/ \/7a Ql2ž)om '(?*$? 0ic4uce^ NO. 52 Adl/lERl GPk Ul AM6RICAN IN SPIRIT F0RC1GN IN LANGUAGE ONLY W. /f^t. ^ Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N6WSPAPSR CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 14, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV iiradilei] Hitlerjevega lakorišoa smrfj ‘ai kriv’! DUNAJ, Avstr. — Pretekli I petek ;e bila zaključena sodna Ameriško letalstvo je uniči- razprava proti Walterju Dejaco, ianki zspi na ffieji Jul, Vielnama Jo nekaj ulečih tankov v južnem delu Laosa nedaleč od meje Južnega Vietnama. SAIGON, J. Viet. — Po včeraj objavljenem poročilu so ameriška letala pretekli teden uničila p nokaj rdečih tankov vzhodno od J niesta Čepone (Sepone) na znani cesti št. 9, do koder so lansko £Pomlad prodrle južnovietnam-ske čete na svojem pohodu v Laos, da presekajo Hočiminho-Va pota. Podrobno proučevanje uničenih tankov kaže, da so to tanki ruskega izdelka T-54 in T-55. Tank T-54 je srednje težek in ga lani ob omenjenem poho-u južnovietnamskih sil v Laos J'deei prvič poslali v boj. Je te-Zak 40 ton, doseže brzino 30 milj na uro ter je oborožen z enim 10 mm topom, 12.7 mm strojni- co in z dvema 7.62 mm strojnicama. Rdeči so v soboto in nedeljo niočno pritiskali na Sam Ihong jn L°ng Cheng v Laosu, ki leži-a na robu Planote vrčev. Vladne sile, ki so pretekli mesec iz-vcdie manjšo ofenzivo na tej T enoti, odkoder so jih rdeči po-kaali koncem leta, so se morale n tam zopet umakniti. Rdeči sc Fresli v obsežno ofenzivo in ni sključeno, da bodo zopet po- skusili ga zlasti v^soboto m-očnoo^ i0 določeno samo_ za se-j 3a"uarJa- streljevali s topništvom. Pritiskajo na raznih fraJih tudi Savju, kjer Zl]i tank na na Osrednjem vi-so že ponovno opa-st . e na kambodžanski Laa”1> slično kot zadnje dni 2eri'sl'' aužnovietnamske oboro-svn6 S]le nadaiJujcto .med tem iu JI^odo^ v obmejnem področ-J Kambodže, kjer so B-52 na števu Podrc,čju uničile večje Zair, ° °UnkerJev z obsežnimi zal°gami„ ° 0^ost naše trgovine ■‘•avisi od metrskega sistema Colo. — Združene sjste'e ^orajo uvesti metrski bodejo uspevati v LevvL1?^ trS°vini. Je dejal dr. Zvpyv, ^ ' Lramscomb, direktor ega urada za mere. odločjf0 VeIika Britanija že ga ^ a za uietrski sistem in te-drže Uva-*a> se ZDA še vedno iha, kSareSa britanskega siste- ‘tavn^1 §a j6 ves ostali svet že n° opustil. ^aki —o----- stan preganja kori rupcijo Foko1naACl' fak- - Vlada je u- Li Sq Preko 1200 uradnikov, ^Ccbrun °SUrnReni sprejemanja llePošteOVan^a ak drugih vrst r>risilnone5a Uradovanja. Med dva Do ,L:pokojenirni sta tudi kotl2ula an*ka ™ dva generalna V remenski prerok pravi: Cblacno ,■ . w ^eihpero+ n deževno. Najvišja M /a .!koIi 40. Proti ve-j-ežja. 3 nejše in prenehanje nacističnemu arhitektu, ki je napravil načrte in gradil plinske dvorane in sežigalne peči v koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Razprava se je začela 18. januarja in je bilo tekom nje zaslišanih pred sodiščem preko 60 oseb. Porota je po 6 urah razpravljanja odločila, da obtoženec ni kriv, ker se je ravnal “po /ojaških ukazih” in ker “ni vedel”, v kakšen namen bodo zgradbe uporabljali. Državni tožilec Hugo Kresil k je napovedal priziv. Javno mnenje je odločno pro-i takim sodnim procesom toliko ;et po vojni. Ljudje bi radi vse o pozabili, kar jim teži vest iz nih dni, ko so vneto kričali Titlerju in “tisočletnemu raj-hu”. V KZ taborišču Auschwitz je bilo pomorjenih okoli 3 milijone Judov, v taborišču pa je bilo udi večje število Slovencev. --------------o------- Zastrupljeno seme krivo smrti v Iraku BEIRUT, Lib. — Pošiljka semena iz ZDA ali iz Kanade naj li bila kriva zastrupitve z živim Cene na debelo so peraslie za 8.7% i preieklem meseca Ko zvezna vlada tako vztrajno poudarja uspešnost boja proti inflaciji, ta še malo ni ukročena. WASHINGTON, D.C. — Cene na debelo so v mesecu februarju porastle za 0.7f/, če'upoštevamo redno nihanje cen v tej dobi, in 0.9%, če tega ne storimo. Delavsko tajništvo je mnenja, da je bilo to treba pričakovati, ker da je posledica zamrznitve cen od avgusta do novembra. Cene industrijskega blaga, ki so bolj važne od splošnega povprečja, so porastle za 0.4%, nekako enako kot v decembru in januarju. Porast je v teh treh mesecih bil veliko večji kot v času zamrznitve, pa ne tolikšen kot neposredno pred njo. Herbert Stein, načelnik predsednikovega sveta gospodarskih svetovalcev, je dejal, da je februarski porast nadaljevanja v zvezi z izravnavo in prilagoditvijo cen po dobi zamrznitve. Priznal je, da ibo nastopila zaskrbljenost, če ne bo porast cen v kratkem popustil. Trgovinsko tajništvo je obja- Kitajska zahleva tag tag in iakao ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kitajski zastopnik pri ZN Hu-rng Hua je v pismu odboru za 0%! i.j!e b;.LC,bja;; Velika Britanija je sledila ostalim državam, ki so priznalo Kitajsko, in priznala, da je Tajvan kitajska pokrajina ter prekinila z njim diplomatske zv'eze. To je odprlo vrata k vzpostavitvi rednih zvez na ravni poslanikov. Ijen pretekli petek, dejal, da Kitajska Hong Kong in Makao za ‘ kitajsko ozemlje, zasedeno po Britancih in Portugalcih”. Prav tako poudarja pismo, da Iz Clevelanda in 6kolice LONDON, Vel. Brit. — Vlada stava rednih in polnih diplomat- pripada otočje Tiao Yu Tail Velike Britanije je bila med skih stikov povečala zveze na tSenkaku) Kitajski in ne Japonski, ki si ga lasti. Kitajci ne marajo Hong Konga in Makaa priznati za kolonije, ker bi jima bila v takem slučaju morda dana možnost, da sama odločata o svoji bodočnosti. Ce je to “zasedeno kitajsko ozemlje”, potem take možnosti ni. Hong Kong je uradno britanska kronska kolonija, Makao pa portugalska. Kitajska se trenutno ne zavzema za to, da bi ji bili ti dve področji takoj vrnjeni. Sedanje stanje je za njo koristnejše. Število zločinov v Kanadi se podvojilo v zadnjih 10 letih OTTAWA, Kan. — Policijski Visoko starost je učakala— Pred nekaj dnevi, 9. marca, je praznovala Mrs. Mary Murgel, 6211 Glass Avenue, 90-letnico lojstva. Jubilantka se pri svojih visokih letih še kar dobro počuti. Bila je dolgoletna naročnica našega lista, dokler ji niso pred nekaj meseci opešale oči. Iskrene čestitke in še dokaj srečnih let! Važna seja— Članstvo kluba slovenskih upokojencev za St. Clairsko j okrožje ima svojo redno sejo v J četrtek, 16. marca, ob dveh po- Afrike, v zadnjih letih pa tudi \^ZZ T?'1 S*0' Evrope priznale Ljudska re-: Glavni tajnik ZN K. Wald- „,k bo ImeTiistine^n “Tvele za Duahko Kitarske m hni. „ , heilil si je