. ( Alatan4ar Sal|rak. SuMal «toarga ttoaaltor, I onilual«r. INTgRMINaiON ADDRESS ............, Dr PUERTO N IIRADI.KV I'aa'or t«f •».• l'mH»lav lli.iral (|NNil Oaarga M«»i.l#fc> < <>n4u«1»r U. a) "Zagluga" ISaa Far). Stanialnw M»nluštko i Mi.arf Ukaraa) Parllak Urumpi I Irrall Na I, rilarm l, Ml.arm«..i)a l.akrlal I kraananakl. CaaSaatof. I.) "Kl«rbt> lii« Tka NMMalai Mlaakan kraaar. Jaka Marka Martin Pa.rila I'.h.4mrl«r , lM*i Miady Sokol" V. Su»ko 'Slovak Kolk Konga" Aiiaiigt-d try V. Snško i Miami Okaraai ' al«.aii t,tu«# 14m I turral IkifMr Vla4l«lr «aaka. l k »«la Srlilri a«»< «.>|.an»»t 'ZllaJrkrH. Mrrrje" A r rang 1'k Teodor ft 'Vajam Narudom VarjHlm Kr Jasja" A. ilonnlimt tCinala hum Ika l*aara • Trlrira l|nr' | tMiaad fkiMtmi Tka I'attMl Maaata« I k«r.fc IMMra Vladimir T. iNrrAr. «'aaSartor 12. a) "Hong of Tha Ha«" lUitriek SmtUnn "HUnd By Your Own" #«caf Hituil kak.ua« Mark In« man. Ml«« I«* lailrlr "l,»ra," ^raak M«M«a I vNlnrlur IS. "Ja Jsam Hlovan" 11 am a glav) J hnohl • Mai* >■!<«■—< aMad Ma.U «ta«in« Maatattaa»-PraMi M«Mna > < C) d) II. a) b) Yai.rpnina ikI Mir do $2.00 Tako lahko lo ne ko! Kor»'i»|x>ndent pregleošto. Zflajci pokliče Aefa: "(l**\ Mrna, tule Imam neko naročilo, p« ne morem Imena prebrati," Brez pomišljanja odgovori go-*j»od Mrna: "Pišite mu: Podpis nečitljiv." Ali nit narofoil na dnevnik Ml»r Najlepša hvala/* se je Calva priklonil in vteknil menico, ne da bi jo bil pogledal, v žep. Ko ao se vrata za obiskovalcema zaprla, se je gospodična Sut-tonijeva naglo obrnila na stolu, tako da je sedela svojemu šefu ravno nasproti, in mu vprašujoče pogledala v oči. Z Mappijevega obraza je nejevolja nad njegovo le preveč nečimerno tajnico popolnoma izginila in tudi njegovi živci so se očividno že dodobra pomirili. Menica, ki mi jo je gospod Calva najprej predložil," je rekel, "je bila čisto pravilno izstavljena na tisoč pesov. Tista, ki je ležala na pisalni mizi, pripravljena za podpis, ko sem se vrnil iz druge sobe, se je pa glasila na deset tisoč pesov." "Pa ste jo vendarle podpisali?" je vprašala gospodična Suttonijeva. "Kaj še! To kar sta onadva imela za moj podpis, sta bili besedici: 'Z veseljem/ in sicer v gotici, da se jima bo zdelo ime-nitnejše." "Ali ae vam ne bi zdajle hotelo videti obraza obeh dičnih gospodov, ko sta izpregledala vašo potegavščino ?" je vprašala gospodična Suttonijeva in se nasmehnila. "Ne, rajši gledam vaš obraz," je odgovoril Mappi. Potegnil je iz žepa listič, ki mu ga je prej izročila gospodična, in še enkrat na glas prebral: 'Pazite! Ko ste šli v drugo sobo, je zamenjal papir na mizi/—Le kako ste mogli to videti, gospodična, saj ste PETEK, 7. DECEMBI vendar sedeli s^SST obema?" tom ,4V zrcalu svoje pudr^ke »e je nasmehnila KOsn Suttonijeva. p .'Ah, tako? Torej nai ZrCalcem?" . ^veda, Je