47. številka.
Maribor, doe 14. junija 1915
Letnik TIL
Naročnina listu: —
Ceto leto	.	.	K10 —
Pol leta ...	„	5'—
Četrt leta	.	.	*	2 50
Mesečno.	.	.	»	1'—
Zunaj Avstrije :---
Celo leto	.	.	„	15*—
Posamezne številke — IO vinarf e v. —
/
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin od 6 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih vrtk — popust —
„Straža“ izhaja v poi* deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ih upravnIStvo: Maribor Koroška ulica.
:o Ifudstvo
tóisas
IZ uredništvom se more govotitf vsak dan od 11.—12. ure dopoldn«.
Italijanski napadi pri Plavah odbiti.
Naš podmorski čoln potopil italijanskega. — Pflanzerjeva armada prodira v Besarabijo. —. Sieniawa zopet v naših rokah. — Rumunija vzdržuje nepristranost. — Papež ne zapusti
Rima. — V četverosporazumu ni sporazuma.
Žetveni dopusti in začasne oprostitve.
Domobransko ministrstvo je sporazumno z vojnim izdalo 8. junija glede žetvenih dopustov te-le določbe :
1.	Kolikor pripuščajo vojaške zadeve, se bo dovolil dopust samostojnim poljedelcem, o-ziroma njihovim družinskim članom, kakor tudi poljedelskim delavcem v ravno isti meri, kakor začasa po>-mladne setve. Istolako se bodo na prošnjo po možnosti odposlali tudi vojaki, da poskrbijo žetvena opravila. V čisto izrednih ozira Vrednih slučajih se bodo na utemeljene prošnje dovolila tudi oprošeenja od vojaške službe samostojnim poljedelcem, kakor tudi posameznim poljedelskim uradnikom pri veleposestvih in gospodarskih zadrugah za omejen čas (k večjemu 14 dni).
Prošnjo vloži ali vojak sam, ki želi biti o-proščen, in sicer pri svojem komandu, ali pa njegovi domači potom okrajnega glavarstva.
V dopustnih listih jej natančno povedano, zakaj se je dopust podelil. Dopustni, listi dajo pravico doproste vožnje na železnicah, Ako se vojak po preteklem dopustu ne vrne na svoje mesto, se strogo kaznuje.
N adzorqva ulji e. ATI vojaki, ki imajo dopust, res opravljajo žetvena opravila, nadzoruje občina in politična oblast. Ce bil se dopustniki ne ukvarjali z žetvenim delom, mora okrajno glavarstvo takoj povzročiti, da, se vrnejo, v vojaško službo, predno poteče dopust. Med dopustom dobijo vojaki svojo vojaško plačo neprikrajšano in tudi njihove družine obdržijo podpore.
Posamezne občine ali tudi posamezni poljedelci lahko prosijo pri okrajnem glavarstvu, da se jim dovolijo za, delo oddelki do 20 mož. Za stanovanje m hrano teh oddelkov morajo skrbeti občine ali posamezni posestniki, katerim so se dovolili ti vojaški oddelki. Hrana in stanovanje za te oddelke se plača od vor jaške oblasti, pa ne sme odškodnina znašati več, kakor je določeno za tisti kraj, kjer je stalno nameščeno dotično moštvo. To odškodnino za hrano in stanovanje mora poveljnik dotične g a oddelka plačati pri ob«ni proti potrdilu.
Časovno omejene oprostitve samostojnih poljedelcev se morejo doseči le v izrednih slučajih, in sicer se prošnje smejo vlagati Te potom okrajnega glavarstva, Ako se take prošnje vložijo na domobransko ministrstvo, se ne bo oziralo na nje.
Kaj bo z Rumunijo?
Ko je Italijbi razbila, trozvezo, se je zdelo, da se bo dvignil tudi celi Balkan. To se ni zgodilo in ako je bilo verolomstvo Italije smatrati za : uspeh čet-verozvezne diplomacije, je izvojevala lajvjstrijska in nelmšfca diplomacije,, katero so podpirali mogočni u-spehi zmagujočih zavezniških armad, na Balkanu nič manj velik uspeh, ker je preprečila pri balkanskih d ržavali posledice italijanskega) nastopia, katere je ententa s tako sigurnostjo pričakovala.
Položaj na Bialkanu še ni 'popolnomla razjasnjen. Edino, kar je mogla Četverozveza do sedaj z največjim naporom doseči, je to, da se nevtralne balkanske države od nje Še niso zaistalno odvrnile. A mnogo znakov kaže, da se bo to vendarle zgodilo. Dunajski in berolinski politični krogi imajo vtisk, da bo Balkan pri prviem večjem italijanskem neuspehu za četverozVezo za vedno izgubljen.
Na Rumunijo pa izredno uplivajo naši uspehi v Galiciji. Z dnevom, ko Rusi izgubijo Dvov, lahko ra-čunimo, da so izgubili tuđi Vsako upanje glede Ru-munije.
Amerika in Nemčija.
Med Združenimi državami Severne Amerike in Neme jo je radi „Eusitanie“ nastal nov položaj. Nemška vlada je dne 28. maja in 1, junija opravičila na-pram ameriški vladi potop „Lusitani®“ s tem, da je trdila, da je bila oborožena in da je bijo na potopljeni ladji strelivo za Anglijo in Francijo. Dne 11. junija je amerikauska vlada po svojem berolinskem poslaniku izročila nemški vladi obširen odgovor na zagovor. Amerika pravi, da je bila Nemčija napačno po d-u č ,e n a , ko je trdila, da vozi „Lusitania“ orožje. „Lus’tania“ je vozila samo potnike in nevojno blago. Po zatrdilu ameriške vlade je izključeno, da bi se na „Imslta-nii“ nahajal vojaški konterband, Amerika stoji na stališču, da ni opravičeno, da je nemški torpedni čoln. ne da bi dal prej kako znamenje, potopil ladjo, na kateri se je nahajalo nad 1000 ljudi. Se le, če bi se bTa „Lusitania“ ustavljala povelju podmorskega čolna, bi imel poveljnik čolna pravico, spraviti življenje potnikov v nevarnost. Amerika svetuje Nemčiji, naj se pogodi z Anglijo o nadaljnem načinu! in značaju podmorskega boja in upa, da bo Nemčija a-merikanske želje s stališča pravičnosti in človekoljubnosti v vseh slučajih, kjer so pravice' in nevtraPteta Amerika n cev kršene, upoštevala. Amerika pravi, da se naj nemški podmorski čolni pred vsakim napadom na kako ladjo, ki pluje pod nevtralno zastavo, prepričajo, ali res pripada sovražni državi, in ali res vozi vojno konterbando. Vlada 'Združenih držav pravi, da pričakuje, da bo Nemčija ugodila amerikanskim željam in zahtevam.
Papež ne zapasti Rima.
Dunajska „(Information“ piše: Vzlic vsem preklicem razširja en del časopisja! še vedno vest o pre-meščenju papeževega vladnega sedeža. Pooblaišičeni smo in moremo zagotoviti, z vso odločnostjo, da na teh vesteh ni niti ena beseda resnična, Kar smo ugotovili že pred nekoliko dnejvi. Res pa je, da svetemu Očetu ni manjkalo ponudbi. In če bi bil hotel, bii bil mogel najti začasno prestolnico na Španskem ali v Švici, eventualno tudi na Malti. Seveda se o razvoju bodočnosti ne more naprej’ soditi, in v časih, kakor-šnji so sedanji, ni nikakega „nikdar!“ Ali za sedaj ni nikakega razloga za premeščenje papeževega sedeža iz Rima in izreči se more z vso gotovostjo,' da oni, ki mu edinemu gre odločilna beseda, za sedaj ne misi? na tak korak.