med 5-dneynim izpolnitev popusta pri davku na obiskom V Južni Afriki o-j nepremičnine. Vse članstvo va-gledal iudi razmere v “Na-j hijeno. * 'Sreča se je nasmehnila— ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-1 Na Misijonskem kosilu pre- prvimi, ki je že pred 22 leti pri- vseh ravneh in na-vseh področjih znala vlado L. R. Kitajske in in imela ugoden vpliv tudi na vzpostavila z njo diplomatske razvoj trgovine med obema de-zveze. Te so bile ves čas na rav- želama. ni odpravnikov poslov, ker je _c_ mm® si mi t jiip-iahadno Afriko publiko Kitajsko in hotelo z njo vzpostaviti redne diplomat-! ske odnose, se. je moralo naj- j prej odpovedati vsakim stikom | s Tajvanom. To je storila tudi' Francija v času De Gaulla. Ve- lika Britanija se je za to odločila šele zdaj in s tem odprla pot k rednim odnosom. Ko je velika Britanija uradno priznala, da je “Tajvan pokra- komisar W. L. Higgitt je pred jina Kitajske”, je bil včeraj dosežen med vladama Kitajske in Velike Britanije sporazum o senatnim odborom dejal, da se je število zločinov v Kanadi od leta 1962 dalje skbro podvojilo. Posebno zaskrbljujoč je porast V tolažbo Kanadčanom je ko- 3aJe ie Urarl° 0Cl ZaS,rUpitV televiziji, utrpeli vsi, tisti, ki bodo za vedno ostali zunaj, in tisti, ki od rok, ker zdaj večinoma vse Čudno, čudno je vse to. Ali opravljajo s stroji izkopavanje nimajo korporacije pravega narzortva nad onim, kar izde-jlujejo in razpečavajo? In kje so oblasti, da ne pogledajo malo bolj natančno skozi očala, kaj kdo javnosti prodaja in za isto žanje lepo dobičke. Več pozornosti in reda manjka vsepovsod. Žalostno pri tem je le, da najtežje posledice pri tem nosi le javnost. Kakor pri vsem zgoraj omenjenem, je precej, še več podobnega tudi pri stavbinstvu, zlasti pri gradnjah stanovanjskih hiš. Posameznki tu in tam že nekaj pazijo, saj nekateri, če tudi ne vsak, kaj jim stav-binski podjetniki dajo za njihov denar. Ampak pri velikih stavbinskih javnih naročilnih in pogodbah po mestih gre pa marskaj tako in tako. Vse na hitro. Kakih strogih in natač-nih nadzornikov, da bi pazili, kak material in kako blago in drugo vse se uporablja za taka naročila — pa zgleda, da jih ni preveč — če jih je sploh kje kaj? Posledice? čez par let, večkrat še prej, že vse poka, ka- perelih plank in pustega suhega peska. Tako je! Tako vozi dandanes v sedanjih časih duh tistih “demokratičnih načrtov”'— da vsak molze kravice tako, da frči mleko v njegove “kapelco” —drugi pa naj si pomagajo kakor vejo in znajo. ... Takih dogodkov je v sedanjih časih mnogo. Pred oči nekaj časa se o njih govori, vča- in nalaganje. *NAS KONGRESNIK JOHN A. BLATNIK, ki zastopa v zveznem kongresu naš 8. okrog, je bil nedavno v Bethseda bpltnišnici v Washingtonu nad dva tedna radi srčnega napada. Zdravje se mu zbo-Ijšuje in želimo mu vsi čimprejšnjega okrevanja. John Blatnik je 60 let star in zastopa naš distrikt v zveznem kongresu že od leta 1947. *NOVI GROBOVI: — Pred kratkem je umrl v Virginia bolnišnici 70 let stari Frank Prelesnik. Bival je na Evelethu. — V Chisholm laolnišnici je preminul pred kratkim 86 let stari Louis Rajačič. živel je na bližnjem Kinneyu. — V duluthski bolnošnici pa je preminul 18 let stari Gary W. Železnikar, sin Mr. in Mrs. Walter Železnikarja. Po gra-duaciji lani v Denfeld High School, je študiral v zavodu UMD. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Lovrenca. Pokojnim mir in pokoj, žalujočim sorodnikom pa globoko sožalje! *PA ENO, DVE ZA KRATEK ČAS — Enostavna cdpomoč. — Ravnatelj kaznilnice (kaznjencu) : “Ali vas ni sram, obnašate se kakor kak pobalin!” Kaznjenec pa odvrne: “če vam nisem po volji, pa me vrzite ven!” — Pred sodiščem:. — Odvetnik, ki je zagovarjal obtoženca na sodniji, se je trudil, da bi za obtoženca dosegel čim milejšo sodbo: “Prepričan sem, da obtoženi niti ni bi kdaj zmožen na- Tr@i!@r@d!iiški shod CLEVELAND, O. — V dneh od 17. do 19 tm., bo v župniji sv. Vida 40-urna pobožnost sv. Reš-njega Telesa, katero bo vodil p. Atanazij Lovrenčič, OFM, iz Lemonta, ki je obenem vizitator Tretjega reda. Slovenski tretje-redniki in tretjerednice iz clevelandskih slovenskih župnij bodo imeli ob tej priložnosti svoj redni shod. V nedeljo, 19. tm., bodo imeli najprej od 2. do 3. ure popoldne svojo uro češčenja, po njej pa se bodo zbrali v mali šolski dvorani še na svoj tretjeredni-ških shod, na katerem jim bo p. Atanazij naprej razložil, kako in kaj je s Tretjim redom po koncilu, zatem se bodo še pogovorili o svojih domačih zadevah. Vsi tretjeredniki in tretjerednice so povabljeni, da se udeleže najprej ure počastitve Najsvetejšega, nato pa še shoda. Tako k pobožnosti v cerkvi, kakor tudi k shodu v mali šolski dvorani so lepo povabljeni tudi drugi rojaki in rojakinje iz fare, kakor tudi od drugod. Mir in na svidenje! Frančiška Petrič, tajnica Pozdrav s Koroške ameriškim rojakom! se mislijo vrniti. Ločene od svojih družin, znancev in pri-|sih PrideJ0 tudi pred sodišča, jate! fv, 'Vh je zajelo okolje sedanjega razbrzdanega živ-lpotem pa “ ker 80 u8esa iav' Ijenjr, v vKikih mestih in industrijskih krajih. Junak bi ko- nosti menda prepolna takih ve-maj zdržal, kaj šele mladec in mladenka vzgojena v komu- sti> se iste pozabi, pozornost praviti tako rafiniranega pre-nističnih šolah in organizacijah! Povratniki bodo prinesli se Pa obrne na druge take za- mišljenega zločina, kot je bil bacile razvratnosti v domovino in kužili doraščajoči rod. deye> ki se pojavljajo kakor1 ta. .. .Njegova šelska izobrazba Padanje rojstev, žie sedaj usodno, se bo še pomnožilo pod cvetoči regrat pomladi po crav- je pomankljiva, obtoženec je Imagovalci v Jrsigi svetmp vojni izgubljajo CLEVELAND, O. - “Londonski pbsdrver” je objavil članek podgornjim naslovom slavnega zgodovinarja Arnolda Ton-beeja. Pisatelj navaja po starih zgodovinskih lekcijah, da se v našem času ponavlja ugotovitev, da vojaške zmage, ki so lahko tudi skupne pridobitve in kljub temu so lahko tudi porazne za bodoči vojaški napredek. Stara Makedonija se ni nikdar opomogla od velikih vojaških zmag in izčrpanosti po zavzetju dela Grčije in potem Perzije. Rim se nikdar ni opomogel od zmage nad Hanibalom in razširjenjem svojega imperija okoli Mediterana. Rim je potem še vse bolj propadal, medtem ko so njegove province vse bolj ekonomsko cvetele. Vojni zmagovalci, pravi Tonbee, so redki inteligentni študentje Kli-ovi; oni izgleda j o norci, ker dajejo premagancem možnost, da spreminjaj a svoje karte. Vse to se ponavlja tudi v današnjem