mirno od* in položila sporni pred* mizo pred šefa Mappi je vzel «kromna ako dozico v roko in j0 ( na vse strani. Potlej je ton?? K-"**1*' tom, če bi vam podaril n< dragocenejšo dozico1' kakšno zlato z Ijem?" lepim Rekla bi, da «te zei0 dušni in bi ono dozico št šteje rabila fcakor to " DOZA ZA PUDER Napisal Federlco Scherri Tonlo Mappi je izza pisalne mize nejevoljno opazoval svojo tajnico, gospodično Suttonijevo, ki je sedela s hrbtom proti njemu zu pisalnim strojem; toda namestil da bi pisala, se je neprestano ogledovali! v /.realen in si vneto pudrala svoj nosek. "Ali je mogoče," ni je Mappi dejal nam pri sebi, "da ta go-spodična niti pet minut ne more mirno delati, ne da l>i si z moko m%zala svoj nos? Ze vidim, odpustiti jo bom moral." Ren, gospodična Suttonijeva se Je malce preveč ukvarjala « svojo lepoto. Tozor|iosti. Mappi je bil kajpada mnenja, da ima služl»ei»kii med uradnimi urami drugega dela dovolj, ne pa da bi ae venomer ukvarjala s svojo le|M»to. Zato m* je bil ptavkar »porekel n svojo tajnico. ki je bila o tej stvari drugačnega mnenja. Prebral je došlo |»o*to, |»ot!ej •e je pa nagnil nazaj iti v mislih Ae enkrat preživel dogodke pretekle noči. Obljuba, ki jo je dal < alvl, da mu podpiše menico za tiHt>e prav n vet in čil," je rekel llammon. "kakor da bi bil vso noč spal. Zato bi se danes lahko lotil vsake kupčije.'* "Da. kupčije!" je vzkliknil Calva. "Ko že govorimo o tem: prinesel «rm * »«»boj menico, ki smo o njej snovi govorili. Ne morete si misliti, kako sem vam hvaležen za uslugo, ki ste mi jo obljubili." Med govorjenjem je potegni iz denarnice menico in jo položi na pisalno mizo pred Mappija. Le-ta jo je nezaupljivo pregledal. Izstavljena je bila na devetdeset dni in plačljiva v narodni banki. Ravno je hotel Mappi zvest dani obljubi, podpisati, ko se je nekdo doteknil njegove roke. Obrnil se je. Hammon je z diskretno kret njo pokazal na gospodično Sut tonijevo, ki si je pravkar spet mazala svoj nosek, in rekel: "Prosim, stopite za trenutek z menoj v drugo sobo, neka. vam moram povedati med štiri mi očmi." Mappi ae je opravičil pri Calvi in šel s Hammonom v sosednjo sobo. Ko se je vrnil, je gospodična Suttonijeva z divjo naglico rat-bijala po pisalnem stroju. Mappi se ni malo začudil, ko je hotel mimo nje in ga je ustavila z besedami: "Oprostite, gospod Mappi—ali je tako prav. kakor sem napisala?" Mappi je naglo prebral. "Da. tako bo," je rekel in spravil papir v žep. Potlej je spet sedel za pisalno mizo, vzel |iere*nik in naglo pod-pisal menico, jo |Ma*usil in izročil Calvi. Can You Find ÎO ïtteos , IN TUT PICTURE „v, ,: Ffife BELOW? ^ t Odgovorite hitro, in se poslužite prilike dobiti fHln'1250* ali Buick Sedan in $1,250.00 v gotovini dobi. Mi iščemo Hudi povod. ki bi nam pomagali ^^ in razpečevati naše