Neumorno prizadevanje papeža za ranjene ujetnike.
List „Corriere d’Italia“ potrjuje nov korlak par peža, da olajša usodo ranjenih ujetnikov. Papež je po svojem odposlancu grofu Sanduciu zainteresiral švicarsko vlado, da se vlade zavzamejo za tiste težko ranjene ujetnike, ki potrebujejo,1 posebne zdravniške pomoči in posebno skrbnega zdravljenja
V četverosporazumu ni sporazuma.
Nizozemski list „Nieuwe Rotterdamsche Cour.“ je objavil dopis svojega pariškega poročevalca, ki se bavi s vprašanjem, kakšne koncesije je dovolil tro-sporazum Italiji, V političnih in diplomatičnih krogih zasledujejo razvoj stvari z mešanim čustvom. Glede na nastop Italije vlada sicer zadoščenje, toda skjuša-jo si dajati račun o tem, ali bo končni uspeh za zaveznike, osobito za Francijo in Rusijo, odgovarjal
brezdvomno velikim ponudbam, klatere je dal trospo-razum Italiji. Za francosko in rusko politiko brez dvoma vsebuje potek dogbdkov dosti resnih in trpkih pomislekov in z napetostjo se zasleduje vrednost zveze z Italijo. Ce se premotrivajo tudi z največjo previdnostjo vesti o tem, kar je obljubil trosporazum I-taliji, se vendar sme smatrati, da se n alia j a med temi obljubami bržčas cela vrsta takšnih, katere bi bile leto poprej odločno odklonjene od Francije in Rusije. Pri tem gre pred vsem za vprašanje glede Albanije in Afrike. Francija mora sedaj pomagati odpirati pot tudi za največje it ali Ja inske zahteve v Afriki in v Sredozemskem morju in zasigurati svoji bodoči sovražnici veliko in ogrožujočo moč. Tudi Rusija se nahaja v sličnem položaju. Ni nobenega debuta, da se zahteve Italtje osobjito v Adriji ne morejo spraviti v sklad z željami Slovanov. Saj je vendar nastala sedanja vpjska vsled želje Srbije, priboriti si prosti dohod do Adrijo. In Rusijaj mora sedaj po desetmesečni vojski odstopiti Italiji tisto ozemlje, katero je zahtevala Srbija Kot predstrhža Rusije v A-driji. Kar se : pa tiče Anglije, je ona v tem slučaju e-dina, ki bo vtaknila dobiček v svoj žep, ker si brezdvomno prizadeva utrditi moč Italije, da bi zamogla Italija, svojima zaveznica|ma 'Franciji in Rusiji v bodoče kljubovati v Sredozemskem morju.
Eno je gotovo, da igrata sedaj Anglija in Italija skupaj pod enim klobukom, toda upati je, da bodo imeli fraincoski in ruski državniki široko in ostro odprte oči za nov položaj, ki se razvija v Sredozemskem morju in ki utegne imeti v južno-izhodni Evropi velikanske posledice. Na vsak način pa, ne nudi seidanji potek dogodkov na tem ozemlju jamstva za bodoči večni mir.
Nizozemska v skrbeh.
Nizozemski list „Allgemeen Handelsblatt“, ki ni nikakor Nemčiji sovražen, se bavi s vprašanjem, kakšen učinek bo imela za Nizozemsko morebitna priklo-pitev Belgije k Nemčiji. List piše:
Ce bi se priklopila Belgija k Nemčiji, bi bill to začetek konca Nizozemske. Da bi Nemčija sedaj* dokler še traja vojska, podala izjavo, da bo ostialo z Belgijo vse tako, kakor je bilo pred vojno ter da ne bo priklopila Belgije, to se ne more zahtevali.
Nemčija bi s tako izjavo dala iz rok važen predmet, ko bo prišlo do sklepanja miru. Toda, če bi se v resnici priklopila Belgija k Nemčiji, potjem bi morali smatrati, da je naš obstoj v nevarnosti. Ne moremo se odreči mnenju, da bi v slučaju, če bi si v teku te vojske Nemčija priklopi])a Belgijo, to za Nizozemsko pomenjalo začetek vojske.
Vesti iz Nizozemske.
Iz Amsterdama se dne 11. junija poroča: Nizozemska vladaj je prepovedala, izvoz vsakovrstnega orožja; izvzeto je lovsko orožje. Druga zbornica je z 82 glasovi proti 10 sprejela vladni predlog, 'da se začasno ustanovi nizozemsko vladno zastopstvo pri Vatikanu. Pr(Va zbornica je brez poimenskega glasovanja sprejela postavo o izvainrednem vojnem kreditu 50 milijonov goldinarjev in o izvanrednem kreditu za vojno mornarico, nadalje postavo o razširjenju črno-vojniške dolžnosti in o posebnih odredbah glede vop jajških novincev.
flvstpijsho-italijonsho bojišče.
Dogodki na italijanskem
1	•• v v
bojišču.
Dne 11. junija.
Uradno se razglaša:
Predvčeraj in včeraj so bili vsi italijanski napadi, na vseh bojnih črtah odbiti.
Ponovni, na_del goriške mostne utrdbe namerjeni sunek se je zrušil med ognjem dalmatinskih do-
mobrancev. Istotako je ostal brezuspešen sovražni napad severno o:d Roncbija. Artilerijski boj na bojni erti ob reki Soöi traja dalje.
Ob koroški meji je bil včeraj popoldne močen sovražni iHapad na Freikofel, drug slabeji napad pri Molayskem jezeru odbit.
Na Tirolskem se je izjalovil sunek italijanske brigade, ki je udrla pri Cortini d’Ampezzo na naše postojanke pri Peutelsteinu. Ponovni napadi na tem ozemlju in ponočni napadi pri kraju Landro so se i-stotako končali z umikanjem sovražnika. Na ostalem tirolskem obmejnem ozemlju se vršijo neprestani artilerijski boji in za naše orožje uspešne praske.
*
* *
Ronchi je mestece v o,kraju Tržič ob železnicah Nabrežina—Kormin in Tržič—Cervinjan in šteje 3500 prebivalcev. — Wolaysko jezero je gorsko jezero na južno-zahodno Ko roško-i talij an ski meji na 1997 m visoki gorski planoti. — Cortina je 600 duš broječi kraj v dolini Ampezzo, izhodno od Bocena;, oddaljen 5 km od izhodne tirolskoAtalijans-ke meje. — Peutelstein leži 7 Krn severno od Cortine. — Kraj Landro se nahaja 12 km sever-no-izhodno od Peutelsteina ob cesti proti Toblachu.
Dne 12. junija.
Ob Soči se nadaljujejo posamezne praske in artilerijski boji. Dosedaj so prišli Italijani na izhodni breg reke Soče le pri )Tiržiču im pri Kobaridu, točki, ki se niahajate pred našo bojno črto. Včeraj zjutraj ob ranem svitu so priplezali sovražni oddelki piri Plavi na izhodne obrežne višine, toda bili so zopet vrženi nazaj.
Ob korojški meji so odbile naše čete sovražne napade na prehode v ozemlju Monte Paralba in so zasedle to. goro. Poskus Italijanov/, si zopet nazaj priboriti goro Pijano, se je izjalovil.
Sicer se pa sovražnik pjblagoma poriva na posameznih obmejnih prostorih notri ao paših postojank. Tako se nahaja pri Cortini d’Ampezzo, F?a|ri di Primiero in Borgo.
