Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2014-01/19 ZAKLJUČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1145 Naslov projekta Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji Vodja projekta 7948 Dušan Jurc Naziv težišča v okviru CRP 3.04.05 Možnosti in omejitve pri izkoriščanju gliv v gozdovih Obseg raziskovalnih ur 1230 Cenovni razred C Trajanje projekta 10.2011 - 09.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 404 Gozdarski inštitut Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke 401 Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo 4.01.01 Gozd - gozdarstvo Družbenoekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FOS 4 Kmetijske vede 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO V okviru dveletnega projekta smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Mikološke zveze Slovenije in Inštituta za sistematiko višjih gliv opravili štiri sklope del in dosegli naslednje rezultate: 1. Ocenili smo potencial za izkoriščanje 27 tržnih vrst gliv v slovenskih gozdovih 2. Pripravili smo predlog sistematičnega spremljanja rasti gliv za namen spremljanja stanja na področju samoniklih gliv. 3. Pripravljen je bil predlog omejitev in organizacije nabiranja gob kot ne lesne gozdne dobrine, pri čemer je bila upoštevana tradicijo nabiranja gob v Sloveniji, ureditev tega področja v sosednjih državah in načelo, da škodo poravna povzročitelj. Predlagana je uvedba dovolilnic za nabiranje tržnih vrst gob, ki bi jo moral pridobiti vsak nabiralec, ne glede na to, ali nabira zase ali za prodajo. 4. Glavni cilj tega sklopa projekta je bil poiskati talne in okoljske parametre, ki opredeljujejo potencialna rastišča gomoljik (Tuber spp.) v Sloveniji, ter izdelati prostorski model in karte razprostranjenosti potencialnih naravnih zemljišč za rast in gojenje gomoljik. ANG In the frame of two years project the coworkers of Slovenian Forestry Institute, Agricultural Institute of Slovenia, Slovenian Mycological Organization and Institute for the Systematics of Higher Fungi performed the work in four work packages and the following results were achieved: 1. The production potential for 27 commercial species of fungi in Slovenian forests was estimated. 2. TheProposal for systematic assessement of fungal growth with the aim of detecting trends of their development was produced. 3. The proposal for organization of mushroom picking and restrictions was developed taking into consideration the slovenian tradition, regulations in neighbouring countries and the principle that the damage is payed by the causer. Permits for the mushroom pickers are proposed, which should be acquired by every picker of commercial mushrooms for pesonal use or for trade. 4. The soil and ecological characteristics which determine the potential growing sites for truffles (Tuber spp.) in Slovenia were determined and the spatial model and maps of distribution of potential growing sites for growth and commercial production of Tuber aestivum were produced. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V okviru dveletnega projekta smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Mikološke zveze Slovenije in Inštituta za sistematiko višjih gliv opravili štiri sklope del in dosegli naslednje rezultate: 1. Ocenili smo potencial za izkoriščanje 27 tržnih vrst gliv v slovenskih gozdovih tako, da smo uporabili empirični model z ločljivostjo 1km (število modelnih celic: 21.001), točnost modela smo preverjali s podatki zbirke Boletus informaticus. Ocena točnosti modelov se je gibala od 62,5 % do 99,2 %; povprečna točnost je bila 86,1 %. Potencialna proizvodna sposobnost je znašala skupaj 52,7 kg/enoto. Na letni ravni za celotno površino Slovenije je potencialna proizvodna sposobnost vseh izbranih tržnih vrst gliv znašala od 2.869 do 37.951 ton/leto, povprečno 18.267 ton/leto. Potencialna tržna vrednost gob je 263-527 €/ha. Skupna tržna vrednost vseh izbranih tržnih vrst gliv je v povprečju 91,3-182,6 mio €/leto, najmanj 14,3-28,7 mio €/leto in največ 189,8-379,5 mio €/leto za celo Slovenijo. Izvedli smo analizo potencialnega pojavljanja izbranih tržnih vrst gliv po gozdnih rastiščnih tipih. Za vsako obravnavano vrsto gliv podajamo opis modela, lokacije nahajališč iz podatkovne zbirke Boletus informations in karto potencialne rasti z ločljivostjo 1 km. 2. Pripravili smo predlog sistematičnega spremljanja rasti gliv za namen spremljanja stanja na področju samoniklih gliv. Po obsežnem terenskem preizkušanju metod popisa gob na stalnih raziskovalnih ploskvah in preverjanju ustreznosti obstoječih raziskovalnih ploskev, ki se uporabljajo za beleženje stanja gozdnih ekosistemov, je bil pripravljen predlog enostavne metode spremljanja makromicet na 26 stalnih raziskovalnih ploskvah, ki se z ustrezno modifikacijo nadgradi v podrobno metodo. Za potrebe spremljanja rasti posameznih skupin gliv je podrobnejše poznavanje gob zaželeno, ne pa potrebno. Pot, ki jo popisovalec opravi pri popisu se beleži z GPS napravo. Izbor popisovalcev za izvedbo osnovnega popisa ni omejeno na poznavalce gob ali na člane gobarskih organizacij, obvezen pa je uvajalni seminar za popis. Beleži se naslednje skupine: Gobane (Boletus sect. edules), Ostale cevarke (Boletales), Mušnice (Amanita spp.), Ostale mesnate lističarke (Agaricales), Lisičke in trobente (Cantharellus, Craterellus), Ostale terestrične mesnate nelističarke (Aphyllophorales sensu lato), Prašnice in ostale trebuhaste glive (Gasterales), Štorovke, panjevke, ostale na panjih rastoče lističarke (Agaricales pro parte). Poleg navedenih skupin pri vsakem trosnjaku zabeleži tudi razvojno fazo, in sicer v eni od treh kategorij: mlade, nerazvite trosnjake; odrasle, zrele trosnjake; stare, razpadajoče trosnjake. Sestavljen je bil popisni list za spremljanje pojavljanja rasti gob na stalnih raziskovalnih ploskvah. Narejena je bila ocena stroškov popisa diferencirano po časovni izvedbi nalog. Zasnove modelov, uvajanje metode in nabava osnovnih sredstev bi zahtevalo pribl. 152.100 €, redna vsakoletna izvedba popisa pa pribl. 37.000 €. 3. Pripravljen je bil predlog omejitev in organizacije nabiranja gob kot ne lesne gozdne dobrine, pri čemer je bila upoštevana tradicijo nabiranja gob v Sloveniji, ureditev tega področja v sosednjih državah in načelo, da škodo poravna povzročitelj. Predlagana je uvedba dovolilnic za nabiranje tržnih vrst gob, ki bi jo moral pridobiti vsak nabiralec, ne glede na to, ali nabira zase ali za prodajo. Glavni cilj tega sklopa projekta je bil poiskati talne in okoljske parametre, ki opredeljujejo potencialna rastišča gomoljik (Tuber spp.) v Sloveniji, ter izdelati prostorski model in karte razprostranjenosti potencialnih naravnih zemljišč za rast in gojenje gomoljik. V tem sklopu je bilo vzorčenih 37 vzorcev tal na 32 lokacijah po Sloveniji, ki so bile opredeljene kot reprezentativne. Laboratorijske analize tal so potrdile, da so dejavniki, ki opredeljujejo rastiščne pogoje kompleksni kot je na splošno prepoznano. Razpon vrednosti in variabilnost nekaterih parametrov tal v Sloveniji se pogosto razlikuje od vrednosti, ki jih navaja tuja strokovna literatura iz Italije in Francije. Na podlagi rezultatov laboratorijskih analiz in terenskih popisov rastiščnih lokacij smo opredelili rastiščne dejavnike. Za vse dejavnike smo pridobili prostorske podatke in jih uporabili kot vhodne spremenljivke pri izdelavi prostorskega modela za oceno potencialnih rastišč omenjenih vrst gomoljik. Pri tem smo uporabljali princip metode več-kriterijskega vrednotenja, ki je del podpore odločanja v GIS. Izdelali smo prostorski model za opredeljevanje potencialnih rastišč gomoljike vrste T. aestivum. Rezultat modela je rastrski sloj primernosti zarast / gojenje T. aestivum. Napovedno moč modela smo preizkusili. Prostorski