času. Dve veliki premagani sili v zadnji vojni, Nemčija in Japonska, danes napredujeta, med tem, ko dva glavna zmagovalca Amerika in Rusija— izgubljata. Če bi nekdo pred 25 leti trdil, da bo tako, bi se mu smejali. Res je, da govorimo tu o ekonomskem, ne pa o vojaškem napredku premaganih, toda to ne spremeni pomena vloge, ker je ekonomski napredek pogoj za vsak drugi materialni napredek, zlasti pa v vojaškem pomenu. Tonbee dalje našteva, kako in koliko sta pretrpeli Nemčija in Japonska. Po vojni so zmagovalci začeli nezavedno prevzemati težka bremena premaganih, oziroma kazen za poraz svojih sovražnikov namesto nagrade za svoje zmage. Nemčija in Japonska sta bili CELO^XVAvstr. — Msgr. slovenske kapele in zanimivosti dr. Jože Jagodic, ki je izdaj prestolice. Tudi v celovškem ra-knjigo o nadškofu Jegliču, je diu sem imel reportažo o Wa-pripovedoval tole: Ko je nad- shjngtonu ter je tako zelo uga- škof Jeglič hodil birmovat po jala, da so jo ponovili. Lahko farah, je imel rad slovesnosti:! sem prikazal, koliko ste ameri-sprejeme, streljanje, mlaje, fan-jški Slovenci žrtvovali za kape-te na konjih, nagovore itd. V lo, kjer poleg Lemonta Mati neki fari niso mogli streljati z možnarji, pa se je prišel župan škofu opravičiti: “Vejo, prevzvi-šeni, 16 vzrokov je, da nismo streljali. Prvič ‘pulfra’ (smodnika) nismo imeli, drugič ...,” pa ga je nadškof takoj ustavil: “Že dosti, dovolj!” — Seveda, če smodnika ni, so vsi drugi vzroki odveč. Tudi jaz bi se rad opravičil s 16 vzroki, da se vam ne oglasim, ko bi se vendar spodobilo, ker sem preživel tako lepe dneve med vami. Naj vam povem tudi jaz samo enega: časa ni.' Tega smodnika mi manjka. In ne s šilingi, ne z dolarji ga kupiti ne morem. Tam v Ameriki vse izu-mete; pridete na Luno, le časa ne znate delati! Da ne pozabim na Ameriko, priča, že to, ker sem imel na Koroškem 25 predavanj z barvnimi slikami in zvočnimi posnetki o Washingtonu: blagoslovitev obenem obvarovani izdatkov, ki so v zvezi ž zavzemanjem tujih dežel. Britanija in Francija, dve kolonijalni sili, kateri sta ibili na strani .zmagovalcev 1. 1945, sta plačali zmago z odstop itvij c svojih kolonij. Britanija je to storila hitro in na lahek način v Indiji, Cejlonu in Palestini. V Keniji se je morala boriti z Mav-Mav, v Malaji pa s komunisti. Njena zapustitev Cipra in Adena je bila poniževalna, še vedno pa ima skrbi v Rodeziji in Severni Irski. Francija se je odpovedala kolonijam po krvavih vojnah v Vietnamu in Alžirju. Nemčija in Japonska sta ostali brez teritorialnih obremenitev. V takih okoliščinah sta Nemčija in Japonska uporabili lepe priložnosti in svoje napore (prizadevanja) koncentrirali na e-konomijo. To je tudi bila edina možnost, katero sta izkoristili in uspeli. S svojimi cilji — “življenjski prostor” in “sfera prosperiteta” — niso uspeli v vojni, temveč po porazu v miru. Tonbee misli, da bo Japonska izigrala Združene države v tekmi glede pridobivanja Kitajske. Na vprašanje, zakaj so Združene države in Sovjetska zveza v nasprotnem taboru, odgovarja zgodovinar Tonbee: Zato, ker sta po vojni napravljeni dve napaki: vsaka od njih je sprejela na sebe breme imperija, a poleg tega tekmujeta v atomskem o-boroževanju, prediranju v veso-Ije, v pomoči tujim državam. Vse to je v ekonomskem oziru' miVra, toda tudi tisti, kdOi a samo breme. Kuba in Egipt stalsPre-ime več slovenske knjige, 3e bremena za Sovjetsko zvezo, ka-jprav tako tudi mrtev, mrtev & kor so Izrael,-Južni Vietnam,1 narod- Veliki nas slovenski ka' Tajvan in Južna Koreja za Združene države. sprejema svoje slovenske otroke. V radiu pa sem imel še oddajo “Božič v Ameriki”, saj sem ob svojem prvem obisku Božič preživel v Clevelandu. Med drugim so Slovenci na Koroškem in eni doma poslušali tudi (božične pesmi slovenskih otrok iz župnije Marije Pomagaj v Torontu. Čaka pa še čez tisoč barvnih slik! Nekaj dni pred odhodom iz Clevelanda sva z rev. dr. Krajnikom obiskala rajnega Zdravka Novaka. Midva z Zdravkom sva se poznala in si dopisovala. Pred leti sem režiral njegovo igro “Grče”, katero smo z velikim uspehom kar šestkrat vpri-zorili po Koroškem. Midva z dr. Krajnikom sva vedela in tudi on sam je vedel, da za njim :mrt že stega svojo koso. S skrajnimi močmi se je držal pokonci, da je dokončno uredil predrage mu svoje slovenske knjige, katere je odločil zapusti-;i “Sloveniku” v Rimu. Ne bom pozabil, kako sem v odmirajočem telesu občutil še vedno živi c ge n j ljubezni do slovenske ;njige. Kako težko se je odtrgal id njih, ki so bile del njegovega srca. Takrat sem se spomnil na ško-:a Slomška. Ko je bil v celov-kem bogoslovju knjižničar, je iesto v njej pregledoval knjige m ko je prišel do slovenske cnjige, jo je z roko nežno poležal, tako mu je bila draga-Ker mu je bila slovenska knjiga nadvse draga, je pozneje ustanovil Družbo sv. Mohorja, da .posreduje slovenskim ljudem ‘aoma in po svetu dobro, lepo slovensko knjigo. Ta Slomškova Mohorjeva družba praznuje letos 120-letni-za ustanovitve, 100-letnico svoje tiskarne, 25-letnico svoje obnovitve po zadnji svetovni vojni in 20-letnico obnovitve ivoje tiskarne v istem času, pP katrei ste ravno vi ameriški Slovenci na pobudo ' rajnkega p-Odila Hajnška odločilno sodelovali. Tako prihajajo sedaj sPet mohorske knjige k vam v novo vašo domovino. Po Družbi sv-Mohorja smo ne le po krvi, marveč zlasti tudi kulturno povezani v eno veliko skupnost. Dragi rojaki in rojakinje, pr|' jatelji in prijateljice v Ameriki-Sprejmite, prosim vas, monof' ske knjige s takšno ljubezni!0’ s kakršno jih je naš velik1 Slomšek in rajni gospod Zdravko Novak. Cba sta sedaj telesu0 Britanija je spoznala, da E-gipt in Palestina mnogo staneta, ravno tako je to spoznala tudi Francija v Vietnamu; med tem sta supersili pohiteli tja ter prevzeli njihovo breme. Združene države so se angažirale v Južni Koreji v času dekolonizacije, kar se končuje z zastojem vojne v Vietnamu, katera se, kakor vidi Tonbee, končuje s porazom Amerike. Sovjetska zveza je dosedaj uspevala, da se varuje velikih in mnogih sovražnikov. Ona je samo zadušila punte v Vzhodni Nemčiji in v Madžarski, a njena ponovna vojna zasedbe Češkoslovaške ni zadela na vojaški odpor. Današnje stanje evropskega toliški pisatel Ivan Pregelj F napisal o Koroški povest ‘Umi’6 ti nočejo’. Ali velja to tudi 23 vas ameriške Slovence? se vpm' šujem. Slovenske matere, žene in de kleta v Ameriki in Kanadi, zD sti na vas se obračam s tem P1 sanjem: prosim vas, storite jo dolžnost lo te naše veli^3 Slomškove