Dne 13. junija.
Ob reki S o č i so se vršili v zadnjih dveh dnevih osobito pri Plavi resnejši boji. Poskus briga-de iz Ravene dine 11. t. m. se polastiti izhodnih obrežnih višin, se je končal s tem, da se je moral sovražnik umakniti. Včeraj zjutraj so Italijani vnovič prekoračili reko Sočo. Po hudih bojih se je posrečilo našim četam pognati nazaj sovražnika, ki je 'dobival vedno večja, ojačen j a in ohrpniti trdno v oblasti naše postojanke, pred katerimi leži čez 400 mrjvih Italijanov.
Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadaljujejo artilerijski boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höier,
podmaršal.
Nas podmorski čoln potopil italijanskega,
Uradno se razglaša:
Dunaj, 11. junija.
Italijanski podmorski čoln „Medusa“ je naš podmorski Čoln v severnem delu Adrije s torpednim strelom zadel in potopil. Dva častnika! in štiri mornarje so naši rešili in ujeli.
Mornariško poveljstvo.
Kako je bila uničena „Citta di Ferrara“.
Očividec nia Malem Lušinu opisuje dogodek, kako je bila uničena velika italijanska zračna ladja. „Citta di Ferrara“, sledeče:
Kmalu po 5. uri zjutraj je začelo po vseh cerkvah Malega in Velikega Lušipa biti plat zvona. Na znamenje grozečega napadja sovražnega zrakoplova so odplule vse ladje, ki so bile zasidrtane v pristanišču, na. odprto morje, da se zavarujejo pred sovražnimi bombami. Vsa okna so bila kmjalu polna ljudi, ki so opazovali z daljnogledi nebo. V zraku sta križarila dva avstrijskih; zrakoplova. Hipno se je pojavila „Citta di Ferrara.“ Odplula je nad mestom in se je bližala z veliko brzino Velikemu Lušinu. Eden naših zrakoplovov je plul pred „Citta di Ferrara“, drugi mfi zrakoplov, bil je zrakoplov „Štev. 48“, kakor smo se pozneje prepričali, p|a je plul nad „;Citta di Ferraro“, ki je sedaj spremenila svojo smer in je začela pluti sem in tja, da uide zasledovanju našega zrakoplova. Kar naenkrat je švignil velik plamen iz velikanskega trupla „Citta di Ferrare.“ Nekaj sekund pozneje se je slišal grozen!pok in „Citta di Ferrara“ je začela nagloma padati.
Ta trenutek je vzbudil med ljudstvom nepopisno navdušenje. Ladje, Ifci so zapustile pristanišče, so plule s polnim parom proti mestu, kamor je padla t,Citta di Ferrara.“ Približno 10 minut pozneje je pri-
plul v pristanišče naš zrakoplovi „štev. 48“, kjjer sta ga že čakala okrajni glavar in mestni župan.
Ljudstvo je trumoma prihajalo od vseh strani, in je s cvetlicami obsipalo poveljnika zrakoplova, ladijskega poročnika Klasinga, in mornariškega kadeta Fritscha. Ko sta poročala častnikh v Pulj, sta se podala v mesto, ki je bilo med tem časom že popolnoma v zastavah. Po kratkem bivanju v mestu sta se zopet vrnila proti Pulju „
Iz čolna, ki je priveslal v pristanišče, so pa izstopili dva rešena italijanska čiajstnikai uničene „Citta di Ferrare“, in sicer eden ladijski poročnik in pa eden mornariški kadet, ter 5 mož posadke. Eden italijanski ladijski poročnik in eden strojnik) sta pa, našla smrt vsled eksplozije na „Citta di Ferrara,,“' Ko so rešena italijanska častnika in rešeno moštvo o-premili s suho obleko in jim dali zajutrek, so jih zar slišali. Izpovedala sta, da je morala „Citta di Ferrara“ metati bombe na odprto mesto Reko na višje povelje.
Poveljnik parnika „Istriano“, Anton Susnič, ki je odplul iz pristanišča, je še izpovedali da so izvlekli iz morja tudi 5 sodov bencina, ki se je nahajal na „Citta di Ferrara.“
Boj med mornariškim zrakoplovom „štev. 48“ in med zračno ladjo „Citta di Ferrara.“'
Ko je avstrijski mornariški zrakoplov opazil i-talijiansko zračno ladjo, se je dvignil kvišku, dokler ni plul nad njo. Odtod je začel streljati iz strojne puške in iz pušk, ki so bile nabasane z balonskimi patronato. Italijanska zračna ladja je skušala uteči in je proizvajala vse mogoče manevre, da bii ušla zasledovanju. Končno se je spustila iz višine tak/o nizko, da je plula le nekoliko nad morsko površino. Naš zrakoplov „jštev-. 48“ pa ni odjenjal in je nadaljeval obstreljevanje s signalnimi patronami. Eden od strelov je popolnoma zadel. Mogočen plamen je švignil iz ladje, v par minutah je zgorel ovoj in gondola je padla v morje. Dva italijanska častnika in pet mož posadke so, se borili z morskimi valovi, dokler jih ni popolnoma obnemogle rešil avstrijski torpedni čoln in jih ujel. „Citta di Ferrara“ je bila popolnoma uničena in njeni razbiti osta/nki so izginili v morskih valovih.
Položaj v Trstu in na Primorskem.
Iz Trsta poročajo z dne 19. i. m. „Slovencu“ : V Trstu in po celem* Primorskem vladajo sedaj, ko se je nervozno razpoloženje, katero je povzročila) italijanska vojna napoved, popolnoma navadne, razmere. Del oblasti se je vrnil, tako deželno sodišče in ravnateljstvo skladišč.. Pošta zopet deluje in ravnotako je železniški promet s središčem državo zopet mogoč,.
Razpoloženje tržaškega prebivalstva j(e zaupljivo. V javnem mnenju je nastal razveseljiv preobjrat. Sedaj, ko so hujskači po poklicu zapustili mesto, je med tržaškim prebivalstvom stopilo na dan domoljubno mišljenje. Oskrbovanje mesta je urejeno. Uradno javno prodajajo sladkor, polento in krompir po najnižjih cenah.
Kakor v Trstu, vladajo tudi po ostalem Primorskem navadne razmere. Iz Gorice in Tržiča uradno poročajo, da kljub bližini sovražnika javno življenje običajno poteka.
Beg pred sovražnikom.
Tržaška „Edinost“ piše: V soboto dne 5. t. m. je prisopihal zadnji vlak iz Tržiča ter pripeljal železničarje. Sovražne granate sb brenčale okoli njega, kak-ir velikanski sršeni. Na kolodvor v Tržiču so začele padati že prej in bil je> zadnji, čas, da se u-mafenejo železničarji in razdro za seboj železniške naprave. Od Čuvajnice do čuvajnice je vozil vlak ter pobiral ljudi in aparate in granate so treskale okoli njega. Prišel je srečno v Nabrežino, ne da bi se mu zgodilo kaj. Izselili so se torej Listi, ki so vzdrževali promet, kakor so se tudi izselili iz Gorice, kjer so laški topničarji vzeli na muho državni kolodvor in ko. stanjeviški predor. Razun par razbitih voz) ni bilo hujše nesreče. Vlaki na državni železnici vozijo odslej samo do Prvačine.
Devin — porušen.
Ob Jadranskem morju, med Trstom in Grade-žem, je stal na visoki skali tik morja starodavni ponosni grad Devin. Devinskega gradu, te slovenske postojanke ob jezikovni meji, tega starodavnega branika Slovenstva proti Italijanstvu, ni več.
