V spopolnitev lisfka MCrtice iz zgodoĄine naiega ftanu •i Razveselil me je listek »Črtice iz zgodovine, ki ga je v zadnjih treh številkah »Učiteljskega tovariša« priobčil Miloš Vcrk. Vselej sem zadovoljen, kadar vidim resno stremljenje pisanja naše šolske zgodovine. In to izpričujejo omenjeni Iistki. Ali predzadnji njcgov listek potrebuje spopolnitvc. In to odstavek: Monopol učnih knjig ali kaj. Tu ne gre namreč za nikak monopol šolskih knjig, ampak za odlok graškega gubernija, ki se nanaša na odpravo šolskih knjig, tiskanih v danjčici. Kot na Kranjskem zaradi metelčice, tako so imeli abecedno vojno po časopisih tudi na Štajerskem zaradi danjčice. Ta abecedna vojna se je začela v graškem nemškem listu: »Der Aufmerksame«, dne 3. aprila 1827. s pohvalo danjčice in končal 24. aprila 1832. V njej se proti tiskanim ugovorom Metelkovim. Potočnikovim in Murkovim ni branil Danjko sam, ampak prepuščal besedo Kvasu, profesorju slovenščine na graškem vseučilišču — in še nekemu neimenovanemu učitelju. Pač je pa posegel v aktivni boj pri cerkvenih in posvetnih oblastih o usodi danjčice v šoli. Ta boj se je začel z ocilokom štajerskega graškega gubernija z dnc 11. sept. 1827. (Odlok je odrejal, naj sekovski in lavantinski ordinariat preskrbita slov. prevod Marchnerjevc začetnice za šole na kmetih. Ob priliki prevoda te knjige se je Kvas zavzemal za danjčico z več vlogami — kot Danjkov sotrudnik. Izšla jc 1. 1831. Boj za uvedbo njegovih kniilJ v šole je začcl postajati zanj opasen že spomladi 1832. po objavi in spvejcmu Murkovih dcl (slovnicc in besednika), ter se končal z definitivnim njegovim porazom v drugi polovici 1. 1838, ko jc 18. avgusta istega leta štajerski gubernij naznani!' sekcvskcmu ordinariatu odlok študijske dvorne komisije, naj se v danjčici za šole nič več ne tiska. Murko je namrcč kot graški dijak izdal: Theoretisch - praktischc slovenische Sprachlehre, Gratz 1832, še istega leta, vendar z letnico naslednjega leta: Slovenfko - Nemfhki in Nemfhko - Slovcnfki rozhni befednik — — V Gradzi 1833. Obe knjigi je izdal v bohoričici, kar je v skladu z njegovo težnjo, da bi s svojim delom družil. ne pa razdvajal (kakor Danjko in Metelko), ker je namreč bohoričica bila edina od vseh takratnih slov. črkopisov uvedena po vseh slov. pokrajinah in povsod priznana. Zgodovinski pomen in nesporna zasluga Murkovih slovniških del jc v tem, da je s svojim kompromisnim stališčem znatno pospešil izoblikovanje enotne knjižnc slovenščine, vzporedno s tem pa na novo združil Slovence tudi pravopisno, ko je z odločitvijo za bohoričico regionalne črkopise zavrgcl. S tem dejanjem je definitivno priključil »MaVi Štajer« jezikovnemu območju osrednjega slovenstva, kar je nedvomno eden izmed vzrokov, da je ilirizem na Štajerskem ostal brez pravih uspehov. Za tema dvema knjigama je izdal lc šc: Lcopolda Volkmera Fabule ino pesmi. V Gradcu 1836. Po ncuspehu s to izdajo (Prešernova zabavljica) je odločno posegel v literarno življenje le še cnkrat, pozvan k temu uradno: Ko je vprašanje danjčice na novo postalo perečc, jc na poziv sekovskt-ga ordinariata, da naj poda svoje mnen.je o črkopisu in jeziku šolskih knjig za Spodnjc Štajersko, v juliju 1836. napisal dve obscžni vlogi (eno izrečno proti Kvasu), v katerih je v glavnem ponovil načela, ki se jih j.e držal v slovnici in slovarju, le da jim jc dal tukaj določnejši izraz. Po Murkovem mncnju novega črkopisa sploh ni treba, ker bohoričica popolnoma zadošča. Na noben način pa kot nadomestilo zanj nc prihaja v poštev danjčica, ker je neenotna in neorganska ter bi nikoli ne mogla splošno prodreti, kar bi štajerske Slovence doccla izoliralo. Da se to prcpreči, nai ostane bohoričica, če se pa že hočc uvesti kaj novega, naj se uvede češki pravopis, kakor ga uvajajo sedaj Hrvatje (gajiča): z njo se bomo vsaj približali velikemu sosednjemu narodu, kar nam bo gotovo koristilo. Kakor v pisavi, tako naj se Slovenci (mišljeni so tu predvsem štajerski) združijo tudi v jeziku, za- to naj se šolske knjige nc pišcjo v narcčjih, ampak naj sc skuša najti lcpa in mogoča sreda mcd obema skrajnostima med hrvatskoslovenskim in kranjsko-slovenskim narečjem in sc cnako upošteva govorica mariborskega in celjskega okrožja. S tema dvema vlogama, napisanima ostro. a stvarno in jasno, jc Murko zapečatil usodo danjčice. 2e v marcu 1837. je graški gubernij predlagal, naj se Danjkove knjige za šole prepovedo, kar se je z odl. 21. jul. 1838. — ki ga ravno Verk navaja — res zgodilo. Izdelava knjig v bohoričici se je poverila Murku samemu. Naročcne predelave teh knjig pa on ni izvršil. Bila je že na vidiku gajica in Murko sc je zavedal, da bi proti nji bohoričica pomenila — anahronizem. V boju proti danjčici Murko ni bil osamljen. Udarjali so po njej Alič, Harman, Krempelj, Rudmaš in Slomšek.1 Ciril Petrovec 1 Glej dr. Grafenauerjevi in dr. Kidritevi biografiji Danjka, Kvasa, Metelka in Murka v I, IV., V. in VI. zvezku Slov. biogr. leksikona.