ustanove. Ve nise nikoli odpovedale, kadar je velika naša stvar v stiski. Vel0, da tudi tokrat ne boste. Toli^0 vas ije še, katere nimate slove0( skih knjig Družbe sv. MohoU^ Naročite jih za svoje družine! blagoslov vam bodo. S svojjJ1J naročilom, prosim, ne čakaTf uZ- Mudi se. Njen naslov je: -F1-ba sv. Mohorja v Celovcu, ^ tringer Ring 26, 9020 KJa^ ----j- _____furt, Austria, Europe. Lahko P imperija Sovjetske zveze doka- jih naročite tudi pred Sloven5 ^ zuje, da je ta neprebavljiv za pisarne v Clevelandu odnosn0 Sovjete, v primeru Jugoslavije, Torontu. Bog Vam bo povrni-' ^ še bolj pa v sporu Moskva-; Sprejmite vsi moje hvale/I^ Peking pa komunizem ni tako pozdrave! Molimo drug za dlU “monoliten” kot smo sodili. j gega! Vaš hvaležni Valentin Potočnik Rev. Vinko Zale1-6 ANAD Iz slovenskega Toronta Naselbina živi / I nadoma zadel. Zadnjič sem sku/al^neniti! Ker se ne morem vsakemu po-samo bistvene znake življenja sebeJ osebno zahvaliti za Ijube-slovenske skupnosti v Torontu. ^ zen m dobroto, ki ste jo mnogi Življenje te skupnosti ni ome-job tei Priliki izkazovali meni in Jeno samo na mesto Toronto. Tu: obokom, posebej pa še za spole središče, od tod izhajajo slo- štovanje, ki ste ga izkazali mo-venski žarki na vse strani. V Torontu že več kot 15 let deluje Slovenska pisarna, kamor teden za tednom skozi vse leto prihajajo slovenske tiskovine, knjige in publikacije, ki lih izdajajo Slovenci v emigra-ciji in tudi oni na Koroškem. i'n iz tega majhnega centra od-ajajo potem po širni Kanadi. -amor jih v slovenske domove r«znaša pošta. V Slovensko pisarno pa ne prihajajo samo naročila iz Kanade, zelo pogosto huli iz ZDA; iz Teksasa, New °rka, Illinoisa in od drugod. a skromna ustanova opravlja Pravi apostolat slovenske besede. Slovenci v Torontu imamo tu-1 dva denarna zavoda, ki sta Clsto slovenska. Ni moj namen j emu možu v njegovi smrti, naj se na tem mestu vsem iskreno zahvalim. V prvi vrsti posebna zahvala župniku preč. g. Tonetu Zrnecu za opravljene pogrebne obrede in besede, ki jih je spregovoril v slovo dragemu pokojniku. Prav tako prisrčna hvala č. g. Časlu in č. g. Jeretini za opravljene molitve. Nadalje iskrena hvala preč. g. Janezu Kopaču, ki je prišel iz New Toronta, da se je s kratkim nagovorom po-' slovil od pokojnika in za molitve, ki jih je zanj opravil. Prav tako lep boglonaj čč. gg. Plazar-ju, Skumavcu in Ambrožiču za njihovo pozornost, ki so jo izkazali s tolažilnimi besedami in o-pravljenimi molit vami. Naša iskrena zahvala tudi preč. g. Ja- v c-uaivd. iin i moj namen ° P 0 dajati številčne statistike. nu’ ki je P.riletel iz Montreala in Zanimiv sestavek v “Božji besedi” Te dni sem dobil v roke verski mesečnik “Božja beseda” za marec. Naslovno stran krasi slika "Križanega” od Paula Gauguina iz leta 188&, vsebina je zanimiva za splošno javnost, ki se še zanima za kako pisano besedo in za kako res poučno branje. Rev. Janez Kopač, C.M nadaljuje v tej številki svoje razpravljanje o “Vplivih kanadskega okolja” na Slovence, ki so se naselili v Kanadi. Med tem, ko je na primer v Sloveniji občevalni jezik slovenski; v njem izražajo svoje misli, svoje želje, čustva in notranja doživetja, je v Kanadi raba slovenskega jezika omejena le na družino in na domači slovenski krog, oziroma sredino, občevalni jezik je angleščina, v Quebe-cu pa poleg nje še francoščina. Znanje občevalnega jezika je potrebno, toda z njegovo osvojitvijo se človek nehote navzame tudi angleške miselnosti. Pisec razprave pravi, da se ŠPORTNI Čeprav je Rusija odnesla iz Sappora 6 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste medalje, so se v ruskih časopisih pojavile kritike, kako da ni bilo več zmag. Trener ruske hokejske reprezentance Atoli j Tarasov je bil po vrnitvi domov zamenjan. Pod njegovim vodstvom so Rusi desetletje osvajali svetovno hokejsko prvenstvo in (bili zmagovalci na zadnjih 3 olimpijskih zimskih igrah. Obenem z njim je bil odstavljen še predsednik ruske hohejske zveze, Tarasov, ki je brezdvomno najboljši evropski strokovnjak in daleč najboljši hokejski trener v Evropi. Rad je pogosto beležil v knjižico potek tekem, nikoli ni bil brez zvezka in svinčnika, tako vneto je študiral to igro. Menda bo moral pod večletno vsoto u-spehov zapisati “Hvaležnost ni plačilo tega sveta”. Čudno se vidi športnemu svetu to, da je bil zamenjan po u-spehu na olimpijskih igrah in pred letošnjim svetovnim DROBIŽ endar bi pa šele te lahko po-Vedale, koliko milijonov dolar-,ev venskih prihrankov je bi-0 shianjenih v teh dveh hranil-^-cah! Velika naselbina sloven-J :ih domov bi nastala, če bi pojavili skupaj vse hiše, ki sta jih j ve posojilnici pomagali ku-j ^ Ž' obrestmi in dividendami ® Je okoristil slovenski človek. udi vpliv teh dveh ustanov se-rrf daleč preko meja velikega oronta. Koliko članov, ki so iz6!-?1 ŽiVeli V Torontu> se je s Se.1 °’ a so ostali povezani s ojo denamc ustanovo. Sloven-a nit jih veže, jih spominja in ®aga ohranjati kot Slovence, "j OVensko središče v Torontu i ni pozabilo na sestre in bra-j Po narodnosti, ki so ponesli jj10 oevernim v daljne dežele, Jei vlada nevednost, gospo-Je revščina in kjer Luči ne jjnajo. Tudi s temi slovenski-jj elavci v divjem vinogradu ieba sklepati vezi. Družina tjSjonskih prijateljev jih plenic stalnem . stiku je z njimi, T) , enam m v stiku pomoči. ska er °0 s^k z^v> bo sloven-del nase‘b^na živela. Že samo to sm° . ^dsoko postavlja cilj in D61 njenesa obstoJa. y Z,raz življenja je tudi pesem. Se Si0Venskem velikem Torontu ski VSjf^ •^e<^en vadijo trije pev-sVetZ.0rb dva cerkvena in en če j?1’ lega pa vsaj dva, jrde mladinski pevski deij1, xako Pesem veže, smo viski f ° 80 nas oblskali “Sioven-SlovGnVe” iz Clevelanda, Ohio. aaselbina je tedaj za-driška21^6^’ ^isti večer je dala ska' k s 0venski zavesti. Sloven-H- ri J0 vzvalovila. Sliši se, nam v naši žalosti vlival poguba in tolažbe v naša potrta srca. Nadalje bi se rada zahvalila zetu Ivanu Kavčiču in Mariji za njuno pomoč, posebej pa sem hvaležna Ivanu Kavčiču st., ki je ob težki izgubi v naši družini z namndelil našo žalost in z o-četovsko ljubeznijo skrbel za' nas in nam v vsem stal zvesto | ob strani skupaj s svojo ženo.' Gospej Kolenčevi iz Hamiltona' se zahvaljujem, da je obvestila svaka v Clevelandu, ki je takoj priletel sem s svojo ženo pošlo-J vit se od prijatelja. Srčna hvala g. J. Starihu za poslani venec iz Clevelanda. j Hvala tudi g. T. Žaklju, ki je v Ameriški Domovini priobčil kratek življenjski opis dragega pokojnika, kakor