Kako je v Poli. *
Okrajno glavarstvi) v Poli je izdalo sledeči razglas: V stanovanjih se sme prižgati luč le, če so okna tako zastrnjena, da ne prodre noben žarek kake svetlobe. Kdor se ne bo pokoril temu, bo odstranjen iz trdnjave, oziroma aretiran. Vsa podfetrešna stanovanja se morajo takoj izprazniti in. zapreti. Ponoči ne sme nihče na podstrešje. Končnoi se naznanja, da bodo vse osebe, ki nimajo trakov na rokavih, odvedene iz Pole.
Jugoslovani gredo z veseljem nad Italijane.
Nemški kadet-aspirant, ki se bori na italijanskem bojišču, piše med drugim svojim domačim: Nav-
dušenje avstrijskih čet je izborno. S posebnim veseljem gredo v boj zoper verolomne Italijane vrli Dalmatinci. Oni vedo, da s tem čuvajo tudi svojo domovino. Ko se je reklo, da gre proti Italiji, so se od moje stotnije razun enega bolanega vsi javili prostovoljno. 'Osem bolnih vojajkov, ki bi morali ostati doma, je bilo naenkrat zopet, zdravih. Vse se bori zoper Italijane z jednakim navdušenjem, naj si bodo to Hrivati, Slovenci, Cehi, Srbi ali Nemci. Celo avstrijski Italijani, ki so p;ri naši stotniji, so jezni na Italijo, ker je s, svojim verolomstvom podaljšala sedanjo svetovno vojsko,. Kako junaško se borijo osobito dalmatinski Hrtvatje, dokazujejo tudi poročila o bitki pri Soči, kjer se posebno odlikujejo Hrvlati.
Italijani oskrbujejo naše vojake z ovcami.
List „Tiroler S ol dat e n zei tung “ poroča o bojih na italijanskoMtirolski meji: Italijani prav pridno o-škrbujejo našo armado z mesom. 'Ob prelazu Tonale skoro vsak dan naženejo italijanske čete črede, ovac na našo stran. Meso teh ovac je izborno. Hudobni jeziki sicer trdijo* da Italijani gonijo ovce v bližino Avstrijcev nalašč zato, da bi sprožili podzemske mine, A dosedaj se še to Italijanom ni nikjer posrečilo. In vsled tega. se lahko skoro z gotovostjo domneva, da so Italijani res tako „ljubezhjivi“ in hočejo naše vojaštvo oskrbovati z dobrim mesom. Pred dnevi so naši iz, hvaležnosti pustili Italijanom eno darovano ovco ter so ji krog vratu navezali pergamentni papir, na katerem so sporočili Italijanom veri, da je trdnjava Przemysl zopet naša.
Italijanske čete ne gredo na Francosko.
Milansjka „Sera“ preklicuje inozemska poročila, da bi italijanske čete ojačile francosko fronto. Za to še ni čas. Italija se sicer bojuje v moralni zvezi s Francozi, vendar pa potrebuje svoje Čete v prvi vrsti za italijanske koristi.
Italijanska kraljica poljubila zastavo.
V Rimu je bila dne 6. t. m. zopet velikanska manifestacija za vojsko. Množica, 200.000 oseb se je valila z zastavami in z godbami po Corsu proti kraljevi palači Kvirinal, Z okenj so sipali na udeležence cvetlice. Pred palačo Chigi, kjer se je nahajalo prej avstrijsko veleposlaništvo'in s katere je plapolala velikanska italijanska trobojnica, so žvižgali in kričali: „Pereat!“ Listu „Giornale d’Jtalia“, ki je zelo hujskal za vojsko, so prirejali velike manifestacije, nakar je razobesil neki urednik iz okna črno-rumeno zastavo, ki je jo sežgal. Množica je tulila, nakar so vrgli med njo še neko avstrijsko vojaško čepico, ki jo je množica poteptala. V sprevodu se je nahajalo tudi veliko francoskih, angleških, ruskih in srbskih zastav. Na trgu pred Kvari nalom je tičala glava ob glavi. Kraljica, kraljičina mati in prilici so morali večkrat priti na balkon. Končno je kraljica Jelena u-kazala, da sta stopila k njej dva zastopnika armade in mornarice, prijela je italijansko trobojnico, jo dvignila kvišku- in poljubila, To je vzbudilo tako blazno veselje, da kraljevska rodbina sploh ni smela več zapustiti balkona. Ko se je ljudstvo, utrudilo in se pričelo razhajati, sta se obe kraljici vsedll v avtomobil in sta se peljali z malim princem počasi med navdušenim ljudstvom. Množica je prirejala še manifestacije pred angleškim, ruskim in srbskim poslaništvom in pred Salandrovo hišo. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
Italijanski kralj Viktor Emanuel na bojni fronti.
Italijanski vojaški krogi pripisujejo bojem ob Soči veliko važnost. To nam tudi dokazuje dejstvo, da so na bojišče ob Soči došli tudi kralj Viktor E-manuel, načelnik generalnega štaba gen.Kadorna in pod« a,čelnik general Porro.
Italijanski kralj je zadnje dni, kakor poročajo italijanski listi, obiskal celo bojno črto', ki je dolga 500 km. Kralj je baje šel celo v prednje strelske jarke in je prekoračil tudi težaivne alpske prelaze. Našel je, kakor poroča „Secolo“, Haje vsepoysodi vojake v najboljšem razpoloženju in navdušenju. Kraljeva prisotnost je junaštvo vojakov baje stokrat pomnožila,
Varstvo Avstrijcev v Italiji in Italijanov v Avstriji.
Varstvo italijanskih državljanov v Avstriji in njih koristi v naši državi je prevzela vlada Združenih držav Severne Amerike. Špansko poslaništvo na kraljevem italijanskem dvoru pa je sprejelo varstvo avstrijskih državljanov in njih koristi v Italiji. V konzularnih okrajih Livorno, Palermo, Turin in Benetke bodo v svojem delokrogu varovali naše podanike in njih koristi švicarski konzulati. V Tripolisu bo najbrž prevzel varstvo čez Avstrijce tamošnji a-merikanski konzularni urad. Glede varstva Avstrijcev v Jiakinu še dogovori niso sklenjeni.
Avstrija protestira proti italijanski blokadi.
Avstrijska vlada je dne 9. junija poslalai tujim vladam protest proti italijanski bloteajdi v, Adriji. — Protest vsebuje v glavnem sledeče točke :
Blokada, katero je Italija 'dne 26. majnika proglasila nad Adrijo, se razteza tudi na albansko o-zemlje. Zoper to Avstrija odločno protestira, ker taka blokadfa ne odgovarja določilom mednarodnega prava, S tem, da je italijanska vlada proglasila blo-
kado nad enim djelom albanskega obrežja, je kršila pravice države, koje državno salmostojnost in nepristranost je Itailija samSa izrazito piripoznal,» in zajamčila, kakor je to razvidno iz londonske konference zaetoi Juikov z dne 29, julija 1913. Blokada Albanije tudi iz tega ozira ni oprajviSena, ker Avstrija nima na albanski obali nobenih svojih oboroženih sil, in tudi ne svojega brodovja. Rajdi tega ta blokada tudi nasprotuje 1- članu londonske deklaracije z dne 26. februarja 1909, ki določa, da se blokada kakega obrežja mora omejiti samo na tiste kraje in luke, katere ima sovražnik zasedene po.svojih oboroženih silah. Avstrija pa nima nikjer v Albaniji svojegia- vojaštva in je torej italijanska blokada popolnoma neopravičena. T;udi tedaj ne bi bila opravičena, ako bi albansika pristanišča služila Avstriji kot preskrbo-vališča za manjše ladje, kakor trdi italijanska napoved blokade. Ta trditev je popolnoma brez podlage, in gladko izmišljena ter ima namen, da bi blokadi albanske obali in zaporni črti, ki sega od rta 0-tranto do Aspri-Ruga, dala vsaj videz upriavičenosti. Ako bi pa tudi teh pomanjkljivosti italijanske blokade ne bilo, ista po mednarodnem pravu ni pravomo-čna tudi zato, ker se ista ni naznanila avstrijsiko-o-grskim krajevnim oblastim, kakor to predpisuje londonska deklaracija v poglavju 8 in 11 štev. 2. Radi teh nedostatkov avstro-ogrslica vlada odločno protestira zoper italijansko blotoafdo
Italijanski hujskač padel.