sloj daje dobre rezultate na lokacijah dejanskih rastišč. V obratni smeri vrednotenja uspešnosti modela na ostalih lokacijah je model sicer manj zanesljiv, a v mejah pričakovane uspešnosti. Konkreten rezultat modela je tako ocena primernosti za rastišča gomoljik in lahko služi kot podpora pri usmerjanju in odločanju, kje v prostoru obstajajo večji naravni potenciali za rast gomoljik in potencialno uvajanje gomoljikarstva na kmetijskih zemljiščih. Model omogoča, da lahko na območju celotne Slovenije, relativno hitro in z nizkimi stroški ocenimo naravni potencial konkretnega zemljišča za rast tržno zanimive gomoljike vrste T. aestivum. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Delo v okviru treh sklopov je bilo opravljeno v obsegu, ki je večji od pričakovanega, sklop o predlogih omejitev nabiranja gob pa je bil realiziran v časovnem okviru projekta le delno. Dokončan bo z objavo predlogov s časopisu Gozdarski vestnik. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Sprememb ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID xy Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih ANG ASSESSMENT OF POTENTIAL YIELD OF COMMERCIAL WILD MUSHROOMS IN SLOVENIAN FORESTS Opis SLO Komercialni pomen samoniklih tržnih vrst gob narašča, saj je njihova tržna vrednost lahko enaka ali celo večja kot tržna vrednost lesa. Zato se je pojavila pobuda po oceni potencialnega obroda (produkcije) samoniklih tržnih vrst gob v Sloveniji. Za ta namen smo razvili empirične modele za 27 samoniklih tržnih vrst gob. Modeli so prostorski, v ločljivosti 1 x 1 km, oceno potencialne produkcije samoniklih tržnih vrst gob izražajo v kg x leto-1. Točnost modelov smo preverjali s podatki iz osrednje podatkovne zbirke gliv Slovenije Boletus informaticus. Točnost modelov se je gibala od 60,6 % do 99,2 %. Potencialna produkcija vseh izbranih samoniklih tržnih vrst gob je znašala od 2.869 do 37.800 ton/leto, povprečno 18.196 ton/leto. Potencialna tržna vrednost gob je bila 263-527 €/ha. Skupna tržna vrednost vseh izbranih tržnih vrst gob je bila v povprečju 91-182 106 €/leto. V zaključku razpravljamo o izboljšavi modelov za oceno produkcije samoniklih tržnih vrst gob. ANG Commercial value of non-wood forest products is increasing and in some cases can be equal or even surpass commercial value of timber. Therefore, initiative arose for assessment of potential yield (production) of commercial wild mushrooms in Slovenia. We developed empirical models for 27 commercial wild mushrooms. The models are spatial and their resolution is 1 X 1 km, assessment for potential production is given in kg x year-1. We verified model accuracy with data from central database for fungi in Slovenia Boletus informaticus. The models accuracy was between 60.6 % and 99.2 %. Potential productivity of all commercial wild mushrooms was 2,869-37,800 ton/year, in average 12,169 ton/year. Potential commercial value of wild mushrooms were 263-527 €/ha. Overall commercial value for all chosen commercial wild mushrooms was 91-182 million €/year on average. At the end, we discuss possible improvements of models for assessment of potential production of wild mushrooms. Objavljeno v Acta silvae et ligni, ISSN 2335-3112 (v tisku) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 3826342 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Karta potencialnih rastišč poletne gomoljike (Tuber aestivum) kot pripomoček pri razvoju gomoljikarstva v Sloveniji ANG Map of potential growing sites of Tuber aestivum as a tool for the development of truficulture in Slovenia Opis SLO Opisan je razvoj karte, ki prikazuje potencialna rastišča poletne gomoljike v Sloveniji ANG The development of the map which shows the potential growing sites of Tuber aestivum is described Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov; Novice iz varstva gozdov; 2014; Št. 7; str. 5-7; Avtorji / Authors: Bergant Janez, Piltaver Andrej, Ogris Nikica, Vrščaj Borut, Jurc Dušan Tipologija 1.04 Strokovni članek 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Z izvirno metodo smo modelirali potencialni obrod gob v slovenskih gozdovih in razvili model za ugotavljanje ustreznosti rastišč za poletno gomoljiko na področju celotne Slovenije. ANG The computer model for the potential growth of fungi in slovenian forests was developed and also the model for the determination of potential growing sites fot Tuber aestivum. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati so pomembni za oblikovanje nove zakonodaje v zvezi z nabiranjem gob. Dajejo vpogled v produkcijsko sposobnost slovenskih gozdov za gobe. Omogočajo razvoj gomoljikarstva. ANG The results are important for the development of new legislation for mushroom picking. The production capacity of fungi was assessed for whole slovenian forests. The development of truficulture is enabled. 11.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 11.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih □ pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Zavod za gozdove Slovenije Mikološka zveza Slovenije 11.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:13 12.Izjemni dosežek v letu 201314 12.1. Izjemni znanstveni dosežek 12.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Gozdarski inštitut Slovenije Dušan Jurc ŽIG Kraj in datum: Freiburg |16.4.2014 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2014-01/19 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/ Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2014-01 v1.00 FD-24-8B-DA-6C-27-DA-5B-9A-16-F5-30-22-EC-24-51-D9-3D-3A-28 Projekt "Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji" Mikološka zveza Slovenija (MZS) je soizvajalec pri ciljnem raziskovalnem programu - CRP Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, »Zagotovimo.si hrano za jutri«, v okviru projekta št. V4-1145, z naslovom »Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji«. Pri projektu sodelujejo še Gozdarski Inštitut Slovenije, Inštitut za sistematiko višjih gliv in Kmetijski inštitut. Projekt je razdeljen na štiri sklope: A - ocena potenciala za izkoriščanje tržnih vrst gliv v slovenskih gozdovih s ciljem oceniti potencial slovenskih gozdov za pridobivanje gob B - metodologija za spremljanje stanja na področju samoniklih gliv s ciljem pripraviti metodologijo spremljanja morebitne ogroženosti gliv, ki jih je dovoljeno nabirati C - predlog dodatnega urejanja možnosti tržnega nabiranja gob z razvojem novih oblik trženja negozdnih dobrin s ciljem analizirati potrebo in morebitne načine omejevanja nabiranja posamezne vrste gobe D - modeliranje talnih in okoljskih parametrov kot osnova za presojo naravnih danosti za gojenje gomoljik na zaraščujočih oz. manj kakovostnih kmetijskih zemljiščih Slovenije MZS je soizvajalec pri sklopih A in B. Gobarsko društvo Lisička Maribor pa v okviru sodelovanja intenzivneje pokriva sklop B. Namen sklopa B je priprava predloga sistematičnega spremljanja rasti gliv, ki jih je dovoljeno nabirati. Predvidene so naslednje aktivnosti: 1. priprava enostavne, cenene in praktične metodologije, ki bo omogočila postavitev dolgoročno naravnanega sistema spremljanja stanja na osnovi določenih kazalnikov na področju rasti samoniklih gliv, 2. izdelava programa, ovrednotenje postavitve sistema in ovrednotenje letnih stroškov spremljanja stanja, ovrednotenje letnih stroškov plačljivih podatkov (meteorologija), ovrednotenje letnih stroškov za postavitev sistema opazovanja rasti v sklopu rednih aktivnosti društev MZS (na tedenski ravni v rastni sezoni), ovrednotenje stroškov postavitve, vzdrževanja in rednega letnega monitoringa na stalnih opazovalnih področjih, 3. obdelava podatkov, pridobitev rezultatov, 4. objava rezultatov. Javna predstavitev projekta http://www. gobe.si/Mikologiia/ProiektMKO