tudi kanadskemu dopisniku in poročevalcu, ki je v Kanadski Domovini napisal lep članek v posmrtnico. Nadalje prisrčna hvala osebnim prijateljem mojega pokojnega moža, gg. Janezu Muhiču, Francetu Hočevarju, Vinku Kržišniku ter bratoma Francetu in Pavlu Kokalj, ki so ga nosili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Topla zahvala pevcem in organistu g. Erženu za petje in glasbo. Hvaležna sem tudi vsem tistim, ki ste opustili delo, da ste se lahko udeležili pogrebne sv. maše in spremili našega očeta in moža k zadnjemu počitku. V veliko tolažbo pa nam je bil zlasti pogled na številno mladino, ki je prisostvovala pogrebnim o-bredom in sočustovala z nami in posebej z otroki, ki so tako nenadoma izgubili svojega očeta. Beg vam povrni, mladi ljudje. Lep boglonaj vsem, ki so darovali cvetje ali darovali za sv. mase, za molitve in vsa izražena sožalja. Hvaležna sem gospej Kokelj e-vi in Hacetovi za odlično pri- Slcvenci v Kanadi znajdejo pred prvenstvom v hokeju, ki bo v dvojnim vprašanjem: Kako po- nekaj tednih v Pragi. magati priseljenim Slovencem, da se nauče v zadostni meri an- Koliko gre Rusom za zmago, pokaže to, da so sredi zime po- glesčine, in kako doseči, da se klicali na skupni trening 51 naj-bodo v Kanadi rojeni Slovenci ' " naučili svoje materinske besede, slovenščine. Celoten sestavek je zanimiv in bi bilo prav, da ga temeljito preberemo in o njem prav tako temeljito razmišljamo. S. d: Duhovne obnove Vrhovni duhovni pastir za Slovence v izseljenstvu msgr. Ignacij Kunstelj prireja duhovne obnove za slovenske rojake v Kanadi. Tako je bil za konec preteklega tedna v Kitchenerju v Ontariu, od ponedeljka, 13. marca, pa do .15. marca je zbiral Slovence v Londonu v St Mar-tins cerkvi, od petka, 17. marca, ga je udeležilo nad 8000 tekmo-pa do nedelje, 19. marca, vabi j valcev. Vreme doda k težavam, Slovence iz vVindsorja in okoli- saj je lani na startu kazal termometer 27 pod ničlo. Najboljši boljših hokejistov Rusije. Po večmesečnih pripravah so iz te skupine zbrali skupino 20 najboljših in ti so in bodo zastopali Rusijo. Težav s skupnimi pripravami ni, vsak dobi poziv, kot za orožne vaje, je takorekoč mobiliziran za službo v športu. *8 Najdaljše in gotovo najbolj naporno smuško tekmovanje na svetu je zgodovinski “VAŠA tek” na Švedskem. Tek na smučeh je iz kraja Mori do obmejnega naselja Berga. Razdalja je 52.8 milj dolga, kar je nad 80 kilometrov. Vrši se vsako leto prvo nedeljo v marcu in lani se kalnih smuči potrjuje dejstvo, da so vsi slovenski skakalci na olimpijskih igrah letos na Japonskem skakali na smučeh E-lan, pa še 11 udeležencev iz drugih držav. Je to gotovo eno najboljših slovenskih podjetij tudi v jugoslovanskem merilu, priznano je radi solidnosti izdelkov, posebno po Evropi in ni še bilo slišati o sicer povsod poznanih krizah raznih sort v mnogih podjetjih.. . * Najboljši slovenski in jugoslovanski športnik vseh časov je brezdvomno ljubljanski telovadec Miro Cerar. Nad desetletja je tekmoval. Leta 1958 je v telovadbi priboril v Moskvi prvo, srebrno medaljo. Od tam ga je tekmovalna pot vodila po velikih mestih tujih kontinentov. Bil je večkrat prva sveta, evropski in olimpijski prvak in priljubljen in cenjen obiskovalec telovadnic v Moskvi, Pragi, Tokiu, Beogradu, Rimu, Varšavi, Na tej skakalnici, ki so jo po vojni večkrat povečavah ih predelali, so padali svetovni rekordi v daljini skokov oz. poletov (kot imenujejo skoke čez 100 metrov). Zadnjič je Nemec Wolf skočil 1. 1969 v Planici 165 m. Poleg njega je na 160 m ali več skočilo doslej še 5 smučarskih skakačev. Letos bodo na tej skakalnici-velikanki prvič skoki oz. poleti za svetovno skakalno prvenstvo. Planica bo v zadnji marčevi tretjini pozori-sče srečanja najboljših smučarskih skakalcev sveta. Je Planica naš ponos in kos svetovne smučarske zgodovine. Ker sem vsa leta organizatorno sodeloval pri pripravah za te tekme na samem terenu, bom ob priliki podrobneje opisal to krasno ped naše gorske slovenske zemlje, kjer morajo mladi v smnčarskih poletih pokazati res višek spretnosti, tehnike, znanja in pred- bodo letos začeli graditi prizidek pri osnovni šoli v Šmartnem. Premogovniki izpolnili plan Zasavski premnogovniki so v celoti izpolnili svojo proizvodno obveznost za preteklo leto. Skupno so nakopali 1.830.000 ton premoga. Svoj delovni načrt so torej presegli za 5,5 odstotka. V velenjskem rudniku so nakopali tudi za 60.000 ton več lignita, kot je določal načrt. vsem korajže .. . Pak Vesti iz Slovenije Zasedanje komisije za nauk JšK Nova šola v Zg. Kungoti Sredi januarja so odprli v Zg. Kungoti novo, zelo sodobno urejeno šolo. šola ni samo ogromna pridobitev za učence, ampak za ves kraj. šola razpolaga z veliko avlo, v kateri je tudi oder, in s prostorno telovadnico. Tako bo lahko bolj zaživela dejavnost. CLEVELAND, O. DELO DOBIJO ^ ^ . i Natakar ali natakarica ne 16. pret. m. je bilo v Za- | Iščemo natakarja ali nataka- is-iu, rseugiauu, rumu, varsavi, &lebu 1°- zasedanje doktrinar-; rico. Mora imeti priporočila. Ljubljani itd___ Izredno ele-:^e jomisiJe Ju§osl°vanske ško- Oglasite se osebno ali kličite ganten in sproščen v vajah je|iCn,^e KOn(erence> kateremu je j tajnik 361-5115. bil nad desetletje najboljši telo-1 !^edsedoval ^Mjanski nadškof. ' SLOVENSKN NARODNI DOM 'ec na koniu z ročaii. Doma' enem je bilo to 1. zasedanje; 64q9 §t Cjair A novega članstva komisije, ime-J ' (5J, novanega na lanskem jesens- Hje P1bDlavlja podobno sreča- v ClPr:CeV za košnjo pomlad 2doinsknaS?U' Kd° more reči’ da siCer *a ^avenija ne živi? Ima govatj a ^ sku®a Prema- Jdomska Sloveli aiefn h IVl'ien;ie’*pravljeino kosil°- še prav poseb- Q""a; še Marsikaj (ji manjka n° Zahval° g°Spej Kokoljevi’ ki te§a zaveda sp ’ - N6 obvestila Žirovce v Sudbury- j501'1«" časa'bo še NaliU' k‘ 50 priŠli in gIoboko so“- VoJ^je je najboljši odgo-' “ Z ,lami. P0™" v,,, kl Pravi; Delaj kot AL In koncno zahvaIa se pogreb- ŽiVeI- "°li. koi da bi jutri “V<>dUkC.00k Funeral H°- •- J i me Ltd. za skrbno pripravo po- ______ j greba in za vso postrežbo, ki so Se vi to Je prižaa i °’ 0lIt- ~ Hudo nas ^ega a nenadna izguba na- očeta *n skrbnega moža Slhrt 1 nam ga je kruta trgala iz naše srede. V boleči;; • **eizkuv v času te težke Strani Vpl.f nam J’e stalo ob 2 globokim° d°brih ljudi’ ki 50 SV°jo li„K razumevanjem in s hinii be^f niV°Stj0 in tolažil-huci . , ^ami skušali udar ec, ki skušali ublažiti nas je tako ne- nam jo nudili z velikim razumevanjem. Za vso izkazano ljubezen, ki smo jo bili