izdelke. Ta J« pree*I denarja aa nekega. Ali bi »a radi na iroallT Ml bomo izplaéall »6000 v vatlih nagradah. AH zmorete dobiti 10 skritih obrazov? Glejte točno in seznamu jte obraze, ki jih najdatc. Totem izpolnnit« kupon In zatem dobit« priliko dobiti li.ill.M. Nekdo gotovo dobi. mogoče «te vi Uetl, ki bo dobil novi Buick Sedan in ako bo točen. še 91.lS0.e0 poleg. Preaneto prav bo priilo onemu. kjt jih razpečevati naše izdelke. Ispelnlte kupon in ml vam naznanimo podrofcno.tj u t«k« Razdeli bomo »6.000.00 za hitro oglašanje VI et» lahko meH srečnimi in dobit« novi Huiek Mu avtomobil in ie «1,260.00 v icotovini za točn<»t ali [Tu! zedenet« v prvi dobitek »2.250.00 v gotovini, ako tako klita Javite ae hitro. Ne pošiljajte denarja—pošljite kupon Gotovo bi a« cvaaelili t« nagrade. Pomislite, kaj vae bi lahko storili a tem denajrem. Bi a« vam prav prileglo v teh česlh, kajneda T Spolni te spodnji kupen in mi vam »poročimo kako lahko dobit« »I.260.M. Mi Mimo, da na» ljudje povaod poznajo in poaUnejo lieleinl nagrad. Poleg prvega Klavnega dobitka v zneaku DOKAZ, »A SO IMMK RESNIČNO IZPLAČANE Tisoče dolarjev ae j« fte oddalo v vaae- iib dobitkih od Paramount Producta, Inc., Mm. Sophia Orieaaer ia Penn., je dobila »2,260; Mra. Georgia A. John« Ii Georgia je dobila »1,007.601 G. Giebink Iz Mich, je dobil »076.00 in Edne Mahoney ia Illinoiaa je dobila »600.00 in ducate drugih ao dobiH nagrade v gotovini. In aedal tisoče dolarjev ie sa izplačilo dob i te I jv m nagrad. Mislit« ei! Ako boate prvi dobitelj in točen, lahko dobite »2,600.00 v eotovlni ako tako ielit«. ali pa Buick » Sedan In »1,260.00. Ta druiba ie zenesljive. Mi »padamo k trgovalei zbornici v Doe Moinea, Iowa. Ml poelujerao a eno nejvečjih bank drftev« Iowa —Central National Banko. Denar za izplačilo vseh teh nagrad je fte pripravljen. Kadar nam poiljete kupon In zasnamovane obraze, vam polijemo alike čekov Izplačanih »rečnim dobitnikom. Vi »ploh ne morete izgubiti ničesar. Pošljite notri kupon in vam damo priliko dobiti »2,260.00 kot prvo največjo nagrado. Storile sn-lec. Ima pripravo za urejevanje čistili» ščetke. Motor na krogljičnih tečajih in J« zračno ohlajevan. Poleg tega ima šr w ducat drugih izrednosti kar pomeni, da J. Premier Special najboljši čistilec, kar jm je bilo še na prodaj. Vprašajte o tem še danes. ZA* BREZPLAČNO POSKUSNJO NA IK>Ml PoMUite RASdolpk 1200, h>c*l M» SAMO $3750 Atà «še«,t »še M» mtmt ¡Un A >-*U J•« ■ fimrmrmt. ktUm.t m »ml Ki, •• w f ¡rt t' h Serene Š*A Te >•#♦' trn trm t gtnj •«še* «e,»,. « ,e«ar«riwr pmt m J ft. COMMONWEALTH EDISON Electric Shops />om-*í/ouw—72 V. Adams Sc.—1*2 So. Dearborn Sc. Ttltphpnt RASdolph uuo—Loc*! F F 1) F R A I. COUPONS GIVEN 4M}*f+AV . „..«M.« 4»«« lr»M* "" , 4 40M*" »4*0 V. * $ M S « NWl TT« «j, * II110 ».S"*"^ ««»S wik