Iz Turina se poroča, ma je padel na bojišču polkovnik berzagliercev Necrotto. Bil je s svojim bratom, ki je italijanski poslanec, eden najbolj vnetih hujskačev za vojsko.
MijsfMsko bojišče.
Avstrijska uradna poročila.
Dne 11. junija.
Uradno.se razglaša:
V	južno-izhodni Galiciji in v Bukovini se prav uspešno nadaljujejo napadi z ave z naških aymaä na ruske čete, ki se še nahajajo južno od Dnjestra,
Cete armade generala Pflanzerja so vrgle sovražnika iz postojank severno od Otynija pri Gornjem Tynu in pri Horodenki in prodirajo proti reki Dniester, čegar južni breg še skušajo Rusi držjati. Tik izhoidno od Cernovic, ki je edino mesto, v katerem se še nahajajo Rusi ob reki Prut, so naše čete po kratkem boju odbile sovražni napad.
V	obče je položaj na severu nespremenjen.
Dne 12. junija.
Med rekama Prut in Dnjester so čete armjade Pflanzerja izvojevale vnovič več ruskih postojank. Kraja iJezierzany in Niezwisku severno od Gornjega Tyna, sta bila z naskokom zavzeta. Naše zmagujoče čete prodirajo proti Černeliči in so prekoračile sever-no-izhodno od Horodenke reko Dnjester. Zjavzele so mesto Zialeščyki. Proti temu mestu so napravili Rusi zvečer in po noči otohipne napade, ki so p|a bili vsi pod zelo težkimi izgubami sovražnika odbiti. Tudi riajpad enega kozaškega polka se je v našem ognju popolnoma izjalovil.
V	Bukovini so morali Rusi zapustiti svoje zadnje postojanke ob reki Prut. Umikajo se, hudo zasledovani od naših čet, pod velikimi izgubami čez državno mejo. Včerajšnji boji armade generala Pflanzerja so stali Ruse 5000 ujetnikov.
Južno od gornjega toka reke Dnjester se še nar đaljujejo boji. Ruski protinapad na Stalnislav je bil odbit. Mesto Žuraivno, katero so vsled došlih ruskjih ojačenj maße čete zapustile, je bilo včeraj od naših čet zopet zaivzeto.
Dne 13. junija.
Na južno-izhodni meji prodirajo zmagovalno čete armade Pflanzerja. Po trdovratnih bojih so bili v-čeraj zavzeti Tysmienioa, ‘Tllumač in višine severno od Olesce. Južno od Černetiče se vršijo boji. Novi ruski napadi na mesto Zj&leSöyki so bili krvavo odbiti.
Iz Bukovine čez državno mejo prodirajoč, so naše čete Vrgle Ruse iz poprej pripravljenih močnih obmejnih postojank. Pri zasledovanju Rusov so zasedle več krajev v Besarabiji. Včeraj so ujele naše čete, ki so zasledovale Ruse, 1560 ruskih vojakov.
Ob gornjem toku reke D n j ester je napad avstrijsko-nemških čet v smeri proti Zydaczowu, kjer še drže močne ruske čete južni breg reke Dnjester, uspešen.
V	srednjem delu Galicije so po uspešnem napadu zavzele avstrijsko-nemjške čete S i e n i a v o in so po odbitem napadu močnih ruskih čet z naskokom zavzele vse opiralne točke severno-izhodno od mesta. Pri tem je bilo ujetih .3500 Rusov.
Sicer je položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer,
podmaršal.
Nemška uradna poročila.
Dne 11. junija.
Položaj pri nemških četah, ki se borijo v Galiciji, se ni spremenil.
Dne 12. junija.
Izhodno od Przemysla je položaj nespremenjen. Armada generala Linsingeoa je napadla sovražnika, ki je prodiral od severa proti njenemu krilu. Mesto Zuravmo, katero so predvčerajšnjim morale naše čete radi sovražnikovega prodiranja zapustit'-, smo zopet zavzeli, Sov(ražnika smo vrgli, v prostore pii mo stovih pri Mlyvìska severo-zahodno od mesta žurav. no in proti mestu Zydaeov.
Sovražni napadi pri Haliču in na Stanislav so bdi odbiti.
Dne 13. junija.
Mostna utrdba pri Sieniavi je bila včeraj zopet zavzeta. Nemške čete so ujele čez 5900 Rusov. Vsi ponočni ruski napadi so se izjalovili. Tudi izhodno od Jaroslava in izhodno od Przemysla je zopet prišlo do bojev. Cete generala Linsingen so zavzele mesto M 1 y n i s k o.. Napad na mesto Z y d a c z o v riapreduje.
Rusi se na desnem bregu Dnjestra ne morejo držati.
Iz vojnega) časnikarskega stana se dne 11. junija poroča): Kakor je razvidno iz današnjega avstr, uradnega poročila, so se sovražni protinapadi, v prostoru med Dnjestrom in Prutom proti zmagovitemu prodiranju Linsingenove armade in njenemu levemu krilu vsled odločnih napadov zavezniških čet izjalovili. Prodiranje armade generala Pflanzerja čez mesto Zaleščiki in zopetno zasedenje začasno izpraznjenega mesta Žuravnjo svedoči, da se Rusom kljub temu, da so vrgli v ta prostor močne rezerve, menda ne bo posrečilo, da bi držali posamezne postojanke, ki so jih zasedli n,a desnem DnjestroVem bregu.
Galicija — veliko rusko pokopališče.
Ko so se Rusi mudili .v gališkem mestu Sanok, so bile vse bolnišnice prenapolnjene z ranjenimi in bolnimi ruskimi vojajki. Poročevalcu lista ,,jAz Est“ je pripovedovala verodostojna oseba,, da so Rusi na mestnem pokopališču v Sanoku pokopali več kot 20 tisoč mož. Cela Galicija, pravi časnikar, j e veliko rusko p-okopaliSče. V mestu Brzo-stek so bile rulske izgube posebno velike ; pokopali so tam vojake štirih ruskih polkov. V mestih Zaričin in Nbvosielica so pokopali kar dve ruski diviziji.
Junaštvo bosanskega Hrvata.
Cin, ki se v sedanji vojski mora prištevati med najsijajnejše čine, je izvršil kadet ;Sehič od 2. bosan-sko-herčegovskega pešpolka. Z enim vojem svoje stotnije je namreč izvršil junaški bosanski Hrvat tri nar skoke na sovražne: postojanke. Ujel je pri tem ruskega podpolkovnika, dva stotnika, pet drugih častnikov in 350 mož ter je uplenil rusko strojno puško. A junaški Hrvat je žalibog v boju padel, Njegove junaške čine občuduje cela divizija.
flvstpijsho-srbsho bojišče.
Srbi v Albaniji.
Italijanski list „Sera“ poroča, da so Srbi poleg mesta Elbasan zasedli tudi mesto Tirana v Albaniji (izhodno od Drača) ter korakajo sedaj dale proti Draču.
Francosko vojno gradivo za Srbijo.
V Solun je pred kratkim fnamcoski veliki p|ar-nik JYadaj“ pripeljal 400 ton vojnega gradiva za Srbijo_______________________________________
Podmorski hoji med Nemci in Angleži.
Nemci potopili dva angleška torpedna čolna.
Angleška) admiraliteta dne 11. junija uradno poroča: Dne 10. junija zjutraj je nek podmorski čoln potopil angleška torpedna čolna „10“ in „12“, ki sta krožila ob angleški izhodni obali. 30 mož angleške posadke je Mio rešenih in so jih spravili takoj ria, suho.
* * *
Torpedna čolna „10“ in „12“, ki so ju gotovo Nemci potopili, sta bila zgrajena leta 1905t in 1. 1906. Vozila sta na uro z brzino 26 morskih milj. Posadka je Štela na vsakem čolnu po 35 mož.
Boj za Dardanele in Carigrad.
Nove čete za Galipoli.
Berolinski list „/Vossische Zeitung“ poroča iz Aten, dia sta velika angleška parnika :,,jMa,uretania“ in „ITransylVania“ v zalivu Mudros nia otoku Lemnos izkrcala 15.000 svežih čet, ki so namenjene za Galipoli v boj zoper Turke.
Raznoterosti.
Župnik Cerjak zdrav. Poroča se nam, da je vlč. g. Josip Cerjak, župnik rajhenburški, od težke bolezni ozdravel in da je sedaj prav čil in čvrst,
* Francoski nadžupnik rešil nemške ranjence.
Švicarski list „Baseler Nachrichten“ je priobčil o nekem nemškem Častniku, ki se je vrnil Iz francoskega bojišča in ki je v vojski oslepel, sledeče poročilo, ki mu ga je poslal nek čitatelj: Veseli nas, da je naš A. zopet med nami,. Kaj vse je moral ta revež prestati! Ne morem razumeti, kako mora narod, ki stoji na tako visoki stopnji izobraženosti, kakor je francoski, biti tako fanatično krut. Navesti hočem le samo nekaj vrstic. A, je pr'šel septembra lanskega leta v Reimsu v francosko ujetništvo. Strel ga je zadel v glavo in revež je oslepel. Zadet je bil. tudi v hrbet. Francozi so ga spraviti s 160 drugimi nemškimi težko ranjenimi v katedralo v Reims, katero so Nemci sredi mesca septembra obstreljevali, ker so spravili Francozi na zvonik katedrale strojne puške in opazovalne postojanke in ker so) postavili Francozi tik katedrale svoje topove. Francozi so ujetju in ranjenim Nemcem, katere so spravili v katedralo, rekli sledeče: „Vi morate postati ptrve žrtve.“ Ko se je začelo ob-stnelijevaii katedralo, je 'dobili tejžko rafferai oemškft častnik A. košček granate v trebuh. Ker ni bilo ni-kakega živeža,, je bila ta rana za ranjenega častnika A. še nekaka sreča. Ko je že začelo v cerkvi goreti tramovje in drug les, je rešil junaški in ljudomiTi katoliška nadžupnik katedrale ranje/nce iz cerkve, ki je že bila polna dima in gorečega lesovja: ranjenci so že b li vsled dima tudi omamljeni. Pred stražo, ki je že hotela streljati na nemške ranjence, je stopil junaški nadžupnik z besedami':	„Oe hdbete ustreliti
Nemce, morate mene najpoprej usjtrel'ti.“ Z velikim trudom se je posrečilo rešiti, in obvarovat' ranjene Nemce, da jih ni napadla rjoveča francoska druhaL Ljubeznjivega in junaškega francoskega, duhovnika se oslepeli nemški častnik, ki; ga je katoliški duhovnik rešil smrtp spominja z največjfm spoštovanjem in z iskreno hvaležnostjo.
Slava Slovencem. Vojaški telegrafist Emil Do-uth je poslal z italijanskega bojišča nemško-naeional-nemu listu „Reiohenberger Zeitung“ vojno dopisnico s sledečo vsebino: Predvsem zvesto-nemške pozdrave iz doline Soče. Slovensko prebival -s t w. v o v krajih, skozi katere smo se vozili, zasluži vso pohvalo. Povsod so nas obsipali z darovi, osobito na Jesenicah in na Bledu, Dobro mleko nam je prišlo kaj prav. Na Bledu je moral vlak postati na progi, da nam je moglo slovensko prebivalstvo izročiti svoje darove. Gromenje težkih topov dela na prebivalstvo čuden utis, kljub temu pa ne zapusti rodne grude, dokler ni pris ljeno.
Zrelostni izpiti na mariborski gimnaziji. Pod predsedstvom g. ravnatelja dr. Josipa Tominšek je bil v soboto, dne 12. L m. zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji. Udeležilo se ga je devet kandidatov in dve kandidatinji, ki ste bili ves č|as ovojih igimnjazijskih študij učenki, tukajšnje gimnazije. Uspeli je bil zelo povoljen. Z odliko so izpit dovršili: Anton 'Tomažič, Jurij Mühlbacher, IvJan Winterhalter, Marija Haias in Slava PipuŠ,- z enoglasnim, odobrenjem pa Gustav Repič, Ivan baron Pach, J, -Klobasa, J. Greif, A. Jug in J. Pils, slednji gojenec salezijanskega zavoda v Veržeju. Ako ne bd bilo ^Vfjske, bi imel letošnji csmi -razred tukajšnje gimnazije največje Stesilo u-čencov, odkjar obstoji zavod, namreč 66. Kar kliče domovina, so pa učenci večinoma že prej y navdušenjem šli v vojsko: v|si so pri odhodu dobili zrelostno spričevalo.
Naši prvi gimnazijski ranjenci. Kolikor nam je znano, je prvi mariborski gimnazijec, ki je bil na bojišču ranjen, o smo š ol e c-m atu rant z odliko Alojz Skuhala, ki se je te dni ranjen na nogi vrnil z Italijanskega bojišča. Na roki in nogi ranjen je bil tudi bivši mariborski gimnazijec Ivan Gorš-č, ki je zdaj v celovški bolnišnici.
Iz pošte. Dne 27. maja t. 1. se je otvoril novi poštno-brzojavni urad v Šterntalu pri Ptuju. Za tamkajšnjega vodja je postavljen g. c. kr. poštni uradnik Franjo Mlinarič.
C. kr. glavarstvo v Gorici — premeščeno začasno v Ajdovščino. Goriško okrajno glavarstvo se je preselilo začasno v Ajdovščino. Urad se nahaja v hiši ajdovske hranilnice in posojilnice,
Dalmatinski deželni odbor je sivoj sedež Iz Zadra premestil v Obsovae. Gridi se nahaja tudi grš-ko-iztočni škof Brankovič.
Važno posvetovanje ministrov v Budimpešti. Une 10. junija se je v Budimpešti pri ministrskem predsedniku vršilo zaupno posvetovanje, katerega so se izmed avstrijske vlade udeležili ministrski predsednik grof Stiirgkh,- notranji minister Heinold, fin.
minister Engel, poljedelski minister Zenker in trgovski minister Schuster, od’ ogrske vlaidie ministrski predsednik gro! ,'Tisza, notranji minister Sandor, finančni minister Tieleszky, poljedelski minister Ghilar ny in trgovski minister Harkanyi. Posvetovanju je prisostoval tudi vojni minister Krobatin. Predmet posvetovanja je bilo vprašanje, kajko se naj pravilno u-porabi letošnja žetev in se ž njo prehrani našhi cela armada in civilno prebivalstvo, Razmotri vaiai so se raizna podrobna vprašanja, tičoča se letošnje žetve. V vseh važnih vprašanjih se je doseglo sporazumlje-nje. Pri tem se je naglašjajlo, da, bodo potrebe naše armade in prebivalstva z letošnjo domačo žetvijo do dobra krite, ako ne bodo nastopile kake velike vremenske nezgode. Z ozirom na to, da smemo letos u-pa.ti na bogatejšo žetev, se bo skoro gotovo lahko odstopilo prebivalstvu več in boljše moke ter kruha i kot sedaj.
* Vladna skrb za begunce. Vlada je odredila, da dobijo begunci, ki nimajo nobenega premoženja, odslej namesto dosedanjih 70 v vsak dan 90 v državne podpore.
Skrb za vojake, ki se vrnejo z bojišča. V notranjem ministrstvu je prvič dne 7. junija zboroval svet o preskrbi vojakov, ki se vrnejo domolv, Notranji minister HeinolS je izvajal uvodoma, da smatra vlada za eno najvažnejših nalog, da zopet dovede tiste vojajke k delu, katerih delojvna moč je, oslabljena. Odredbe obsegajo tri skupine:	1. Posebno obravna-
vanje, da se obnovi delozmožnost in da se preskrbe primerni pripomočki (nadomestila). 2. Soban j e po vojski poškodovanih v primernih poklicih. 3. Osredotočenje dela. Veliko se je že pripr,atvilo. Skrbi ga pa, da neodvisno delo ne pospešuje namenla, vsied česar naj bi se združile raztresene sile. Vlada hoče že obstoječe akcije združiti in pospeševati. Ustanove se zato posebne državne organizacije, deželne komisije, ki bodo modale skrbeti za vojake, ko se vrnejo domov. Skrb države s tem še ni končjana. Civilna drža vha uprava mora tudi med vojsko odvzeti vojaški oblasti skrb za talke slučaje, ki se morajo posebej obravnavati. Nadalje se mora poskrbeti za primerno zdravljenje in se morajo ustanoviti trajne naprave. Državne obrtne šole in obrtno-pospelševalna služba mora sodelovati, da se pohabljenci urijo v raznih primernih poklicih, Posredovanje dela za ?nvalide se mora izpopolniti z obstoječo vojno organizacijo. Posebno se bo moralo za tiste skrbeti, Id so oslepili v vbjski.
Monopol za trgovino z živino. Listi pišejo, da namerava držalva uvesti monopol za trgovino z živino, slično kakor n. pr. na sol ali tobak, j
Odlikovanje generalnega orožniškega nadzornika. Cesar je podelil generalnemu orožniškemu nadzorniku in generalu pehote Mihaelu pl. Tišljar red železne krone prvega razreda z vojnim okraskom.
Odlikovana slovenska dragonca. Cetovodja, Leopold Filipič od dragonskega polKaj štev. 5 se je v karpatskih bojih tako . junaško obnašjal, da je dobil srebrno kolajno prve vrste; dragonee-stražmojster F. Polak je dobil srebrno kolajno druge vrste, ker je s silnim ognjem strojne puške pregnal celi oddelek sovražne infajnterije.
Ofenziva ali defenziva. Iz zadnje balkanske vojske pripoveduje dr. E. Jaeckh (Deutschtum im 0-rient nach dem Balkankrieg. München 1913. Str. 60 in nasi.), da je bil soncem mesca oktobra 1911 pri generalleldmaršalu Goltzu. Govorila sta o bodoči vojski in Goltz mu je opisal svoj načrt, ki ga je izdelal za slučaj bolgarskega napada ob odrinskih vojaških vajah leta 1910. Po njegovem načrtu naj bi Bolgare pustili v deželo do Odrina, ki naj bi ga oblegali. In motili naj bi jih Samo z manjšimi bitkami. Med tem naj bi združili glavno silo ob Ergeni, kjer naj bi se pripravljala in izvršila glavna bitka. iTorej najprej mirna in varna defenziva in ko bi bili Bolgari že u-trujeni in bi jim že manjkalo municije in hrane, o-fenziva. Goltz je rekel, da se bo to težko izvršilo, ser bodo turški častniki ysled vznemirjenja med neukim turškim prebivalstvom nad bolgarskimi „uspehi“ ne-počakani in bodo hoteli klar brž rešiti svojo vojaško čast. „Prestiž“ braniti je francoska Šola, ne meneč se za trenotne čenče med neveščimi ljudmi, 'družiti mirno in trezno ofenzivo in defenzivo, uči nemška taktika. Vojni minister Nazim paša iz francoske šole je res šel za prestižem in armada je bila tepena pri — Lozengradu in pri Odrinu.
Nova Zeppelinova Iznajdba. Grof Zeppelin je baje iznašel zopet neko izvanredno napravo, ki pomeni velik napredek zrakoplovstva. Zeppelin je brzojavil, berollnskemu mornariškemu 'društvu, da se je iznajdba izborno obnesla.
Ponarejeni SOkronski bankovci. V prometu sedaj krožijo ponarejeni SOkronski bankovci. Rudeče-rjavkiaste pike na papirjevi podlagi, kakor jih imajo pravilni bankovci, manjkajo. Označba serij in številk je napravljena s štampilijo in prosto roko z ru-dečilom. Na prvi pogled se niti ne opazi, 'da. je bankovec ponarejen.
Za desetico stavi. Poročevalec lista nam piše: Ruski jarki sc tihi, kakor da bi bilo izumrlo vse v njih. Iz našega jarka skoči cesarski lovec, se vzpne po kritju in se sprehaja izzivajo po presledku med sovražnimi jarki, gre celo do žične ograje sovražnikove» 'Je mož znorel, vprašam čaštni,ka. On se na-
smehne: Ne bi smel ven, mi kjaznujemo moštvo, če zapusti kritja, že zato, Sker izda tako sovražniku, da smo tu. Ali ti Korošci se ne dajo zadržati v kletki strelskega jarka. Tudi davi je šel ceisarski lovec tu proti ruskim ogrfajam, tovariš ga je svaril pred Rusi, on mu je pa predlagal: Staviš desetico, da me ne bodo Rusi snedli? Ga tudi niso, večinoma se drže v takih slučajih korektno. Slaj je rekel tudi nek pijani Rus, ki se je vlegel nam nasproti na solncea svojim svarečim tovarišem: To so dobri ljudje, ki mi ničesar žalega ne store!
* Prerokovanja. Zanimivo je poslušati zdaj stare ljudi, ki vedo povedat;, da so bili težki časi, v katerih sedaj živimo, med našim ljudstvom že davno napovedani. „Kadar bo mlinarica služila pol mernika na dan — kadar bo ob nedeljah stopila iz vsake bajte gospa — takrat bodo prišli tako težki časi, da če boš srečal od Ljubljane do Kranjske gore kravo, ji boš od veselja abiesil zlat zvonec na vrat.“ Se uresničujejo te stvari. Mlinarice so služile na dan po 3 K 60 v pred dvema letoma, to je vrednost pol mernika pšenice. Nekatere ženske so začele res talko šariti z oblekami, da so stopale ob nedeljah iz bajt kot mestne gospe oblečene, 'Mestne gospe so se pa spakovale ziad-nji čas v oblekah tako, da so hodile o postu oblečene kot predpustne maškare. Gorje pa nam, če se uresniči še oni del prerokovanja, da bo živina tako redka, da bo vredna zlatega zvonca. Draga je že tako kót zlat denar.
Zgodovinskemu društvu za Slovenski, Stajer v Mariboru so zajdnji čas nlaklonili podporo: Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Posojilnica v Konjicah 20 K; Posojilnica v Središču 5 K; Posojilnica v Vojniku 10 K; Posojilnica v Makolah 20 K. Iskreno zalivalo izreka odbor Zgodovinskega društva.
Žrebanje efektne loterije Slovenske Straže -preloženo. Vsied nerednih poštnih zv{ez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani, žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti dne
31.	maja 1915, preložiti na dne 26. oktobra 1915 ob
6.	uri zvečer. A prodaja srečk Slovenske Straže se nadaljuje.
Maribor. Dne 10. junija je umrl tukajšnji gostilničar in hišni posestnik v Stolni ulici Mihael Sza-kovič. Star je bil 61 let.
Sv. Marjeta ob Pesnici. V Gradcu je dne 10. junija y deželni bolnišnici umrl zdravnik dr. Franc Kornfeld. Prepeljali so ga k Sv. Marjeti, kjer je bil položen v rodbinskjo grobišče. Dr. P. Kornjeld je bil dolga leta sodnijski zdravnik v 'Mariboru.
St. Ilj v Slov. goricah. Občini St. lij in Cirk-nica sta prosili za ruske ujetnike za poljedelsko delo. Pretečeni teden je prišlo v St. Ilj 65 in v Cirknico 1515; Rusov-u jetnikov. V deželni trinici jih je zaposlenih 10 mož.
Kapela. Iz ruskega ujetništva piše Franc Mavrin, doma v Hrastju, da se nahaja v mestu Syzran, simbirska gubernija, z znanci: Martinom Ajlecom iz Hrastja, Jožefom Stibereom iz; MurŠčafca, Francom Knezom iz Račjaka, Antonom Vrbajnšekom od Sv. Križa in več Kapelčani. Skoda, da ne navede njihovih imen v pomirjen je domačim, ki že dolgo mescev nimajo nikakih poročil o njihovi usodi. Omenjeni Mavri n naroča ženi, naj mu piše nemški, a ruski cenzor je besedo nemški prečrtal. - Oglasili so se še iz ujetništva: Ivan Rožman in Jožef Haložan iz Kieva, Prano Bratkovič iz TJ A, Ivan Kreft iz Kovrova. Vsi pišejo, da so zaposleni z 'delom in si želijo skorajšnjega svidenja s svojci, Bog daj !
Podgradje pri Ljutomeru. Spoštovano obitelj RobinšČakovo je zadela bridka izguba. Nadepolni sin Ivan, dragonec, 24 let star, up in nada svojih stari-
šev, se je v cvetu sjvojih let preselil v ono srečno do-movino, kjer ni bolečin, težav in trpljenja. Tudi on se je pozivu našega sivolasega vladairja z navdušenjem odzval ter se celih sedem mescev junaško boril za domovino. Pač mnog njegov tovariš ga je zapustil zadet od sovražne krogle, a on je imel vsikdar srečo. 'Trikrat ga je ujel sovražnik, ali vsakokrat je še srečno ušel, dasi je enkrat za bežečim streljalo skoraj pol rusikie stotnije. Kar se sovražnikovim krogl-ljam ni posrečilo, to je storila zavratna bolezen. Ta ga je priklenila na bolniško postelj in mu tudi že v kratkem času utrgala nit življenja. Pokopan je v mesta Košiče na Ogrskem. Dragi Ivan! Zhstonj te iščejo skrbna očesa tvojih 'domačih ; kako hrepenijo po tebi ljubeča srca tvojih tovtarišev ! Ti pa spavaš tam v daljnji tujini daleč od svojih dragih starišev. Koliko sladkih sanj in koliko nad je šlo s teboj v grob! Spavaj sladko, saj spiš v zemlji, ki je namočena od krvi naših slovenskih junakov. Podlaril domovini si živfljenje, odrešeno je tvoje vse trpljenje, oj, spavaj sladko Ivan blagi, ki bil si vedno našim srcam dragi .. .
*	Središče. Hlapec Alojzij Raušl je peljal pred dnevi z enim konjem voz, težko naložen z opeko. Kakih 600 korakov pred vasjo je voz zdrknil v obcestni jarek in je obstal- Hlapec se je trudil, da bi spravil voz naprej, a, konj voza ni mogel potegnit' iz jarka. Z rameni se je hlapec uprl v voz; in pognal konje. Toda padel je tako nesrečno, da mu je voz1 šel čez prsa. Nesrečneža so še sicer živegai spravili na dom, a je kmalu nato umrl.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vrle mladenke so z geslom „Domovina larvavi., potrebuje pomoči“ med dobrosrčnimi župljaini prodiale lepo število srečk Slovenske Straže, da pride po ena srečka na vslaike-ga desetega prebivalca. Ako ■ bi vsak deseti Slovenec kupil eno srečko, bi jih bilo treba do 150.000.
*	Cirkovce. Od dne 22. novembra Janškega leta ni bilo nobenega poročila več od Jožefa Beranič, posest lika iz Cirkovc pri Pragarskem. Mislili smo že, da je gotovo mrtev. Dine 5. t. m. pa nas je močno iznenadilo pismo, ki nam ga je pisal iz ruskega ujetništva. B I je hudo bolan ter se zdaj že lahko sprehaja po vrtu. Nahaja se v mesjtu Kasan, Tako nam je pisal ljubi mož in oče štirih otrok. Bog dal, da bi se Še več tako za mrtve proglašenih zopet oglasilo v tolažbo žen in mater.
*	Celje. Večkrat so se že slišale v Celju, pa tudi drugje, razne govorice o g. dr. Ant. Jehartu, ki je bil kot vojaški kurat mesca decembra v Srbiji ü-jet, da je bolan ali pa mrtev. Zato se izjavlja, da je dr Jehart še 30. maja t. 1. pisal v Celje, da zdrav in čil biva v Cačaku v Srbiji. — Tudi gosp. Pinter še zdrav m korajžen koraka po Galiciji.
*	Sv. Lenart nad Laškim. Pri nas sta bila pretečeno soboto ujeta dva Rlusa, ki sta pobegnila iz u-jetniškega tabora v Feldbahu. Rekla sta, da sta hotela priti v Srbijo in od tam domov. Na vprašanje, zakaj sta pobegnila, sta 'izjavila, da zato, ker je pri nas premalo „hleba“. Čeravno je eden izmed njiju kleče prosil, naj se ju pusti iti dalje, vendar se prošnja ni mogla uslišati. Župan ju je izročil orožništvu v Laškem.
Zia katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinariata lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Benedikt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Čeprav obsega knjižica dve poli,. 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za. izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskarno. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker je dosedlaj edini slovenski življenjepis novega papeža.
©
©
©
©
©
©
©
©
Na NajYisje dovolilo njegovega ces. || in kralj, apostolskega Veličanstva
31. c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
Cena srečke 4 krone.
15. jul. 1915.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaja, III., Verdere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiijajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnatelistvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne lofeilje).
©
©
®
®
©
©
©
©
Izdajatelj ir založnik: Konsoreij „Straža.“	Odgovorni nrednik: Franjo Zebot,	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,