deležni v času našega žalovanja in za spremstvo mojega moža in očeta k njegovemu večnemu počitku vsem še enkrat iskrena hvala in Bog naj vam povrne. -Vaša hvaležna Marija Demšar — Magnezij je za dve tretjini lažji od aluminija. ce v hrvaško cerkev sv. Frančiška na 1701 Turner Road. Od ponedeljka, 20. marca, pa do srede, 23. marca, bo govoril Slovencem v Oshawi v cerkvi St. Hedwig na 411 Olive Ave., v četrtek bo v Montrealu, kjer bo svojim rojakom na razpolago do nedelje, 26. marca, v cerkvi sv. Vladimirja na 405 E. Marie Anne. Na Veliki teden bo v župniji Brezmadežne v Novem Torontu. Po Veliki noči bo imel duhovne obnove še v Thunder Hayju, Sudburyju, Timminsu, Kirkland Lake, Norandi in če k mogočevtudi v Val D’Oru. Par dro^nih iz SFRJ V zagrebški stolnici so se spomnili 12. obletnice smrti kardinala dr. Alojzija Stepinca s slovesno sv. mašo zadušnico, katero je 12. februarja tl. opravil nadškof Franjo Kuharič. V preteko progo v malo nad petimi urami, najslabši, ki dosežejo cilj, pa okoli 12 ur. Le kak tisoč jih tekmovanje konča, je pa velik ponos samo nastopiti na tej zgodovinski tekmi. Med tekmovalci so tudi ženske in najboljša tekačica je presmučala progo v prej kot 10 urah. Udeleženci so bili iz 13 držav. Ob progi se menda v naseljih, skozi katera poteka proga, zbere vse, kar leze in gre, od otrok v naročjih do starcev in stark na pručkah. Kontrolne postaje so dobro založene z jedačo in tekočimi o-krepčili. Lani so tekmovalci pospravili več ton okrepčil (nekaj ton limon, 22,000 pomaranč, 15,-000 žemelj 45,000 mesnih porcij in 1320 galono v kave ... Trdijo, da vkljub tem zalogam povprečni tekmovalec, ki presmuča celo prego, zgubi do 5 kg teže... Za kem zasedanju. Za tajnika si je komisija izbrala Alberta Rebiča, profesorja bibličnih znanosti na zagrebški teološki fakulteti. Ko-misija je razpravljala o Steinerjevem razlaganju določenega odlomka v papeževi okrožnici vadeč na konju z ročaji. Doma ga je jugoslovanska športna publika sedemkrat izbrala za najbolj šega j u g o s 1 o vanskega športnika. Noben slovenski in ne jugoslovanski tekmovalec ni zbral toliko zmag, na svetovnih, evropskih in olimpijskih tekmovanjih kot tihi, skromni Miro Cerar. Ob vseh hvalah in neštetih desetletnih uspehih je ostal res pravi skromen športni vzor vsem nam in našim mladim, velik ponos slovenskega naroda. 32-leten je moral s težkim srcem lani na jesen končati s tekmovanji. Na Japonskem se je ponesrečil, zdravljenje mu je prekrižalo načrte treninga, preveč je zamudil, da bi časovno mogel nadoknaditi zamujeno in še poslednjič tekmovati na letnih olimpijskih igrah v Mona-kovem. Porečen je, skrben očka dvema otrokoma, študent prava. Sin malega naroda, ki je ponesel svoje in narodovo ime po svetu... Da je njegova pot tekla po ameriških tleh, bi te-le dni sedel v pokoj, slaven in .preskrbljen, če ne tudi bogat.. . * Slovensko planinsko društvo, s sedežem v Ljubljani, je lani praznovalo 75-letnico obstoja. Je to slovenska najbolj številčna organizacija, k zbira v svojem okrilju 115 podružnic, tj. Planinskih društev s čez 70,000 hodom obiskal tudi najvišje člani, od otrok do žena, od pre-1 predstavnike današnjega sloven-prostih izletnikov pa do eks- skega političnega življenja in se Ženske dobijo delo Belo za žensko Iščemo zanesljivo žensko za lahko hišno delo, kuho in oskrbo --------- v omuzmci: za otroka- Lahko ostane za 5 ali Humanae vitae. Poleg Steiner- I 6 dni ali stalno. Plača $45 teden- • n , r-r«/*> i-v o« U«-<•*«-. v« ja, profesorja moralke na Ijub- ijan. teol. fakulteti, so o vprašanju govorili še I. Fuček in B. ' Lekič. Komisija je ugotovila, da Steinerjevo razlaganje ni v nasprotju s papeževo okrožnico. Na zasedanju so razpravljali še o avtoriteti in svobodi v Cerkvi. Svetovalca papeškega urada za neverne Vilko Fajdiga in Tomislav Šago-Bunič sta poročala o stanju ateizma pri nas in o problemih dialoga, posebej z marksisti. Poročilo o padcu rojstev in o izseljenstvu z bogoslovnega vidika je prebral M. Kalkovič. sko, soba in hrana. Kličite 942-6872 -(55) MALI OGLASI Sobe se odda Eno stanovanje, 3 sobe na tretjem; eno ima 4 sobe na prvem; na novo dekorirano, fur-nez, kopalnica, v St. Clairski naselbini. Vprašajte na 6011 Bonna Ave., zgoraj ali kličite po 6. uri. 442-2009. (53) Kolmanovi razgovori v Ljubljani pridigi je nadškof poudaril, da | debele hMjjauona sorta diete m je rajnki nadškof črpal svojo' huJ£“r^a! Vsi priboljški so da-vero iz Sv. pisma. | rovani od PodJetij s branili. .. * ! * Letos je 50 let, kar je zagreb- ' Tvrdka ELAN je slovenska ški nadškof dr. Ante Bauer pok-■ 'ovarna • športnega orodja in Hcal slovenske salezijance, naj | športne opreme. Tovarna je eno prevzamejo upravo nadškofij- najdonosnejših in cenjenih slo-skega konvikta. Hrvatski salezi- vtn£kih podjetij, ki veliko izva-janci bodo zato letos slavili 50-1 za> kajti izdelki so kvalitetni in letnico prve salezijanske usta-1za £pl°šno zmogljivost sloven-nove na svojih tleh. Hrvatski skib žepov visoki v ceni. Tovar-salezijanci imajo danes svojo sa- no 50 povečali in tudi zmoderni- mostojno provinco. ❖ Na belgrajski pravoslavni bogoslovni fakulteti so 15. februarja tl. tudi letos slovesno praznovali goji sv. 5aVe, ustanovitelja srbske pravoslavne Cerkve. Proslavo ^ vodil patriarh German v spremstvu svojega vikarja episkopa Danila. Na njej so razdelili obredni kolač, podelili nagrade in imeli kulturni program. zirali — ravnatelj ji je bil in morda je še naš stari znanec Rudi Finžgar. Pred leti so zmogli izdelati 160,000 parov smuči, zdaj pa, odkar so tudi v svetu bot; znane, kar 500,000. Pred leti sem izdelek zasledil tudi ted-Je v eni od športnih trgovin, pa je bil dvakrat dražji kot priznani avstrijski. Povečali so tudi zmogljivost izdelovanja plastičnih čolnov, pred leti 600, zdaj pa do 3000 letno. O kvaliteti ska- tremnih plezalcev, ki so osvojili na tisoče domačih, na stotine evropskih vrhov, bili na vseh gor-tvih sveta in zapisali slovenska imena tudi z osvajanjem vrhov v Himalaji... Doma v Sloveniji vsako leto nagrade najboljše slovenske športnike in najbolj zaslužne te-lesnovzgojne delavce s takoime-novano “Bloudekovo nagrado NOVE HIŠE V EUCLIDU pri E. 240 cesti, zidane ranč, 3 spalnice, dvojna prizidana garaža, v celoti podkletene. Pristale Kolman, nov. jugoslo- Pravljene za takojšnje lastni-vanski veleposlanik pri sv. se-;31'0-dežu, je pred svojim odhodom' L. 250 Euclid v Rim (21. pm. obiskal ljubljan-! n°Va zidana ranč’ 3 sPalnice, 1 skega nadškofa dr. Jož Pogač-|m po1 koPalnice, vgrajene pri-nika. Z njim se je zadržal v po-|prave’ plinski sežigalnik. govoru le kratek čas. ! Ha Russell Drive Novi veleposlanik je pred od- i pld ^ cesti, nova hiša s 3 hodom obiskal tudi naivišie iSpalnicami’ aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. % zidani duplex v Euclidu kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 269 St. RE 1-1070 (55) ’ z njimi pogovarjal o odnosih med Jugoslavijo in Sv. sedežem. Tako se je pogovarjal s predsednikom republiške skupščine Sergejem Kraigherjem, s predsednikom izvršnega sveta Stanetom Kavčičem in s predsednikom skupščinske komisije za vprašanja mednarodnih odnosov Edom Brajnikom. Obiskal je tudi predsednika komisije SRS za verska vprašanja Pavla Inž. Stanko Bloudek je bil eden1 Bojca. s katerim se je zadržal dalje v pogovoru. O odnosih med Jugoslavijo in Sv. sedežem se je pogovarjal tudi s članom predsedstva SFRJ inž. Markom Bulcem. 