Književna poročila. 241
Književna poročila.
Zbornik znanstvenih razprav. XVIII. letnik 194(-1942. Izdaja profesorski zbor juridičjie fakultete. Ljubljana. 1942-XX., str. 368.
Letos je izšel X\1I1. letnik zbornika znanstvenih razprav, ki tudi v sedanjih razmerah dokazuje, da je znanstvena delavnost naše juridične fakultete vseskozi na višku, saj ta zbornik ni samo enakovi^den člen prejšaijim, temveč jih ipo svoji bogati vsebini celo nadkriljujte.
Letošnji zbornik se je z vso primerno pieteto- predvsem poklonil manom lansko leto umrlih profesorjev dr. Kušeja Uada, dr. Dolenca Metoda in dr. Lapajneta Stanka. Nekrologe sta napisala prof. dr. Janko Polec in prof. dr. Stojan bajič z glabakim spoštovanjem in z izredno ljubeznijo za prerano umrlimi profesorji, katerili smrt pomeni tako težko izgubo za našo pravniško znanost in še posebej za našo uiniverzo.
Slede posamezne razprave in sicer 11 po številu, ki so jim dodani resumeji v italijanščini, z izjemo enega, ki je napisan v latinskem jeziku.
Na prvem mestu razpravlja p r o f. dr. B i 1 i m o v i č v razpravi „Cena pri dvostranskem monopolu" o problemu dvostranskega monopola v modernem gospodarstvu, v katerem vedno bolj prevladujejo monopolizirane organizacije, navaja zadevno številno literaturo in zastopa stališče, da so cene pri dvostranskem monopolu določene samo po zgornji in spodnji skrajni meji, dočim ostane cena med tema mejama teoretično nedoločena: pri tem izvaja avtor tudi nekaj praktičnih zaključkov iz svoje teoretične analize. — Prof. dr. Korošec v svoji razpravi „Bel madgalti" prikazuje upravne in sodne razmere hetitske državo na podlagi najdenih klinopisnih plošč, v katerih so ohranjene službene instrukcije hetitskih vladarjev svojim podrejenim organom: je to zanimiv doprinos k študiju pravne orientalistike, zlasti, ker je avtor dodal svoji razpravi tudi transkripcijo in originalni prevod besedila ustreznih določb glede imovinskih deliktov zoper kraljevo imovino im glede sodstva. — Dr. Kržišnik v raapravi „S6paratio bonorum" raziskuje na podlagi virov rimskega prava in z ozirom na mnenja merodajnih romanistov bistvo, pomen in učinek te važne institucije dednega prava po rimskem pravu in zlaisti tudi, kdo je upravičen zahtevati in zoper koga gre bonorum separatio. — Prof. dr. K u -še j prikazuje v razpravi Mešana državna oblika" nekatera značilna izvajanja tistih klasičnih političnih piscev in mislecev od starega veka do 18. stoletja, ki so v kakšni pomembnejši zvezi z naukom o mešani državni obliki in ki so pomagali krojiti tipično državno ureditev 19. stoletja in prve četrtine 20. stoletja t. j. ustavne države ter prihaja do zaključka, da shema ustavne države, ki pridobi mnogo na raizumlji-
Semkaj je prišteti tudi primere, ko znaša maksimalni delovnik industrijskih in rudarskih delavcev, zaposlenih v obratih iz § 6/1 z. z. d., po min. ur.). To podaljšanje načelnega 8-urnega delovnika za industrijske in rudarske delavce oprosti podjetje samo formalnosti po-daljšave po § 8 z. z. d., ne pa tudi plačevanja 50% poviška po § 10 z. z. d. za vsako delo, ki presega v § 6 načelno ustanovljeni delovnik.
242 ¦ Književna poročila.
vosti v luči nauka o mešani državni obliki, lahko služi kot zanesljiva stalnica pri določanju značilnosti tistih sodobnih državnih tvorb, ki ji nasprotujejo. — Prof. .M a k 1 e c o v prihaja v razpravi ..Značilne posebnosti italijanskega kazenskega zakonika z dne 19. oktobra 1950" do zaključkov, da v razliko od predhodnega načrta iz leta 1921 novi i*ali-janski kazenski zakonik ohranjuje načelo osebne odgovornosti za krivdo, da upošteva v polni meri moderne kriminalnoipolitične zahteve, zlasti v pog-leidu sistema očuvalnih odredb, da je ta zaikonik ozko zvezan s koncepcijo totalitarne države, pri čemer je zlasti povečana zaščita države, religije, morale, rodbine in rase; predvsem pa je pomembnost tega zakonika v tem, da je ohranil načelo: nullum crimen. nulla poena sine lege, v katerem vidi osnovno jamstvo državljanske svobode. — Doc. dr. Murko prinaša v razpravi „Yeljavne določbe nove uiedbe o državnem računovodstvu" izčrpen pregled zadevne stare zakonodaje in njene veljavnosti^ prikazuje glavna načela uredbe o državnem računovodstvu, zlasti pa obširno govori o javnih pogodbah in končno citira tudi novejšo italijansko zakonodajo. — Naslednja razprava prof. dr. Sajovica: ..Pravosodstvo, mednarodna pristojnost, podsodnost". v kateri na zanimiv način razpravlja o razmerju med pravoisodstvom in podsodnostjo ter mednarodno pristojnostjo ter prihaja do zaključka, da ne more ostati dvomljivo, da je po našem pravu prvo pravosodstvo ali redna pravna pot. da se ista krije glede modinarodnih stvari s pravoisodstvom v narodnih, da je pa njen obseg manjši in da razmerje med sodno ipravno potjo in mednarodno pristojnostjo navzlic neika-terim drugačnim glasovom iz zadnjih let mednarodnemu redu ni nasprotno. — Prof. dr. Spektorski v svoji razpravi ,,'Jeorija in empirija" ugotavlja, da znanost ni nikak okorel sistem, poipolnoma adekvaten ..objektivni stvarnosti", temveč je intencionalni teologični proces, v katerem teorija neprestano oploja empirijo. in trdi končno, da je vsaka veda eksperimentalna, kolikor sikuša opravičiti svoje teorije ter da vsaka veda predstavlja realnost, ki se bistveno loči od naših neposrednih občutkov. — Prof. dr. Škerlj prinaša v razpravi „Družba z omejeno zavezo ,po ital. državljanskem zakoniku in po jsl. trgovinskem zakonu" izčrpno pravnoprimerjalno študijo med obema navedenima zakonima in prihaja do zaključka, da se oba zakonika strinjata ali vsaj bistveno ne razlikujeta v večini osnovniih potez in da »sta osnovni razliki, kar se tiče kapitalske osnove, pač samo ti, da jsl. trg. zakon pozna naknadna doplačila in odgovornost vseh družbenikov za popolno vplačilo cele osnovne glavnice, dočim ital. zakon nima takih določil. — P r i v. doc. dr. Vogelnik v razpravi ..Popis JMgoslovanslkega prebivalstva iz leta 1951 in poipis prebivalstva Ljubljanske pokrajine iz leta 194-1" kritično primerja obe štetji ter je m.iienja. da je popis iz leta 1951 vseboval po svoji zamisli zelo moderne elemente, izvedba popisa pa je pokazala nekatere občutne pomanjkljivosti, dočim je glavna moč popisa iz leta 194-1 ležala predvsem v njegovi statiističnotehnični izvedbi. — Zaključek tvori pravno-zgodovinsika črtica pri v. doc. dr. Žontarja: ..Najstarejša sodna knjiga mesta Kranja (1517—1520)". na podlagi katere prikazuje sodne razmere in zlasti pravdni postopek ob koncu srednjega veka.
Dr. Lučovnik.
Lah Ivo: O rojstvih, življenju in umiranju Slovencev. ..Slovencev koledar" 1942, str. 201—2%. Posebni odtis.
Znane so tablice o umrljivosti, ki jih je sestavilo sedemnajst angleških družb; viprav te tablice se v zavarovalni praksi pri nas mnogo uporabljajo. Velike svetovne zavarovalne družbe, kalkor Assicurazioni
liaztic vesti. 243
Generali in Riunione Adriatica di Sicurta imajo svoje tablice o umrljivosti.
Pričujoča zanimiva razprava islovensikoga aktuarja podaja prve tablice o umrljivosti slovenskega naroda v letih 1951 do 1933. Pisec ugotavlja, da spadajo Slovenci glede na naraščanje probivalstva na eno prvih mest v Evropi. Umrljivost Italijanov je v splošnem manjša od umrljivosti Slovencev. Z izboljšanjem socialnih in zdravstvenih razmer se je normalna starost zvišala. Umrljivost slovenskega naroda je približno na isti stopnji ikakor umrljivost velikih kulturnih narodov ter se sklada z raznimi modernimi teorijami o umrljivosti, od katerih omenja pisec Lexisovo in Compertz-Makehamovo. Pisec pravi, da smo s podatki, ki nam jih je pokazala tablica o umrljivosti, lahko ponosni, kajti iz nje razvidimo, da se more silovenski naroči v svojih kulturnih in higienskih razmerah primerjati z najnaprednejšimi in najkultur-nejšimi narodi. Razj]iravi so dodane zanimive statistične tabele, ki pojasnjujejo besedilo razprave; sama razprava je napisana v obliki, ki je razumljiva tudi laiku.
Taiblica o umrljivosti je pomemben dokument za izračunan je premije. Pri nas do danes nismo imeli svojih tablic o umrljivosti, četudi se lahko trdi, da tuje tablice niso ustrezale našim potrebam. Naloga nadzorstva nad zasebnimi zavarovalnimi podjetji je, da ugotovi, če uporabljene tablice umrljivosti ustrezajo danim razmeram.
V tej zvezi naj še omenimo piščevo razpravo „Z a v a r o v a 1 n o-tehnične naloge državne statistike in ljudskih štetij" rciasnik II. — 1958), v kateri se pisec zavzema za rJomače tablice o umrljivosti, ker je le tako moigoče izvesti vsestransko zadovoljivo nadzorstvo glede pravilnosti premij, premijskih rezerv itd. v življenjskem zavarovanju.
Pisec obljublja dopolnitev te razprave na temelju obširnejšega statističnega gradiva. Nedvomno je, da pomeni ta razprava prvi važen korak v razvoju našega življenjskega zavarovanja.
Dr. Anton Urbane.
Bogoslovska smotra. Zagreb. 1942. God. XXX, br. 3.
Ekonomist. Zagreb. God. VIII, br. 5.
Ekonomist. Zagreb, God. VllI, br. 6.
Galgano Salvatore: La responsabilita deirarmatore. Estratto dal!a „Rivista del diritto della navigazione", Roma, VIII, 1—2. Pravny obzor. Bratislava. R. XXV, č. 7. Rivista di diritto privato. Padova. Anno XII, n. 5. Rivista italiana di diritto penale. Padova. Ainno XIV, n. 2. Rivista italiana di diritto penale. Padova. Anno XIV, n. 5.