2-družinska, 5 in 6 Pravkar na listi, prosto vzdrževanja, nove žice, vodovod in kuhinje, v izvrstnem stanju, 2 spalnici spodaj, 3 zgoraj, jedilna soba, 2 garaži, v okolici E. 68 in Bonna Ave. PERME REALTY 731-4300 (53) Šmartno hoče boljšo šolo Najresnejša ovira za hitrejši v , , i v cu. v,iairsK.i srovensKi o napredek osnovnega solstva v vt-.. c slovenjegraški občini je pomanj-! ^Ilclte P“ 5-kanje šolskega prostora. Pro-; V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okohei. naših prvih predvojnih športnikov, organizatorjev slovenskega športa. Uvedel je pred in po prvi svetovni vojni v Sloveniji več novih športov (nogomet, letalstvo, jadranje, drsanje, tekmovalno plavanje itd.). Uspel je z več izumi, postal milijonar, a vse razdal za slovenske športne gradnje in razvoj slovenske- J ga športa. Večina športnih - ------- ----- - [zgradb, kopališč, tekmovalnih storska sbska je na j več ja na os-' Hiša naprodaj bazenov, smučarskih skakalnic;rednjih šolah. Med temi velja Dvodružinska hiša je napro-in domov v gorah, je rastlo po na prvem mestu omeniti osnov-Maj na 6210 Bonna Ave. njegovih načrtih. Zgradil je no šolo v Šmartnem pri Slovenj ! —(55) Gradcu, ki že nekaj let dela v I' K , • , ^ , . V najem reh izmenah, j. oleg oega je še j Oddamo 6-sobno stanovanje, (56) prvo smuško skakalnico — velikanko v Planici, obmejni gorski dolini ob italijansko-avstrijski meji, na kateri je marca 1936 Avstrijec Sepp (Bubi) Bradi skečil kot prvi človek 101 m ... iez abinetov, funkcionalnih; 3 spalnice, v okolici St. Clair učilnic in, kakor vse ostale šo-| Ave., in E. 74 St. Samo odraslim, le v občini, brez telovadnice. $75.00 HE 2-1038 Občina si bo prizadevala, da (55) “Kaj bi vzdihoval! Pij rajši! Kaj pa napraviš s siljeni, ki ga prislužiš pri Ritoperju, če nimaš nikogar?” “Tudi jaz moram pozimi živeti!” “Kako da hodiš na poljska dela, če si sam? Ali bi ne bilo prijetneje služiti poleti in pozimi pri grajskih ali bogatem kmetu? Skrbi za zimo bi ne imel, pa iz Slovenske Krajine bi ti ne bilo treba hoditi.” “Naredilo se je tako! Saj sam ne vem, kako se je naredilo! Ritoper je prišel, povprašal, bil sem brez službe, pa sem mu udaril v roko.” “Ves čas smo mislili, ’ da si kočar, in zadolžen. Ali pri vas ni kočarjev?” “In koliko! Ko piščanci pod koklja se stiskajo med graščinskimi zemljami.” “To si dobro povedal! Pij!” “Vidli se mi, da samo mene siliš.” “Vsi pijemo! Kajne, Ivan!” “Pil sem!” “Mislili smo, da so te morda zapodili, iz grajske službe.” “Sam sem šel.” “Torej si le že bil v grajski službi!” “Že večkrat. Pa nimam obstanka. V Beltincih, v Rakičanu, v Soboti, na Tišini, na Polani, povsod sem že služil.” “Rad menjuješ!” “Človeku, ki je sam kot jaz in ki nima nikogar ...” “Oženjen tudi nisi?” Zemljič se zgane, vrne Gezi steklenico in molči. “Nisi oženjen?” “Sam sem!” Zemljič se obrne tako, da kaže Gezi hrbet. Geza se boji, da umolkne. “Oženil bi se, pa bi ne bil tako sam na svetu, pa bi ne imel skrbi, kam bi s siljem, ki ga dobiš od Ritoperja.” Zemljič molči. “Potegni še enkrat! H koncu gre! Ali nočeš? Zakaj si hipoma obmolknil? Pa nisi zaspal?” Zemljič molči, ko da res spi. “Pusti ga, če noče govoriti!” šepne Andraž, ki ve za namen in se mu Zemljič smili. “Enkrat naj bi še potegnil!” Gezi je žal, da ne doseže svojega namena in da mu Ivan lahko oponese denar, ki ga je dal za slivovko. “Dober človek je in rad ga imam! Najboljši je med nami, vsakemu rad pomore, kjer in kadar more. Rad bi, da smo ko bratje, ko smo navezani drug na drugega in ‘delimo tu daleč od domače zemlje med tujimi ljudmi žalost in veselje.” Zemljič se zgane. “Ne spiš?” “Premišljujem. In ko človek misli misli svojega srca, molči in ne govori rad.” “Potegni, krepko potegni, pa boš mislil še lepše misli svojega srca. Nekaj skrivaš pred nami. To ni lepo.” “Kaj skrivam!” Zemljič pije. “Svoje misli imam. Kaj bi jih pravil. Saj nikogar ne zanimajo, tudi bi ne bil nihče boljši, da jih i čuje! Parkrat sem že povedal, pa so se mi smejali in me zbadali. Zato sem menjaval službe! Nisem mogel vzdržati, ko so se rogali tistemu, kar mi je lepo in svetlo. Ne povem nikomur več, tako sem sklenil! Da bom imel mir pred ljudmi!” “Srečen si, Zemljič! Glej, vsakega tare kaka skrb, le ti nimaš nobene. Molčiš, delaš, trpiš brez godrnjanja in si srečen in zadovoljen sam s seboj in z vsem svetom!” “Srečen...?” “Kdo je srečen, če nisi ti? Veren ima kopico otrok, Andraž ima starico-mater, ujec ima dolgove ...” “Mene kar pri miru pusti!” “Ivana tare ...” “Pusti moje zadeve!” “Misliš, da Geza nima svojih skrbi? Le ti si edini med nami, ki te ne tare nobena skrb.” “Da me ne tare nobena skrb? O, da veste!” “Izpij! Za vse bi tako ne bilo več!” Zemljič naglo izpije. “Tako! Izpili smo! Zaspimo, če svojim prijateljem ne vračaš zaupanja.” “Da vam tudi povem, kaj bi vam to koristilo?” “Bi vsaj vedeli, da si nam brat, ko smo mi tvoji! Bi vsaj vedeli, da nas imaš rad, Kakor imamo mi tebe radi! Bi vsaj ne bilo skrivnosti med nami in bliže bi si bili.” Sunkoma Zemljič dvigne glavo, sede, objame z obema rokama koleno in se ziblje, ziblje, ko da premišljuje, ali bi ali ne bi, in ko da mu je muka pove- V BLAG SPOMIN DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE, NEPOZABNE MAME, STARE IN PRASTARE MAME IN TAŠČE Mary Salomon ki je za vselej zatisnila svoje blage oči dne 14. marca 1953. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Pri Bogu srečna Ti prebivaj, v nebesih večno srečo uživaj! Žalujoči: f J hčerka MARIE SLOGAR sinovi JOSEPH R., EDWARD, RUDOLPH SNAHE, 11 vnukov in vnukinj, 18 pravnukov in. pravnukinj. Cleveland, O., 14. marca 1972. i.-.* 1'‘L.:.:'..i v dati, muka skrivati pred temi dobrimi ljudmi. Geza sune Ivana pod rebra, z nogo se dotakne Andraž. Ivan ima roke sklenjene pod glavo, gleda v zvezde in se ne izda, ali mu je sploh kaj do Zemljičeve povesti ali ne. Andraž gleda za kresnicami. Najrajši bi povedal Zemljiču, kak namen ima Geza. Veren leži nepremično. Tudi Horvat se ne gane. “Če sem oženjen, si vprašal?” Plaho vpraša Zemljič. Ko da bi mu bilo najljubše, da mu nihče ne odgovori in da sploh ne načne tega vprašanja. “Privoščil bi ti, da si! Ne bil bi tako sam in zapuščen na svetu!” “Saj bi se oženil, pa ...” “V letih si že, ko bi se lahko!” “Oženil bi se že bil, ko sem bil v tvojih letih, pa ni šlo! Nisem mogel... Ni bilo mogoče... Dano mi ni bilo!” “Kaj te ni nobena marala? Postaven si še sedaj! In kore-njaški! In dober!” “Druge so me že marale! Grajska dekla Mariška je norela za menoj, da sem se je komaj otepal; kočijaž Ficko mi je ponujal hčer: dobil bi stalno službo v gradu, stanovanje, hrano, obleko,' drva, gospodo bi vozil in bi včasih padla napitnina; vdova Tereza mi je pošiljala glasove, naj pridem pogledat njeno kočo in dva pluga grunta; če sem se zavrtel na plesišču, je marsikatero žensko oko obviselo na meni...” “Čudež božji, da se nisi kje ogrel!” “Nobena ni bila Lina!” “Kako?” Ko da ga je pičil gad se dvigne Geza s sena. Pokle-! kne in s široko odprtimi očmi bulji v Zemljiča. “Kaj je bilo z Lino?” Zemljič je osupel in ne more razumeti Gezove vznemirjenosti; Ivan se v razumevanju zgane; Andraž zvedavo pogleduje Gezo; še Veren dvigne glavo; le Horvat se ne gane. Ob pozornosti, ki jo je vzbudil, se Geza zave in naglo leže na seno. “Pripoveduj, Zemljič, pripoveduj!” Gezi drhti glas. “Lina je zapisana v mojem srcu. Kako bi mogel poročiti drugo?” “Kako je bilo z Lino?” “Bele so stene dvora ko pe-roti belih golobov; z rdečo opeko je krita streha; modro in ‘Kako si se seznanil z Lino?” (Dalje prihodnjič) -------o------ Oglašajte v “Amer. Dom o vini” GSBINGVfi PGfiRERNA ZAVODA dovi, saj je lepših hiš in dvorov hodil sem iz vasi v vas, iz služ-' belo javorovo mizo in pogačo po svetu—zame ni lepšega dvo-! be v službo. Dosti lepih, velikih/, na njej. Tistega sem hotel najti, ra, ko je tisti, po katerem hodi! belih dvorov sem videl, najti | ki mi je bil višek vseh želj, sanj Lina.” Zemljič pomolči. “Ali pa 1 sem pa hotel tistega, ki mi je bil in hrepenenj .. h se mi morda vse samo tako vidi,' zapisan v srce. Tistega sem heker sem si vtisnil vse to že kot tel najti, ki sem ga videl tedaj, otrok v srce in so od tedaj sa- ko sem razcapan, lačen, premra-njale vse moje želje in hrepe- žen zrl skozi priprta vrata na nele vse moje misli po tistem J belem dvoru. Tam je bela ja- j vorova miza, na mizi bel kruh, ne bel kruh, bela pogača, kakrš-1 ne nosijo botre mladim materam; vse je čisto, vse je svetlo,1 vse je solnčno po belem dvoru in okoli njega. Kako bi ne bilo! solnčno in svetlo po dvoru, če1 poje v njem Lina?” Zemljič/pomolči. Ko sam zase nadaljuje:! “Dvakrat, trikrat sem pogledal skozi priprta vrata v sobo, ko sva prosila z materjo kruha. Majhen sem bil tedaj, pa vidim še sedaj vse pred seboj, ko da bi gledal včeraj: belo javorovo 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GfiDIKOVA TRGOVIii S P§&SIŠTW0! 15301 Waterloo Road 531-1235 rdeče so pobarvani ogli; velika, modro pobarvana so okna, na vana okna, vse svetlo, vse solnč-njih cveto nagerleni, rožmarini, no. Od tedaj, od mladih nog sa- mizo, belo pogačo, modro bar- j | ilSs. pelagonije in rože, ki jim niti imen ne vem. O, take rože ne cveto na nobenem drugem oknu! Saj tudi nobenim drugim ne zaliva. Lina...” Zemljič umolkne in gleda v zvezde. “Tudi takega dvora nisem videl n j am o belem dvoru, beli javorovi mizi, beli pogači! O dvoru sanjam, ki je poln svetlobe in solnca ...” “Kako je bilo z Lino, povej!” sili Geza. “Ni mi dalo miru! Svetel spo- K O K J nikjer na svetu, kakor je njihov min iz mladosti je žarel in me dvor! Saj je večjih hiš, so gra-i priganjal. Iskal sem in iskal, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM EšiMiS m. HMHT 15638 Holmes Ave. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOČ naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. NE POŠILJAMO PO POŠTI! TRDO GA DRŽI — Fantič Dak To na Osrednjem višavju Južnega Vietnama, kjer rdeči v zadnjih tednih zoet precej- rogovilijo, trdo stiska k sebi petelina, morda svoje edino imetje. MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th at. SE 1-9411 Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. + Vera. narodnost, in privatni običaji upoštevani. fr Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna p os luga in aparat za vdihavanje kisika. V BLAG SPOMIN OB OBLETNICAH SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBE MATERE SE JE UVELJAVIL — Charles Bronson se je po šestih letih v Evropi vrnil v Hollywood kot mednarodni zvezdnik in ne mara več dosti za manjše vloge. Tako ni maral nastopiti v jilmu “Mehanik”, kjer bi metal nože, v čemer je pravi strokovnjak. JOHN GRILL % FRANCES GRILL AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JESBiOIA (K.S.K.J.) N AJ STAKE J Š A SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. » izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino ® posmrtnine za neomejeno vsoto < za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $609.(10 » za odraste člane bolniško podporo * članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J ter ime in nas-ov tajnika(lee) v naši okolici. IME ....... NASLOV . MESTO .... ČE SE SELITE 'I izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 4416*1 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: ....................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO '■d; ■ V* ki je umrla 14. March 1967 Z žalostjo v srcih se spominjamo, kako je Bog pred peti leti, v svoji nežni ljubezni vzel mamo, da bi prebivali pri njem. ki je umrl 32. Oct. 1942 H grobu Vašem, dragi oče, v duhu danes spet hitemo, ni drugače nam mogoče, blag na Vas imamo spomin. Pri Bogu zdaj sta združena, prosita za vse nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi veselje večno uživali, v raju tam nad zvezdami. Žalujoče: hčerke ROSE RODGERS, FRANCES ERŽEN ALMA TERČEK in MARY YENC zetji, vnukunje, vnuki. Cleveland, Ohio, 14. marca 1972 .- . '. -v - ■l ^ Z'**"*"- ■A.. ■ duFVTJi.Jyyfr., /-L ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina