OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxvin.—LETO xxvm.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
"k
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 19, 1945
za
dinstvo treh
"ELIKIH S!l
f'Sftiier Stalin se i* po 10-ledenskih Počitnicah povrnil * Moskvo
18. decembra — ko so se zunanji mini-' I	držav, Rusije in
Jl'Je danes sestali na svoji

"Ij SGji, je vplivni sovjetski ^ovi čas" objavil članek, iz je razvidno, da Rusija da bi se konference pred-l^^^ikov treh velikih sil v in-svetovnega sodelovanja o obdržavale.
^te, ^li
^ ^nek konmentira o nedav-da bi se petorica odpovedala pravici veti-^ nakar pripominja, da je ii^Mzkus, da bi se preprečilo l^ovanje miroljubnih velikih postavilo mednarodno po-° na novo in nepreizkušeno jjl' ki narodov sveta ne bo vo-^ k miru.
bomba povečala sodelovanja
Sov
^ Jetski list priznava, da je bomba prinesla nekaj v mednarodne odnošaje, pa dostavlja:
I ''W
pa je vsled tega tesno . °^anje med velikimi silami ®resu mednarodnega miru J potrebno? Mar ni resni-obratna?"
IW-
Jetska agencija Tass je naznanila, da se je pre-•^osip Stalin v ponedeljek ^ Moskvo s počitnic ob Cr-,Igorju, kjer'se je nahajal deset tednov, in da je Začel vršiti svoje uradne
h
®8ov povratek se smatra ^Bodno znamenje za uspeh J^^Rce zunanjih ministrov, so s tem razpršene go-da je sovjetski glavar kakor tudi domneva, da ^&aknil iz Moskve, ker je
f%
ffe Iv
Želel dati ukor Angliji in '^'ki radi izjalovljenja kon-zunanjih ministrov v
knu.
bil prvi oddih, ki ga je ioiel izza 1941, ko so napadli Rusijo.
Hci
^ISMO OD DOMA
Jennie Glazar, 17833 Dil-I^d., je prejela pismo od Jakoba Bele iz Export, .^tero je pisala njiju mati '^ka Bele, bivajoča v vasi ^ pri Postojni. Med dru-[j kovicami od doma, jima poroča, da je bil leta 1942 , Anton z osmimi dru-^^ariši zajet, ko se je bo-'Rižansko edinico. Ž nji-je bil odveden v Rim, J ® bil ustreljen. Pokojnik P let star in samski. V ^Ij °niovini zapušča mater, L 'a in dvp sestri, v Attir-
'a in dve sestri, v Ame-®estro Mrs. Glažar v Cle-
ik _
T"" ^
' orata Jakoba v Expor-51^ ■' 'A brata Alojzija v San ^ Južni Ameriki,
^Lavnaseja
Večer ob osmih se vr-ii^ ^a letna seja društva 29 SDZ v Slov. dru-domu na Recher Ave. ^ ha dnevnem redu vo-hi^^l^^kov za leto 1946 in Sih važnih zadev, so čla-
Illllllllllllllllllllllllllllillllllllltllllltlll
ŠTEVILKA (NUMBER) 293
da se udeležijo poleno.
RELIFNA POŠILJATEV IZ AMERIKE V JUGOSLAVIJI
Iz urada Ameriškega odbora za jugoslovanski relif, 235 E. llth St., New York, se poroča, da je s parnikom "Albert P. Ryder" dospela v Jugoslavijo relif na pošiljate v, vsebujoča 491,-421 funtov raznega blaga, ki se razpošilja v razne dele Jugoslavije iz Ljubljane.
Pošiljate v sestoja iz najrazličnejših predmetov, kakor oblačil, šivalnih strojev, sulfa zdravil, konservirane hrane za male otroke, mila in raznih semen. To je tretja pošiljatev Ameriškega odbora za Jugoslovanski relif, ki je dospela v Jugoslavijo v tekočem letu.
Jugoslovanski rdeči križ je sporočil odboru, da so vse tri pošiljatve dospele na cilj nepokvarjene in nedotaknjene, kar je nekaj izvan-rednega pod obstoječimi abnormalnimi razmerami.
.................................................................I.....................
Gen. MacArthur je odpravil državno cerkev na Japonskem
TOKIO, 16. decembra — Včeraj je general MacArthur izdal ukaz za ločitev japonske narodne vere, takozvane "šinto," po katerih naukih se cesarja časti kot boga. To se je storilo, ker se smatra, da je tesna zveza med verstvom in državi eden glavnih virov japonskega militarizma in imperializma. ^
Domument za ločitev cerkve od države se je pripravljal od prošlega septembra, ko je bilo v Washingtonu prvič naznanjeno, da bo "šinto" odpravljen.
Izdani ukaz prepoveduje državi vsako ^podpiranje verskih ustanov, odpravlja nauke "šin-ta" v šolah in daje Japoncem popolno svobodo verskega prepričanja.
Temeljni nauk "sinta" je, da Japonci nadkriljujejo vse druge narode sveta in da je Japonska "izvoljena dežela," ker je posebnega božanskega izvora.
VILE ROJENICE
Pri družini Mr. in Mrs. John Japel mL, 20790 Tracy Ave., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko, prvoro-jenko. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici ter se dobro počutita. Dekliško ime matere je bilo Margaret Erčul. S tem so prvič postali stari oče in stara mati Mr. in Mrs. John Japel St., in Mr. in Mrs. Vincent Erčul. Čestitamo!
LETNA SEJA
Članstvo društva Cerkniško jezero, št. 59 SDZ je vabljeno, da se udeleži glavne letne seje v četrtek 20. decembra, ki se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Seja je važna, ker se bo volilo odbor za prihodnje leto in ukrepalo druge važne zadeve. Po seji se vrši zabava in serviralo se bo okrep-čila.
RESNICI NA LJUBO
Čitatelje. posebno pa članice Slovenske ženske zveze opozarjamo na članek pod gornjim naslovom. Spisal ga je marljivi Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. Priobčen je na tretji strani y današnji Enakopravnosti.
Novi grobovi
JENNIE VATOVEC
Kot smo včeraj poročali, je v ponedeljek okrog 11. ure zvečer umrla na svojem domu Mrs. Jennie Vatovec, rojena Mrsnik, stara 53 let, p. d. Sabončeva, stanujoča ha 3745 E. 76 St. Doma je bila iz Erjavče vasi na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 25. leti. Bila je članica društva "Bled" št. 29 SDZ. Tukaj zapušča soproga Johna in hčere: "Mrs. Dorothy Gustinčič, Mrs. Jennie Pallock, Mrs. Mary Jan in Mrs. Molly Manzel ter vnuke. Pogreb se bo vršil iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda 9116 Union Ave., v petek ob 8:30 uri zj\i-traj ter v cerkev sv. Imena ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
* * *
FRANK KOVACIC
V Cleveland State bolnišnici, kjer se je nahajal zadnjih 16 mesecev, je v ponedeljek popoldne umrl Frank Kovačič, samski, star 55 let. Doma je bil iz Zumberaka na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36. leti. Preje je stanoval pri družini Mike Podboy, 546 E. 152 St., ki oskrbuje njegov pogreb. Zadnjih 33 let je delal v Round House pri NYC železnici. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 2. uri popoldne iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
# * #
EDWARD BELASKA
Po dolgi in mučni bolezni je umrl Edward Belaska, star 36 let, stanujoč na 21923 Tracy Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elsie, rojeno Modic, sinčka Edward, dve hčerki-dvojčici, starše, brata Stephan in sestro Margaret. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9. uri zjutraj iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
VLADA NASTOPILA S TOŽBO RADI TRUSTA NA POLJU TELEVIZIJE
WASHINGTON, 18. decembra. — Justični department je danes vložil tožl)e proti petim korporacijam in trem posameznikom katere se dolži, d4 so v nasprotju z doiočbiimi Sherman o v e g a protitriistnega zakona stopili v zaroto, da se organizira trust, ki bi kontroliral izdelovanje in prodajo opreme televizijo	i
Justični departj^ent pravi, da gre za poizt^s za svetovno kontrolo televizije.
Tožene so sledeče korpo-racije; Paramount Pictures Inc., Television Production, Inc., ki je lastova»ia od prve korporacije; general Precision Equipment Co., Scophony Corporation of America, in Scophony Ltd., katere sedež se naJiaja v Londonu.
Toženi posamezniki pa so Arthur Levy, predsednik Scophony Corpoi^tion of America, Earle G. Hines in Paul Raibom..
Avtna unija je odklonila ponudbo Fordove družbe
POHIŠTVO IN IGRAČE
V Grdinovi trgovini s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. si lahko nabavite razna krasna darila za božične praznike, fam imajo lepo pohištvo najsibo, <ia hočete opremiti kako sobo ali pa samo dodati po en komad, kot tudi vsakovrstne igrače za otroke. Ko kupujete darila, obiščite podjetje v vaši naselbini, kjer si lahko poljubno napravite izbero po zmerni ceni.
DETROIT, Mich., 18. decembra—Ford Motor ^ Co. je danes predlagala, da se mezde vseh njenih delavcev, ki jih zastopa unija United Automobile Workers (CIO), toda unija je predlog takoj zavrnila.
V smislu stavljene ponudbe, bi mezdno zvišanje stopilo v veljavo v dotičnem mesecu, v katerem bi produkcija v njenih obratih zrastla do 80,000 vozil, v katerih so vključeni trije osebni avtomobili (Ford, Mercury in Lincoln), kakor tudi tovorni avtomobili.
Taka pogojna mezdna lestvica bi ostala veljavna za dobo dveh let, Richard T. Leonard, unij-ski direktor v Fordovih obratih, je ponudbo takoj čim jo je pre-čital, označil za nesprejemljivo.
General Motors zahteva kazni za "divje stavke"
General Motors Co. je včeraj naslovila na unijo avtnih delavcev, da se v bodoče določi "primerna kazen" za vse slučaje, v katerih bi delavci odšli na stavko brez pooblastila od strani unije.
To je bila samo ena izmed mnogih točk, ki so bile omenjene kot pogoj za sklenitev kolektivne pogodbe med družbo in unijo.
Unijsko vodstvo je danes predložilo svojo "standard" pogodbo za kolektivno pogodbo zastopnikom nove Kaiser-Frazier korporacije za produkcijo avtomobilov, ki ima pričeti obratovati prihodnje leto. Prvo konferenco sta obe stranki označili kot povoljno.
FINA ZLATNINA
V zlatarni čeme Jewelry Co. na 6412 St. Clair Ave. imajo krasno zalogo vsakovrstne zlatnine, prstane, ure, uhane, na-vratnice ali karsibodi v zlatnini. Njihove cene se dajo primerjati z cenami drugih veletrgovin in blago je najboljše kakovosti. Priporoča se, da si pri nakupu zlatnine, ogledajte zalogo pri Cernetovih.
Državni podtajnik govoril z nasprotnikom gen. Franca
WASHINGTON, 16. decembra. — Državni podtajnik Dean Acheson, ki je v odsotnosti James Byrnesa aktivni državni tajnik, je včeraj sprejel v državnem departmentu dr. Juana Ne-grina, zadnjega premier j a španske repubMke, s katerim je imel neformalen pogovor.
To je bilo prvič, odkar je leta 1939 padla španska republika, da je kak uradni predstavnik državnega departmenta govoril s kakim voditeljem španske republike. Ta obisk je tem značilnejši z ozirom na rastoča znamenja, da se razmerje zavezniških vlad napram Franco-vemu režimu rapidno ohlaja. Tudi ni nobenega znamenja, da nameravajo Zed. države imenovati novega poslanika v Španiji, ki bi zavzel mesto Normana Ar-mourja, ki je nedavno naznanil svojo resignacijo.
Ob istem času je državni department priznal sprejem note od strani Francije, v kateri se predlaga, da naj bi Zed. države skupno z Anglijo začele razgovore glede stališča, ki naj bi ga omenjane tri sile v bodoče zavzele napram Francovi vladi, toda ne pričakuje se, da se bo v tem pogledu podvzel kak korak, dokler se državni tajnik Byrnes ne vrne s konference v Moskvi.
Britske mahinacije proti Rusiji na Sred. vzhodu
Značilna izjava clevelandskega rabinca po obisku v Palestini
Naši fanfje-vojaki
častno je bil odpuščen od vojakov Sgt. John Peterka ml., sin Mr. in Mrs. John Peterka, 1121 E, 68 St. Pri vojakih se je nahajal štiri leta in devet mesecev in pol ter je ves čas prebil v Camp Lee, Va. Dodeljen je bil kot godbenik. Prijatelji ga lahko
obiščejo na domu!
*
Na 30-dnevni dopust je prišel Andrew "Zeke" Sila, Carpenter's Mate 2/c, sin Mr. in Mrs. Andrew Sila, 14306 Sylvia Ave. Z mornarico je služil na Pacifiku dve leti in pol. Njegova zadnja postojanka je bila na Okina-wi, kjer se je nahajal za časa velikega netirja, ki je tamkaj razsajal, preje pa se je udeležil bitk na Guamu, v Havajih, na Manili in drugih otokih. To bo prvi božič v treh letih, ki ga bo obhajal doma s starši, ter so seveda vsi veseli.
NA POCITNICE
Jutri bodo odpotovali na božične počitnice v Miami Florida, poznana Mr. in Mrs. Victor Skok in njiju sin Frederick. Od tam se bodo z letalom podali tudi v Havano, Kubo. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
Joseph T. McNutt umrl
Včeraj je umrl v Clevelandu Joseph R. McNutt, star 77 let, ki je bil mnogo let predsednik Union Trust banke in prominen-ten republikanski političar. Rojen je bil v Uniontownu, Pa., kjer je kot deček dobil prvo delo kot raznašalec zavojev v neki trgovini.
Za britsko politiko, ki ruje proti ustanovitvi samostojne židovske države v Palestini se nahajajo mahinacije Velike Britanije, ki hoče za vsako ceno organizirati arabske narode kot zid proti prodiranju ruskega vpliva na Srednjem vzhodu.
Tako izjavlja mednarodno poznani rabinec A. H. Silver iz Clevelanda, ki se je baš vrnil s tritedenskega obiska v Jeruzalemu, kjer je prisostvoval konferenci svetovnega zionističnega gibanja.
Angleži podpihujejo Arabce k odporu proti Židom
brez pooblastile in ki je našel zavetje v kaki neoboroženi židovski naselbini, se pošlje na lov za njim cela divizija britske-ga vojaštva s tanki in aeropla-ni.
"Britskih bajonetov se ni nikdar potrebovalo za ustanovitev židovskega naseljevanja v Pale-
Dr. S&ver pravi, da sbmmijo	^^nes pa se uporaMjajo
Angleži za tem, da drugače raz-l'^^:.^^ ^	židovske na-
dvojena arabska plemena zdru-1	izven dežele. Palestin-
žijo v soliden blok proti Rusiji,i!^°°^^l°J^truljirajobritski ru-
in da lim nri tem slnži nnti-zin. ^ ' budno pazijo, da bi
in da jim pri tem služi anti-zio-nizem samo kot orodje.
ne izkrcali kaki naseljenci. Vse to se dela, ker se hoče napravi-
"Napetost na Srednjem vzho- ^	napravi-
du je delo britskih agentov," je'	Arabce in jih pridobi-
izjavil dr. Silver v Clevelandu.!^
"Liga arabskih držav je britsko j
orodje. Arabci v Palestini niso Edino Angleži zavirajo sovražni napram Židom; vspo-, židovsko naseljevanje stavljeno je že ravnovesje, katerega Arabci razumejo in reš-'
pektirajo.
"Na vrata Palestine trka na sto tisoče židovskih beguncev, "Vefhrušč intruščinvsipro- [^^^a britaki impehjalistični in-
židovski izgredi so delo Arab-	^i^rajo ekonomski raz-
voj Palestme in zanikujejo pri-
tižidovski izgredi so delo Arab cev izven Palestine, ki so bili na hujskani od strani Angležev.
Palestina je postala angleška vojaška trdnjava
bežališče ostankom evropskega židovstva.
"Palestinski židje so odločeni glede dveh stvari—nudili bodo zavetje slehernemu židovskemu beguncu, ki dospe tja, ne glede
"Angleži spreminjajo Palestino v ogromno vojaško orožar- -	•<. ; -- °----
no, in tega gotovo ne delajo, ker	, ^operstavili se bodo
je ogrožen red, temveč delajo to	oblasti in se poslužili sle-
V interesu svojega imperija na ^rne metode, da pomagajo ži-Srednjem vzhodu. Dežela jedovskrninesrecnikompritivde-polna vojaštva in arzenalov. i
"Kadarkoli se britski imperij j "Drugič vztrajali bodo na tem, zavzame, da dobi v pest kakega da se pravice, ki so bile zajam-brezmočnega židovskega nase- čene Židom v Palestini od stra-Ijenca, ki je prišel v Palestino, ni 52 narodov, ne bodo izničile."
Kratke vesti
"LORD HAW HAW" BO MORAL UMRETI NA VEŠALIH
LONDON, 18. decembra. — Zbornica lordov je danes zavrnila apel Williama Joyce-a (znanega kot "Lord Haw Haw), kar pomeni, da bo moral umreti na vislicah. Joyce je bil med vojno v Nemčiji radijski propagandist za nacije.
* * *
ŠTIRJE OTROCI NAŠLI SMRT V POŽARU DOMA
CHICAGO, 18. decembra. — Danes zgodaj zjutraj je v predmestju Summit, 111., nastal požar na domu neke družine, v katerem so zgoreli štirje otroci.
V BOLNIŠNICI
V Huron Rd. bolnišnico se je včeraj podal poznani Tony Švelc, 21050 Goller Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo med 7 in 8:30 uro zvečer. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Roparji odpeljali varnostno blagajno
Roparji so odpeljali 200 funtov težko varnostno shrambo iz trgovskih prostorov Sister's Variety Shop, 1103 E. 79 St., ki je vsebovala $1,144. Mrs. Stella Hanzel, ki je lastnica te trgovine in obdržuje istotain poštno podružnico, je dejala, da je večina tega denarja last U. S. Post Office. V blagajni je bilo tudi za $500 poštnih znamk in precej praznih nakaznic. Izropano blagajno je policija našla na praznem prostoru za parkanje avtomobilov na naslovu 4203 Euclid Ave.
LA GUARDIA POSTANE SOTRUDNIK LIBERALNEGA DNEVNIKA "P. M."
NEW YORK. — Zupan Fio-rello La Guardia bo s 1. januarjem postal član štaba kot so-trudnik liberalnega new-yor-škega dnevnika "P. M." Prvi članek, ki ga bo napisal za časopis, bo izšel v izdaji z dne 6. januarja.
Pogajanja med časopisom in županom so se začela kmalu po novemberskih volitvah in La Guardia sam je naznanil, da bo takoj, čim poteče njegov županski termin, vložil prošnjo za vstop v strokovno organizacijo časnikarjev.
Kakor se razume, bo imel La Guardia pri pisanju člankov za P. M. popolnoma prosto roko, tako glede predmetov, kakor tudi glede stališča in nazorov, katere bo izražal.
Iščejo hiše na kolesih
V Baldwin Wallace College v bližnjem Berea, se je vpisalo večje število veteranov, kateri pa ne morejo nikjer najti primernih stanovanj. Tako so se mestni uradniki domislili, da bi jim začasno preskrbeli stanovanja v "trailers" kli hišah na ko-, lesih. Za ta namen bi se potre-j bovalo takoj 50 takih voz. Za iz-j vedbo tega načrta pa je potreba j spremeniti začasno zakonske postave tega mesta, da bodo so-' glašala z novo odredbo.
gTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3 OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) ................................................................$7.00
For Half Year—(Za pol leta)______________________________________________________________ 4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece) ............................................................. 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ........................................................
For Half Year—(Za pol leta) ________________________________________________________
For 3 Months—(Za 3 mesece) ......................^____________________________
19. decembra,
$8.00 .. 4.50 .. 2.75
For Europe, South America and ptlier Foreign Countries;
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto) ____________________________________________________________$9.00
For Half Year—(Za pol leta) ________________________________________________________________ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Arthur Gaelh (O. N. A.):
SEN. PEPPER 0 POLOŽAJU V EVROPI
Senator Claude Pepper je prepotoval vso Evropo, pred vsem njene nemirne predele, ter se je razgovarjal z 20 političnimi prvaki teh dežel. Trenotno je zelo zaposlen, ker pripravlja na podlagi svojih zaključkov predloge, katere namerava začetkom prihodnjega leta priporočati ameriškemu senatu.
Dvakrat sem imel priliko govoriti s senatorjem Pep-perom, enkrat na Češkoslovaškem, drugič pa v Nemčiji. Na razpravo so prišla različna vprašanja, na katera je senator Pepper odgovoril v glavnem naslednje:
Na vprašanje, kaj sodi o splošnem stanju Evrope, je dejal, da je položaj to zimo naravnost tragičen. Gospodarsko življenje vseh teh dežel je v neredu in standard življenja neverjetno nizek. Nevarnost, da se bodo razpasle kužne bolezni je velika, in, ako pride do tega, bo število žrtev ogromno. Mnoge dežele so gospodarsko tako izropa-ne, da so prisiljene uvesti mere socializacije, ki je videti edina možna pot obnove.
"V nekaterih deželah, kot na primer na Grškem, je transportni sistem popolnoma uničen. V takih slučajih je prevoz najpotrebnejšega živeža nemogoč — v nekaterih krajih je morala prevzeti UNRRA dovoz prehrane za'75 odstotkov prebivalstva v mestih in do 50 odstotkov na deželi. Ako bi ne imeli UNRRA-e, bi bilo to zimo na milijone ljudi obsojenih na smrt.Dd lakote.
"Politična stabilnost je potrebna za gospodarsko obnovo in obratno. V deželah, ki so politično na potu ozdravljenja, se bodo najbrže tudi gospodarske razmere kmalu izboljšale. Toda navzlic temu velja za manjše dežele pravilo, da bodo vsaj še nekaj časa odvisne predvsem od podpore, katero bodo dobivale od svojih velikih sosedov.
"Velika Britanija danes ni zmožna storiti mnogo, a Francija je sama v velikih težavah. Rusija je morala skozi strahote, o katerih se nam A,merikancem niti ne sanja. Amerika pa ni izdelala nobene prave trgovske politike za čas po vojni in podpira evropske dežele le v okviru organizacije UNRRA-e.
"Vsepovsod na svojem potovanju sem naletel na potrebo in željo, da bi Amerika pomagala. Bilo bi ne le v našem lastnem interesu, temveč velike koristi za ves svet, da bi Amerika izdelala primerno kreditno politiko, kajti čim prej bomo to storili, tem prej se bodo razmere sirom sveta uredile. Največjega pomena za to bi bilo, da stopi sporazum iz Bretton Woodsa čim prej v veljavo.
Na vprašanje, kakšen vtis je napravil nanj maršal Tito, je odgovoril senator Pepper naslednje: "Maršal Tito nas je povabil na večerjo in se je dolgo s nami razgovarjal. Po tem našem razgovoru so se vršile volitve v Jugoslaviji. Opozicija sicer ni postavila svojih kandidatov, toda pristaši maršala Tita so odnesli pii tem glasovanju ogromno večino. Glasovalo je približno 80 odstotkov vseh upravičenih volilcev.
"Tito je bil na čelu uspešnega upornega gibanja tekom vojne. Zelo zmožen človek je — upam, da bo mogel voditi tako politiko, da si bo pridobil podporo vseh treh velikih sil, ter da se bodo razmere v Jugoslaviji stabilizirale, 'v gospodarskem pogledu pa je Jugoslavija mnogo pretrpela in se mora začasno opirati na podporo UNRRA-e.
"Da, mnogo sem čul o pritožbah, da Titov režim rfi demokratičen, toda prilike, da bi se o tem sam prepričal, nisem imel. Dr. Milan Grol, vodja opozicije, je bil eden gostov na obedu, katerega mi je priredil predsednik jugoslovanske skupščine. Povedali so mi tudi, da izdaja opozicija svoj lasten časopis. Zanimalo me je tudi, da so imele žen-sk^ prvič v Jugoslaviji priliko do glasovanja. Vsekakor napravi j a maršal Tito vtis izredno prijetnega in sposobnega moža."
Na vprašanja, kako sodi o Rusiji, je dejal senator Pepper, da je strahovito trpela, ter da je zdaj potrebna pred vsem miru za obnovo in zvišanje življenjskega standarda svojega ljudstva. Rusko vodstvo je v splošnem sposobno in vešče. Za Stalina imam največje spoštovanje."
Slovenci v Barberfonu ustanovili korporacijo
v Barbertonu je bila pred dobrimi dvemi meseci ustanovljena in inkorporirana nova kor-poracija, katere ime je American Slovene Corporation. Kapital nove organizacije bo $75,-000, to je 750 delnic po $100 vsaka.
Namerava se, da bo to Vseslovenska korporacija. Dosedaj je investiralo ali podpisalo obveznice okrog 110 Slovencev v svoti $48,000.
Namen korporacije je zgraditi veliko gledališče in prostore za prodajalne. Poslopje bo korporacija zgradila na zemlji, katera je že kupljena. Zemlja leži na vogalu Wooster Road in 21 ceste na West Barberton (Ohio State Route 5). Gledališče bo edino na West Barberton, v katerem delu mesta živi velika večina naših rojakov in je v bližini dvorane društva "Domovina", slovenskega kegljišča in ne daleč od slovenske cerkve.
Prebivalstvo West Barberto-na šteje sedaj okrog 12,000 oseb.
Gledališče bo imelo 750 sedežev, kateri bodo najboljši, ka-
tere se more nabaviti. Zraven bodo na Wooster Road strani dve prodajalne za v najem. Pod celim poslopjem bo klet (basement), v katerem se namerava pozneje narediti obočen hodnik (arcade) od Wooster Road do 21. ceste. Na obeh straneh hodnika se namerava postaviti majhne prodajalne za v najem. V ozadju celega poslopja na 21. cesti bo prostor 150 čevljev širok in 120 čevljev dolg za par-kanje avtomobilov.
Poslopje je že v načrtih in se bo pričelo z zgradbo po novem letu; gledališče se pričakuje odpreti okrog 1. septembra 1946.
Za direktorje in uradnike so bili izvoljeni sledeči: Stolorav-riatelj direktorija Louis Arko, predsednik John Gerbetz, podpredsednik Frank Smrdel, tajnik Vincent H. Lauter, pomož-|ni tajnik Stanley Lauter, bla-gajničarka Jennie M. Penko, pomožna blagajničarka Mary Su-staršič, nadzornika Anton Peč-nik in Frank Cič Jr.
Vincent H. Lauter.
UREDNIKOVA POŠTA
"Vrabci" pridejo v S. N. D.
Cleveland, O. — Da ne bo enoličnosti na naših odrih, je učiteljica Slovenske šole SND, Mrs. Antoinette Simčič z a letošnjo božičnico preskrbela, da nasto-pijo za spremembo enkrat "Vrabci", katero je mojstrsko opisal Joseph Ribičič, znan pisatelj mladinskih iger. Igra je v dveh dejanjih in se prične ob 3. uri popoldne v nedeljo 23. decembra 1945 v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ,
Pisatelj prikazuje potom "Vrabcev" italijanske fašistične doktrine, kako so znali spodri-vati poštene in miroljubne ptiče. Ni dvoma, da je imel pisatelj v mislih naš primorski položaj, toda zadeve ni mogel tedaj bolj jasno predočiti ljudem, kot v megleni obliki "Vrabcev" in "Lastovice^. Ampak iz postopanja "Vrabcev" in njih medsebojnega pogovora in načina življenja, se sedaj razvidi, da je imel pisatelj v mislih fašiste in naciste, ki so na hudoben način izpodrivali n^še ljudi iz Primor-ja in drugih obmejnih krajev.
Pravijo, da noben greh ne ostane nekaznovan in brez zlih posledic, tako tudi "Vrabci" ne uživajo dolgo po sili ugrabljene hiše — domačija, kattfro so na grd način vzeli "Lastovici". Zadene jih zaslužena kazen in za svojo nasilnost vsi plačajo s svojimi življenji. Ko se človek uživi v to igro, ga prime tako razpoloženje, da bi kar vratove zavil tem vsiljivim "Vrabcem". Toda igra je igra in prikazuje včasih dobre značaje, včasih slabe. Namen igre je vzgojiti dobre značaje in opozoriti ljudi na slabe, da se jih znamo varovati.
Poleg igre* bodo na dnevnem redu še druge točke, tako da bo cel program zelo bogat in zani-vim. Po predstavi pride iz daljnih krajev Miklavž, kateri je že na poti, kot je sporočil, da obdari vse učence in učenke Slovenske šole SND, kot tudi razdeli vsa druga darila, ki mu bodo poverjena. Božična darila so dobrodošla za vse, za mladino, pa tudi starejšim prav pride, čs kdo kaj dobi. Zato le preskrbi-te, da bo imel Miklavž dosti posla, da bo na predstavi veliko srečnih, ki jih bo Miklavž obdaril. To je pa vse od vas odvisno, kako boste uposlili Miklavža in kakšna naročila mu boste poverili.
Glavno in najbolj važno pa je, da se v velikem številu udeležite letošnje božičnice Slovenske šole SND, ki je prva po drugi svetovni vojni. S programom boste zadovoljni, to vem.
Saj otroci znajo tako lepo igrati in izvajati vse točke, da jih mora biti sleherni vesel. S svojo navzočnostjo pa boste tudi pokazali nekaj dobre volje za to koristno ustanovo. Slovensko šolo.
Letos se bo tudi pred predstavo in po predstavi postreglo obiskovalce z dobrotami, kot so običajne ob veselicah, seveda — v prizidku, kajpak.
Društvom in društvenikom, na katere so bile poslane vstopnice, so res storili veliko za korist šole in hvala vam za to vaše dobro delo. Razprodali ste lepo število vstopnic med občinstvo in sedaj naj bi še rojaki in rojaikinje istotako pokazali dobro voljo in se udeležili v re-kordho velikem številu letošnje božičnice Slovenske šole SND. Otroci bodo veseli, da se zanimate zanje. Odbor Vam bo pa tudi hvaležen za vaš trud in po-set.
Torej na svidenje v nedeljo popoldne, v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. — Vesele božične praznike in srečno novO leto vsem skupaj želi. Vaš
Erazem Gorshe.
ZAHVALA IN VOŠČILO
Pevski zbor "Slovan" se zahvaljuje Mr. Anton Grdini, ki je daroval $10.00 v blagajno zbora.
Obenem izreka zbor vesele božične in novoletne praznike vsem, ki so zbor tekom leta podpirali in posečali njegove priredbe ter želi, da bi bil deležen iste naklonjenosti v še večji meri v prihodnjem letu!
Odbor,
MESTNE NOVICE
Moderno poslopje na E. 260 Si.
Te dni je Andrew Vicic napravil pogodbo z Nels F. Winding Co., za postavitev modernega trgovskega prostora na 481 E. 260 St. v Euclidup ki bo stalo $45,-000. Pritličje je že oddano v najem za lekarno, zgoraj pa bosta
dva urada za zdravnike.
* * •
Občutna kazen za vojaškega begunca
Pvt. Daniel Š. Volek je bil po vojaškem sodišču obsojen na 30 let, zapora, ker ^je nekje v Evropi pobegnil ^ od svoje skupine. Prvotno so ga obsodili v dosmrtno ječo, toda so kazen pozneje spremenili v 30 letni zapor. Njegovi starši živijo v Clevelandu, na 10101 Garfield
Drive in so naprosili državnega senatorja James W. Huffmana, da se bo zavzel za fanta, ki je bil v vojski tako hraber, da so ga odlikovali s bronasto zvezdo in modrim srcem. Sedaj je zaprt nekje v Franciji.
$ * *
Dva izredna praznika za
mestne uslužbence
Vsi uslužbenci mestne vlade bodo deležni dveh dni posebnega oddiha, ker bo mestna hiša zaprta na ponedeljek pred božičem in novoletnim dnem. Tudi večina velikih trgovin v sredini mesta bo omenjena dneva zaprta, tako da bodo uposlenci imeli obakrat po tri dni počitka.
Ves+i iz življenja ameriških Slovencev
Barberton, O. — Iz armade je bil častno odpuščen Rudolph F. Dolinchek. Služil je 54 mesecev, dobil čin poročnika in se boril na Pacifiku. Njegova starša sta Frank in Anna Dolinšek.
Nokomis, 111. — V bolnišnici v Hillsbiru se nahaja Matilda Sdolšek. Operacijo je srečno prestala. Justina Hauptman je bila operirana v bolnišnici v Chi-cagu.
Chicago. — Dne 3. decembra je umrl pri svojem sinu-gostilni-čarju Anton Tomažin st., star 78 let in doma iz Čateža pri Brežicah, odkoder je prišel v Ameriko 1896. Pred prvo svetovno vojno se je dvakrat vrnil v staro domovino, od 1914 pa je tukaj stalno ostal. Tukaj zapušča dva sinpva, dve poročeni hčeri, sedem vnukov in eno vnukinjo.
Izguba naravnega bogastva
Zedinjene države so izgubile dober sen del naravnega bogastva tekom druge svetovne vojne. Državni izvedenci trdijo, da smo v Ameriki med leti 1941 do 1945 porabili eno četrtino znane 2)etrolejske rezerve. Izr strelilo se je eno sedmino zakladov železne rude in zloglasna Mesabi Range v Minnesoti bo znala pojenjavati v prihodnjih desetih letih. Porabilo se je 3no petino za trg porabne bakrene zaloge; porabilo se je več kot ena četrtina svinčene zala-ge in tudi skoraj eno četrtino zaloge cinka,
Elmer W. Pehrson, šef ekonomije v uradu U. S. Bureau of Mines je dejal, da tisti časi so minili, ko se je z lahkoto odkrivalo nove naravne zaklade, ker teh več ni. Že' več let niso odkrili nič posebno važnih novih zemeljskih zakladov.
Bureau of Mines poroča, da 30 izvedenci sedaj preračunali naše naravne zuklade in ugotovili sledeče: Da imamo še dovolj naravnega plina za 49 let; bakra za domačo normalno uporabo za 34 let; cinka za 19 let; petroleja za 18 let; zlata za 14 let; svinca za 12 let; srebra za 11 let.
Drugih surovin, kot tungsten, platinum, mercury, asbestos, manganese, chromite, kositar in nikla, že leta nimamo v domačih zakladih in smo skoraj v celoti odvisni od uvoza iz drugih dežel. Precej kovin, katerih nimamo v domačem naravnem skladišču in jih primanjkuje, so zelo važna v industriji. Tako na primer se potrebuje tungsten, ki se ga primeša jeklu, iz katerega se potem izdelujejo noži za hitre stroje, ki režejo razne druge kovine v masnem izdelku raznih predmetov.
Nekatere države, ki iščejo sedaj posojila v Ameriki, posedajo velikanske zaloge surovin, kakršnih v Ameriki primanjkuje. Zato nekatere oblasti priporočajo, da bi Amerikanci izrabili priliko in kupili čimveč mogoče teh surovin in jih shranili kod v Ameriki za poznejšo uporabo in rezervo. •	EG
S posredovanjem sina-vojaka piše sestri
Pred nedavnim je prejela Mrs. Andrew (Mary) Noch, živeča na 920 E. 239 St., Euclid, O., pismo od svojega polbrata, Niko Bricelj. Slednji je dobil naslov od Mrs. Noch po naključju, kakor omenja v svojem pismu. Niko Bricelj je polbrat poznanega avtnega popravljalca Franka Bricelja. Briceljevi so iz vasi Bizovika pri Ljubljani.
Pismo je bilo napisano v Ljubljani 3. novembra 1945. Kakor razvidno, je sedaj poštna zveza bolj točna, kot pa je bila pred par meseci med Ameriko in Jugoslavijo. Vsebina pisma je sledeča:
"Draga sestra!
"Vem, da se Ti bo čudno zdelo, kako sem jaz prišel do Tvojega naslova. Ali naključje, tudi tekom dolgih let, prinese do tega. Pred nekaj dnevi je bil pri meni neki popolnoma nepoznan. On je bil v Nemčiji kot interni-ranec. Ko pa je te kraje zasedla zavezniška vojska, je bil med temi tudi Tvoj sin Stanko. On se je zanimal za Jugoslovane, na ta način se je seznanil z tem človekom. Piše se Kuret Jurij, doma pa je blizu hrvaške meje.
"On mi je pravil, kako sta se spoznala z Tvojim sinom Stan-kotom. Prinesel mi je tudi pozdrave in je rekel, da bo ob prvi priliki nas obiskal.
"Mene zelo veseli, ko mi je rekel, da govori materinski jezik, še prav posebno pa me veseli sedaj, ko smo v svobodni Titovi Jugoslaviji. Gospodarji na svoji lepi slovenski zemlji.'Mnogo je bilo žrtev, ali vse to napram življenju jugoslovanskih narodov ni nič. Ce bi Ti videla, draga sestra, kako so umirale slovenske matere in dekleta, kako so se borile proti fašizmu, si lahko samo ponosna, da si Slovenka.
"Na tisoče naših slovenskih vasi je požganih, samo po kaznilnicah je bilo umorjenih osem tisoč slovenskih žena in dekl6t. Ali danes se vse to obnavlja, vse dela, mlado in staro; hitro se celijo rane, pomoč so nam zavezniki, bratska Sovjetska zveza, Anglija in USA.
"Tudi nSša domača vas je mnogo pretrpela, saj so padli že prve dni talci. Jaz bi ^i jih naštel, ali vem, da se po tolikih letih ne bi spomnila imen. Naša domača hiša ni bila prizadeta.
"Jaz sam sem bil s hčerko ob-
dikata, sem prepotoval vse evropske države, ter tudi danes vzemam najvišji položaj.
"Ženo imam iz Istre. Hčerk& je stara 22 let, ter je knjigovod-kinja. Drugi brat Anton je doma poročen, je po očetu zidarsfe : polir; tretji, Andrej, je skladiščnik v večji tovarni, dočim je najmlajši, Jakob, tudi zidar. Maffl® še živi, stara je 84 let, je bratu Andreju, ta ima svoj dol« v žtepanji vasi. Tako sem Ti n® kratko orisal vse naše delovanj® in življenje.
"Moram pa reči, da vsaki dan poslušam radio New York, kef me zanimajo poročila naših SlO' vencev od tam. Tudi sem bil d" pred vojne v pismenih vezah ^ tovarišem Molekom, ki urejuj® ; v Čikagu slovenski list 'Prosve* to.' On je bil tu pri nas, ter s®" mnogo govorili o ameriških Slovencih, le žal samo kratko dobo-
"Tudi naše liste, ki sem jaz urejeval, smo pošiljal' Ameriko. Sedaj bomo prav gotovo navezali še ožje stike, ter med sebojno še bolj poglobi Ce smo bili tovariši na bojn®^ , polju, moramo biti še tim bo J sedaj v miru.
"Ce Ti Stanko kaj piše, in ^ veš, kje se sedaj nahaja. Te p'"® sim, da mu pošlješ moj naslo^' in ko mu bo dana prilika, da obišče v Ljubljani. Prosim da mi pošlješ naslov od Tvo'e^ moža rojstnega kraja, jaz . po zborovanjih, ter bom ob priliki obiskal njegove svoj^®' Veš, da želim se z njim spozna
"Prosim Te, da mi kaj P'®^' kako se kaj imaš, kako je z i ^ jo družino. Piši mi isto kaJ bratom Francetom in njego družino. Nadejam se, da se bo ^ sedaj bolj povezali in da bo v tesnejših stikih.
'Prejmi najlepše pozdrav®
in vsa družina; pozdravi , družifo J^rančeta'. Tvoj brat _ "Niko Bricelj-^ "Moj naslov je: Bricelj Ljubljana, Miklošičeva 22 a/ , Jugoslavija."

DOPRINOSI
Nobena posamezna naro . v Ameriki si ne more pris*
prednjaštva. Kar je Amsrik^^..^
nes, je posledica koordio®^^.
vseh narodov. V knjigi ^
tion of Nations" je naš
, J	J . I in spoštovani ameriško-slo*®''...-,
sojen na smrt, vendar usoda le . . . . . .» »omel'' , , , , v'	I pisatelj Louis Adamič	.
hotela drugače. Jaz sicer nisem . ^	oreP'
J - J on 1 i TI • . I pojasnil. D tem se lahko y ... doma ze nad 20 let. Preje sem bilnreO'
TT v, . ~	, . cate, ako si nabavite m t"
na Hrvaškem m Srbiji, sedai pa : ^	. ... , • v 2®
v .K,. T ui-	c	. te omenjeno knjigo, ki je *
ze 15 let v Ljubljani. Sem pri .	,	r? ___ravo®®!--
• J-, ,v, , i gi v uredništvu Enakopra^l^ sindikatih, dan glavnega odbo-;..........- ----------------
. . _ . _.	I MinnDuiiiiiilinuuiuiiuiiiiiiuiiiiiiiMUiiiiii"'!"'''"'
ra m mezdni referent. Cim sem i
šel iz vojske, sem vedno v poli-' OGLAŠAJTE V
tični stranki, v izvršnem odboru. Kot delegat delavskega gin-
•ENAKOPRA
'IIIMItJIlllllllllKOIIIUIIIIIIIUIIIfllllllltOllllllilllll""'
VNOS'f^
, .....................................................
z veseljem sporočani"'
da sem se vrnil iz armadne službe preko morja.
Po 29-mesečni odsoi**® sti, bom zopet pričel nirati v svojemu zdravniškemu

zobo'
uradu
Slov-
prejšnjih prostorih v St.
)dO'
nar. domu na Ave., kjer bosto dobr°
lugO'
šli in vam bom na us
Želeč vsem vesele božic*^ praznike in srečno leto ostajam s njem
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave., v S. N. D.
^®ceinb:
ra, 1945
^^ovenski aineriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni,
»01 ®	(prvi) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. 1944
k,	so bUi izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šlr-
oabora:
ENAKOPRAVNOST

ČASTNI ČLANI:
^^cembrski izdaji Zarje, Hf ,^/ovenske ženske zveze, I. Aibina Novak zapi-, ^^odnem članku:
je Amerika, imamo še cto lahko po svoje po svoje verjamemo 1 po svoje oglasimo. pa so med Slovenci ^udi taki gospodje in *ti, ki svojim katpliškim
»to,
C^j^Pi^dsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
^ Podpredsednica: MARIE PKISLAND, 1034 Dillingham Avenue, (^'"•■»oygan. Wis.
de. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE;
KRISTAN, 23 Beechtrce St., Grand Haven, Mich, ^predsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. •^predsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, » "^oU.
MIRKO G.,KUHEL, 3935 W. 26th St.. Chicago,23, III.
VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Bcrwyn, m.
j^^URJOVEC, 1840 W. 22nd PI.. Chicago 8. 111.
KRAPENC, 1636 W. 21st PU Chicago 8, 111. ''old KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
NOVAK. 6117 St Clair Ave.. Cleveland 3, Ohio. «ANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III
NADZORNI ODBOR;
'®8Ie ^L®ZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, lU, JOst|i,^^^®AJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. " ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd.. Englewood, N. J,
ijfj	ŠIRŠI ODBOR:
lOsw DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOs^® DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10. Ohio. »"amE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU.
GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. iVljij! HORZEN, Route No. 4, Princeton, III. Il^ JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
S™ATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
K Rt.TTXTl?	c* xt xnr
604—3M St., N. W., Chisholm, Minn.
KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Bcrwyn, 111 l0uj,^*NE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
'Ojjw JVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
344G5 Lalieland Blvd., Noble, Ohio.
MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ■ ^^ONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
706 Forest Ave., Johnstown. Pa.
JOsj^ZBASNIK, a. F. U. Bldg., Ely, Minn, k ® ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111.
RESNICI NA LJUBO!
urada Slovenskega ameriškega narodnega svela)
"n
I"
K 'ft sestram ne dovoljuje-misliti" ali "po svo-ali "po svoje se ogla-j® urednica Albina prosto in odkrito iz-^ ^a. svoje misli in svojo ve-v.Po Vsej pravici zaslužijo
%
in najprvo pomoč tisti,
1) j borili proti sovražnim I ostali zvesti domovi-junaško nastopili proti tudi če je bilo tre-Siij^^^^^enje . . je zanetila piscev uredniških ■Ameriške Dbmovine, ki

Zagovarja in brani slo-
Sli	in one, ki so
P^Gd Vsemogočnim Bo-\ g^odo pod vodstvom Hit--ovcev in drugih moril-j, °^^nega naroda ščitili ve-in slovensko domo-

.
»ijgj ®3stvu, da je nad tako %	iždajicami sloven-
^ h	in vseh zavezni-
^	svoj blagoslov
H^j^^nji Ij'ubljanski škof , (if ' je v smislu Hitlerje-W ^ ^slovanske propagande \ I, Vsakem partizanskem boljševizem," se je % , P^ak vseeno potegnila ^ Sv ^ ostali doma in tve-življenje za svobodo domovine in svo-
"ati -

niati, vsaka zavedna ki je članica ali ki ni
'J bn
iltg , poreklo članstvo Slo-zveze nad tako ®^oje odbornice!
Vs„, slovenska žena in de-
g '^Venske ženske zveze,
''Co	oseba, ki ima le
% . ?^yednosti in smisla "po •i,''in "po.svoje ver-j'tijiQi moralno podporo S\ Zaupnico ženski, ki ni ,svoje glave—svo-'ft svojega srca—pred .% ' uporabljajo in izko-ift cerkev, da zava-
Olo v
ovcice k delu proti ►l^klgg^^^'odu, k delu v korist ' k delu za dobrobit ti-pijavk in sesal-prvi vrsti odgovorni ^^rno klanje v Sloveni-
ji, odgovorni za mučeniško smrt tisočev in tisočev slovenskih talcev, ki so jih izdali tujemu krvniku, odgovorni za masovno mo-ritev tisočev in tisočev slovenskih izobražencev, žena, deklet, mož in otrok, ki jih j6 upepeljil sovražnik v Buchenwaldu in Dachauvu in Auschwitzu in po drugih koncentracijskih taboriščih, odgovorni za vse zločinsko početje belogardistov in domobrancev, katerim so nudili moralno in materialno pomoč, odgovorni za razvaline in ruševine slovenske dežele, katero se drznejo še danes nazivati svojo domovino
Proti vsemu temu je dvignila svoj glas poštena in zavedna ameriška Slovenka in javno zaklicala: "Stoj! Me ne verujemo več v vaše laži, me ne verujemo v vaša potvorjena poročila, s katerimi ste slepili slovenski katoliški narod zadnja štiri leta."
Draga so nam pisma naših lastnih bratov in sester iz domovine in ta pisma ne lažejo, tem verujemo in tem bomo pomagale. Tem najprvo! Tako govori in piše ogromna večina slovenskega naroda. Narod govori resnično, narod ne zavaja, narod ne laže. Ali nam morete dokazati, da narod res ne ve, kaj dela? Ali morete dokazati, da so iskreni in pravi Slovenci le oni, ki so s sovražnikom vred zapustili svojo domovino in ^e sedaj klatijo po tujini, vse, kar je ostalo doma, pa da je gnilo in nepošteno in lažnjivo?
Plačanci, ki so sedaj obrnili svoj meč v vodstvo Slovenske ženske zveze, se bodo posluževali vseh nakan in zvijač, da bi napravili razdor in prepir med našim zavednim ženstvom v Ameriki, posledice pa naprtili na rame onim, ki so se drznile postaviti gospodom po robu. Pa tudi to ne bo uspelo. Kajti urednica ima prav, ko pravi, da ženske lahko "po svoje mislijo in po svoje verjamejo in se po svoje oglasijo."
Slovenske žene in dekleta! Oglasite se! Javno pokažite, da ste sto odstotno ob strani Albine v njeni borbi za svobodo misli, vere in pisave slovenske žene! Slovenska žena in dekle v Sloveniji stoji trdno na njeni strani. Pridružite se i ve! Pridružite se še v večji meri pri pomožni akciji v korist narodu na slovenskih tleh in ne v korist onim, ki iščejo miloščine po tujini!
Le+na seja relifnega odbora
Dne 8. decembra se je vršila v New Yorku letna seja naše relif-ne akcije, ki jo je pred dobrim letom ustanovil Združeni odbor. Poslovala je pod imenom War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, njen pod-odsek, ki je imel namen in nalogo delovati med ostalimi Ameri-kanci, pa American Committee for Yugoslav Relief. Izkušnje enoletnega poslovanja so pokazale, da je bil tudi ta ameriški pododsek v veliki meri odvisen od pomoči, ki jo je prejemal od Amerikancev južnoslovanskega porekla.
Dve različni imeni, pa sta napravili precej konfuzije med našimi ljudmi in v mnogih slučajih je bilo delo z njegovim rezultatom vred duplicirano. Da se te napake odpravijo in vse delo koordinira, je bil na seji soglasno sprejet predlog, da se staro ime opusti in se vse naše relifno delo v bodoče vrši pod imenom American Committee for Yugoslav Relief, okrajšano ACYR.
Odbornikom je bilo na seji podano obširno finančno poročilo o enoletnem poslovanju ter referat o aktivnostih in doseženih uspehih številnih skupin, ki sodelujejo pri našem relifnem delu za Jugoslavijo. Ti računi in izčrpni referat bodo objavljeni v bližnji bodočnosti.
Da se delokrog naših aktivnosti še bolj 1 poveča in razširi tudi med Amerikanci, ki niso južnoslovanskega porekla, se je odbor povečal in razdelil v razne odseke in komiteje.
Istočasno je bilo naznanjeno, da je Mrs. Eleanor Roosevelt spejela častno predsedništvo našega odbora.
Sestav celokupnega odbora je sledeč;
Častna predsednica Mrs. Eleanor Roosevelt; sopredsedni-ka Zlatko Balokovič in Louis Adamič; podpredsedniki: Mihael Marinkovič, Joseph M. Marti-nac in Mihael Evanoff; tajnik Harry Justič; blagajnik Mirko G. Kuhel; pomožna blagajničar-ka Anne S. Traven; odborniki: George Kovacevich, ' Anthony Lucas, Fred A. Vider, T.. O. Lis-leson, dr. Kingsbury, 'dr. J. Freeman, Jacob Potofski, dr. De Witt Stettin, George Pirinsky, Stojan Pribičevič; finančni odbor: Joseph Zavertnik, Joyce Balokovič, George Pirinsky, dva imenuje predsednik ter Mirko G. Kuhel in Anne S. Traven.
Direktorica , poslovanja ga. Joyce Campbell je obenem poročala, da se kampanja za zbiranje obleke, obuvala, odej itd., uspešno razvija ter da bo najbrž prekosila kampanjo, ki smo jo vodili lansko ^jsimo iri pomlad. Aktivnosti ni opažati samo med Jugoslovani, temveč tudi med drugimi Amerikanci, zlasti med unijami, igralskimi skupinsjmi itd. V videku je sedaj velika kampanja sredi januarja in februarja izključno za jugoslovanske otroke, obenem pa se organizira posebni odbor, ki bo vodil kampanjo za restavriranje gledališke opreme, knjižnic in šol umetnosti, ki so utrpele veliko škodo in uničenje za časa okupacije in osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
Sejo je obiskal tudi poznani poročevalec Stojan Pribičevič, ki se je pred kratkim vrnil iz Jugoslavije, dalje g. Beno Hab-janič, trgovski ataše pri ambasadi v Washingtonu, ter Mr. in Mrs. Fastau od UNRRA, ki sta se tudi vrnila iz Jugoslavije. Vsi so imeli mnogo zanimivih poročil o Jugoslaviji in zlasti nagla-šali, veliko revščino in pomanjkanje ter potežkoče, ki jih ima z transportacijo UNRRA. Ta bo ob zaključku decembra v skupnem razdelila po Jugoslaviji za 500 milijonov dolarjev vrednosti žita, hrane, obleke, tovornih avtomobilov, poljedelskih strojev, živine za rejo itd.
Uspehi naših prireditev
Zadnji in ta mesec so se vršile po raznih naselbinah številne prireditve v korist pomožne in politične akcije, ki jo vodi v korist Jugoslavije Slovenski ameriški narodni svet. Vse so brez izjeme sijajno uspele. O prireditvah v Chicagu, Clevelandu (Euclidu), Bridgeportu in De-troitu je bilo že poročano od drugih virov.
V	nedeljo 2. decembra se je vršil shod v La Salleu, 111., shod, kjer so bile kazane tudi slike o osvoboditvi Belgrada ter o grozotah v nemških koncentracijskih taboriščih. Obširna dvorana je bila napolnjena do vrat. Govoril'je tajnik SANSa, in občinstvo je očividno bilo zelo navdušeno.
Iz Denver j a poroča Anthony Jeršin o velikem uspehu tamoš-nje prireditve dne 25. novembra.
Waukegan, 111., in Milwaukee, Wis., sta imela kazanje slik 8. in 9. decerribra. Dosežen je bil prvovrsten uspeh bodisi moralno ali finančno. Vsled odsotnosti tajnika SANSa je nadomestoval na obeh shodih požrtvovalni Jo-ško Oven, ki bo nastopil tudi na prireditvi Federacije SNPJ za zapadno Pennsylvanijo v Pitts-burghu, 27. januarja.
V	nedeljo 23. decembra bodo predvajane slike "Osvoboditve Belgrada" in "Zvezde in pesek" v avditoriju Junior High School, Chisholm, Minn. Prireditev je pod okriljem podružnice št. 91, kjer se veliko trudi za SANS po^ znani Frank Klun. Izredna atrakcija na programu pa bo nastop Johna A. Blatnika, kapitana v ameriški armadi, ki je bil med partizani v Sloveniji zadnjo zimo in pomlad. Naš narod v "mrzli" Minnesoti bo imel priliko slišati resnico o svoji stari domovini iz ust osebe, t ki si je pridobila s svojim delom za interese Slovencev veliko hvaležnost in ljubav našega naroda v stari domovini. Upamo, da bo Capt. John A. Blatnik imel pri-
liko posetiti tudi druge slovenske naselbine.
Glede pošiljanja paketov
Zadnje čase je zavladalo precej nejevoljnosti radi raznih predpisov v zvezi s pošiljanjem paketov po pošti v staro domovino. "Too much red tape," bi rekel Amerikanec. To se skuša odpraviti. Ameriške in jugoslovanske oblasti v Washingtonu ter oblasti v Jugoslaviji so na delu, da se vsa procedura pošiljanja paketov po pošti simplifi-cira in odpravijo neljube regulacije in določbe.
Vsi zavitki, poslani kot darilo svojcem, so carine prosti, ako je na zavitku označeno v prilepljenem pismu, da je parcela poslana kot DAR. Ce ni te označbe, se poštni uradniki v Jugoslaviji držijo carinskega zakona.
Trgovski ataše pri poslaništvu v Washingtonu, je izjavil, da bo to najbrž kmalu odpravljeno in bo treba na paket le prilepiti listek z označbo "DARILO." Čim se to uresniči, bo javnost obveščena.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
TRIBUTE TO SERVICE WOMEN
Signal Corps Photo WAC SERGEANT HONORED. The
Victory Bonds you buy show appreciation for the work of service women such as Sgt. Sophia G. Boron, Elyrla, O., shown receiving a Bronze Star Medal from Maj. Gen. J. L. Frink at Manila.
V. S. TreasuTy Department
24-URNA POSLUGA NA RADIO APARATIH VSEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČENO
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE.
SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vase naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati!_Mi
prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega tudi inštalira-mot
Nočni klici; MIKE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE—IV 1788
JOS, ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 0583
AvtomobUl In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI DRAD:
<62 East 152nd Street	Tel.; KEnmore 3118

Vesel božič in srečno novo leto želi vsem rojakom in prijateljem
MRS. ROZI ZDESAR
687 EAST 200th STREET IVanhoe 3788

Polna zaloga barv za zunaj in znotraj Sedaj bo čas za barvanje. Mi imamo najboljšo barvo kakor tudi vsakovrstno vrtno orodje.
Mali oglasi
TIN SHOP
Plinski fornezi—Conversion grelci. Forneze na premog popravimo in vršimo vsakovrstna kleparska dela
RESERVE SHEET METAL
& FURNACE
6925 St. Clair Ave., EX 4884
fi. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030
Cleveland Orchestra
George Szell, dirigent SEVERANCE Četrtek, 20. dec. 8.30 DVORANA soboto, 22. dcc, 8.30 RUDOLF SERKIN Piano
Vitopnice v Severano« dvorani CE 7330
OGLAŠAJTE V
•ENAKOPRAVNOSTI"
Godbenik na harmonike
ki je posebno dobro poznan v okolici St. Clair Ave. in E. 67 St., dobi službo za igrati vsak petek in soboto ter včasih ob nedeljah. Vpraša se v KENS BAR, preje Nick's Wine, 6702 St. Clair Ave.
božk je tukaj!
Gotovo |>oste vi potrebovali kakšna lepa darila za vašo mamo ali očeta, brata ali sestro ali prijateljico.
Pri nas imamo veliko zalogo vsakovrstnega blaga, pripravnega za vašo celo družino ali za vaše prijatelje.
Imamo veliko izbero vsakovrstnih sukenj za žene, dekleta in otroke; ravno tako tudi veliko izbero vsakovrstnih oblek, jopiče v in spodnjega perila ter za moške spodnje perilo, srajce, kravate, nogavice in rokavice.
Vam se lepo priporočamo za obisk ter vam vsem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
anziov&r's
6202 ST. CLAIR AVE., vogal E. 82 St.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Za delavce
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu ♦ 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Išče se
KARPENTARJE
Delo stalno Dobra plača
Kdor se zanima, naj se oglasi na
960 E. 185 St.
Mali oglasi
Pridite in oglejte si
na£o zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies."
PARKWOOD DOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
OLAJŠA BOLEČINE
Hrbtobola
Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbto-bol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost. Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost.
George Tomasir
Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleli in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini za božič, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
HE 6152

Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Proda
se
gugalnega konjička in druge igrače za tri leta starega otroka. Beneške zastore za porč, 2-komadni wicker set za porč, 'steklenice za konser-viranje sadja, krasnega kanarčka in kletko, Lionel električni vlak, Schick električno britev. Oglejte si te predmete na 225 E. 156 St. Suite 1
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. decembra,
1945
želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Imamo tudi lepo zalogo finih doma prekajenih klobas; vsakovrstno perutnino in druge dobrote za božične praznike.
Cigarete vseh vrst dobite po najnižji ceni mogoče.
GROVEWOOD MARKET
16903 GROVEWOOD AVE. — KE. 3338
GEO. HRANNY, last.
Vedno najboljše meso in prvovrstna grocerija.
• SE PRIPOROČAMO!
Kay Shoe Co.
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6418 St. Clair Avenue
WEATHER BIRD IN PETERS DIAMOND BRAND ČEVLJI ZA DEČKE IN DEKLICE.
Lepe božične praznike in zdravo, srečno novo leto vsem!
JOE IN JENNIE lEVSTIK
1169 East 76th Street
GOSTILNA
Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom.
Prav vesele božične praznike in miru polno leto 1946 želimo vsem našim gostom in prijateljem!
Vesele božične praznike in srečno Novo lete zeli vsem
FRANK VIDMAR
1038 East 74th Street
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče.
Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo.
Zgodba o opici
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
JearCs Beauty Shop
741 East 152nd Street
GLenville 8139
Našim ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost.
šastne, ognjene čeljusti, ki so z Mnogo vojnega materiala, ki požigali vse krog sebe, je stal ogromne vsote, je bilo te-
MR. & MRS. L. ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET Grocerija HEnderson 0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Velika zaloga vsakovrstnih potr(J>ščin za dobre obode.
Obenem žclimu vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
Pri nekem imenitnem gospodu je služila opica. Njen posel je bil, da je zabavala, kakor je vedela in znala, svojega gospodarja. In opica je kaj rada poslušala in ubogala svojega učitelja, ker je silno cenila človeka in njegovo vsestransko znanje. Rada se je pogovarjala z vsemi stvarmi krog sebe; s pohištvom, vodovodom, električno razsvetljavo, preprogami. V teh pogovorih ni mogla prehvaliti človeka:
"Sam Bog se ne more kosati s človekom! Iz jekla krese iskre, iz marmorja kleše divne slike in sohe, iz živalskega mesa pripravlja okusne, dragoce-jedi, iz živalske kože dela čevlje in obleko. Vodo in ogenj napelje, kamorkoli ga je volja! Iz gore dviga zlato in železo. Ni ga na zemlji kraja, kjer bi človek ne mogel napraviti čudeža. A ti pametni, vsemogočni ljudje! In kako morajo biti šele dobri! Ob tako velikem razumu jim pač ni težko biti dobrim."
Nekega dne pa umre opici gospodar. Za dediča svojega velikega bogastva je določil opico.
Opica je silno obogatela. A strašno se je začudila, ko je videla naenkrat okrog sebe vse polno ljudi, ki so ji zatrjevali na vse načine svoje veliko prijateljstvo. Čudila se je tolikanj bolj, ker so jo prav ti ljudje imeli poprej za žival. Celo slu žinčad, ki jo je prej venomer dražila, večkrat celo brcala, celo ta služinčad ji je izkazovala silno [jijoštovanje. in vdanost. Opica je čutila, da tu ni vse v redu; slutila je, da se skriva za vsem tem spoštovanjem in če-ščenjem potuhnjena laž.
Kasneje si je vendarle morala priznati, da se je varala. Ljudje so se vedli proti njej kakor proti sebi enakemu, celo bolj, ker so \'erjeli, da ona sploh ni opica, ampak sin pokojnega bogatina, nesrečen, spačen sin, iz-rodek, ki se ga je bil bogatin bal priznati za svojega. Tako je mislila poštena opica, vsa srečna, da je prepričala samo sebe, da jo imajo vsi za človeka. Hodila je po zadnjih nogah, da bi ne bili ljudje v svoji sodbi razočarani.
Izprva se je počutila vsa srečna v ulogi človeka, a ker je bila sirota prav za prav vendarle prava žival, je prihajala dan za dnem bolj žalostna.
"Čemu varam te dobre ljudi? Izdajam se za človeka, v resnici pa sem le bedna, nizkotna žival. Ljudje pa so tako dobri in iskreni."
Včasi jo je obšla neizmerna želja, da bi zaplesala pred ljudmi po vseh štirih in da bi jim pokazala svoj tako skrbno prikrivani rep. A neprestano je odlašala s tem svojim priznanjem, ker ji je prijalo, da so jo imeli za človeka.
Tiste dni pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ljudje so se pripravljali za vojno. Opica je šla s svojimi prijatelji ogledovat tvornice orožja. Ogledala si je strašne topove, tanke, bodeče žice, bombe, puške in sablje. Bila je presenečena, občudovala je vežbanje vojakov, trdnjave in rove, ki so jih gradili vojaki, in zgrabila jo je neuteš-ha želja, da bi videla te sovražnike človeka, da bi jih spoznala. Sama je zasovražila predrzne, nepoznane lopove, ki si upajo napasti tako popolne ljudi. Vse večsre, kadar je ostala sama, je šepetala polna groze:
"Kakšne pošasti^ morajo biti sovražniki človeka, da so morali izumiti tako strašno morilno orožje proti njim? V svoji otroški dobi sem slišala pripovedovati starejše opice o groznih zmajih, ki so — visoki kakor gore, dolgi kakor gozdovi — živeli pred davnimi, davnimi leti."
Neprestano so ji stopali pred o č i sovražniki človeka, njih kremlpje in strašne peroti, ki lahko zatemne solnce, njih po-
človeka, te
njimi pozigaii vse njih ostudni ostri zobje, nena- kom vojne uničenega, ostali voj-vadno močni repi in njih grom- ni material pa je po večini nepo-ko tuljenje, od katerega se je raben za civilne svrhe, za bodo-stresala zemlja. A morala je I čo vojno pripravljenost pa je za-vendar priznati, da je celo spri- j staral. Na primer, velika večina čo takih groznih pošasti člove-1 vojnih letal vseh vrst bo razde-ško orožje prestrašno.	jjana in prodana za star materi-
In potem je prišel dan, ko je al. Računa se, da bo na ta način
šlo v ropotarnico 29,000 vojnih letal, ki so nas stala okrog tri tisoč milijonov dolarjev. Ako bi prišlo do nove vojne, bi bila sedanja vojna letala, tudi najmodernejša, zastarela. Tako bosta armada in mornarica obdržali le nekaj tisoč najboljših letal za vežbalne svrhe. Pri tem pa bosta eksperimentirali z letali novih, vedno modernejših izdelkov.
videla sovražnika pošasti.
Spoznala jih je na bojišču. Brezmejno polje je bilo vse po-krito z razmesarjenimi, zmr-cvarjenimi deli človeških teles. Opica kar ni mogla verjeti svojim očem. Sklanjala se je tik nad trupli in prestrašena iskala na njih kakršnihkoli znakov, ki bi pričali o njih krvoločnosti. Zakaj — čemu bi se sicen boril človek proti njim? A nič ni mogla najti. Ranjenci so se zvijali od bolečin, bili so popolnoma krotki, njih telesa pa so bila čisto enaka telesom dobrih ljudi.
Vprašala je enega izmed njih: "Ali si ti — človek?"
Vojna je uničevanje in po+ra+a
Izmed vseh ploveških aktivno sti je vojna najbolj brutalna, najbolj uničevalna, najbolj draga in najbolj potratna. Vojna uničuje najboljša življenja in žre narodno bogastvo zmagovalcev in premagancev. Največ, seveda trpe poraženci, pa tudi zmagovalci drago plačajo za zmago.
Naša republika je bila v vojni nekaj manj kot štiri leta. Sovražne krogle in bombe niso dosegle naše dežele, torej o kakem razdejanju našega gospodarskega sistema ne more biti govora. Kljub temu je vojna zahtevala od nas nad četrt milijona mladih življenj in nam je pustila nadalj-ne stotisoce invalidov, za katere bo moralk' dežela skrbeti še dolga desetletja. V denarju nas je vojna stala okrog 3G0 tisoč milijonov dolarjev. Tekoči dohodki so pokrili le del te ogromne vsote, ostalo pa bo treba odplačevati z davki v prihodnosti.
Podobna usoda čaka večji del | naših vodnih in pomožnih ladij. V začetku vojne je tovrstna| ameriška tonaža zng,šala okrog i 12 milijonov ton, ob zaključku vojne pa 63 milijonov ton. Neko število najboljših vojnih ladij bo ostalo v pripravljenosti in neko j določeno število jih bo postav-; ] Ijenih v rezervo, kjer jih bodo i male posadke vzdrževale v do-1 brem stanju za vsak slučaj. Zelo | veliko število pa bo "skartira-nih," oziroma prodanih za staro | železo. Pri tem bodo prišle posebno v poštev male 10,000-ton-ske ladje tako zvanega "liberty" tipa, ki so se sijajno izkazale tekom vojne, za civilno porabo pa j so v splošnem neporabne. Glavni vzrok za to je, ker je njihovo obratovanje predrago. Tekom | vojne se ni gledalo na stroške, v | mirnem času pa je to važen problem. Tako zdaj te ladje čakajo v kotih raznih pristanišč dežele na svoj neromantičen konec. Z i njih so bili odstranjeni topovi, razni stroji, rešilni čolni in drugi predmeti, ki so porabljivi drugod, "prazne škatle" pa upravljajo male posadke do časa, ko bodo prodane in odprem-Ijene v primerne kraje za razkosanje.
"Nova Doba," glasilo ABZ.
0
mggestinns
Gloves Purses Perfumes Cosmetics Fascinators Manicure Sets Handkerchiefs
Slips Hose Robes Gowns Pajamas Sweaters Bed Jackets

g	G'l^ma
S	Silial ^licp
20	A MERRY CHRISTMAS
m	AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL
^	6111 St. Clair Ave. HEnderson 6800
13%
NOTTINGHAM WINERY
BONDED WINERY NO. 73
17721 Waterloo Road
MARTIN KOZAR, lastnik
Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijska vin®' Cene zmerne. — Se priporočam!
IMAMO TUDI RAZNE VRSTE SLADKO VINO
Vesel božič in srečno novo leiq želinio vsem prijateljem in znancem!
Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem!
CARL G. OPASKAR, M. D.
740
Zdravnik EAST 152nd STREET
Office: GL.: 3134 — Res.; PO. 8055
DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. bLAIR AVENUE — HEnderson 4114
FRANK V. OPASKAR
Od^^tnik HIPPODROME BUILDING
MAin 3786
Res.; WAshington
0989
MR. & MRS. JOHN SAURICH MR. & MRS. JOHN LENARSIC
GOSTILNA
7513 St. Clair Avenue GoodEats

Našim gostom postrežemo z različnimi likerjii pivom in vinom ter sendviči. Cenjenemu občinstvu toplo priporočamo za obilen obisk.
Želimo vsem prijateljem in odjemalcem vesele hoi^ praznike in srečno ter zdravo Novo leto!
WATERLOO RECREATION
Joseph Poaelnik, lastnik
IVanhoe
9595
15721 Waterloo Road
želi vsem Slovencem in Hrvatom lepe božict^ novoletne praznike!
in
ZA OBŠIRNO IZBERO VSAKO"^RSTNIH
TOV ZA BOŽIČ, SE IZPLAČA KUPOVATI
TAYLOR VARIETY
(5c & lOc do $1.00 TRGOVINAH
6714-16 St. Clair Ave.
pBl
Vesele božič in srečno noVo leto vsem odje^ia
Ice^
#
IC. decembra, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5
m
m
N


Htn	? Shirts
PORTIS	A ■ ] N Sport Sliiris |
Gift Certificate	" Ne(l(wear <
yith miniature	A
hat box	Y Handl(er(liiefs <
• fat	T white boxed
'	* '
Ciaoats bij SUPERBA]
' 7?2w||fets
Gifis by
g HICKOK
ll^ Belts and Buckles Tie Pins — Bars Cuff Links Billfolds Suspenders Garters
CAMPUS
sponnwEtii
Sweaters Wool Vesis Mackinaws Leather Jackets
ROBES SOX
PISMA IZ STAREGA KRAJA
0000000000<XXOOOOOOOOOOOOOOOO<00000<XX
Vesti od birhnancev v Dobu pri Ljubljani
BOYS'
GIFT SUGGESTIONS
Shirts... Navy Pee Jackets... Trousers... Sweaters... Sox... Ties... Ear MuM Caps...
§ He'll Appreciate A Gift From
Frank Belaj
MEN'S and BOYS' WEAR (205 St. (lair Ave.	HE 9072
Poznana Mr. in Mrs. Louis in Antonia Wess, 16420 Arcade Ave., sta zopet prejela pismo od svojih birmancev, Urške in Miloša Lederera, ki sta pisala sledeča pisma:
24. avgusta 1945 "Draga teta in stric, botra in boter:
"Ravno danes smo prejeli Vaše pismo, katerega smo se zelo razveselili. Mama so se kar jokali od veselja. Zato se Vam naj-prvo iz dna srca prav lepo zahvalimo za pismo. Zmeraj smo premišljevale, če ste še živi. Draga teta in stric, botra in boter, mama so še živi in vsi drugi tudi. Jaz in Urška smo še zmeraj skupaj v Vaši hiši. Blaž je tudi doma s svojo družino. Mama so bolj bolehni, imajo zelo hud rev-matizem, pa še na srcu so bolni in živčno. Pa saj so lahko, ker so že ta drugo vojsko dočakali in preživeli, pa tako hudo, kot je bila zadnja. Vedno pravijo, da jih bo enkrat kar kaj zadela, pa saj ne bi bilo čudno. Toliko premišljevanja in pa žalosti. Preje svetovna vojna 1914 leta, ko smo ata izgubili in so mama sami ostali s sedmimi malimi otročički, no in sedaj v tej vojni so pa sinovi bili notri, so pa spet tako premišljevali, da so mislili, da se jim bo pamet zmešala.
"Miha je bil interniran samo tri mesece, Jože pa skoraj dve leti, daleč v Italiji. Blaž in Francel sta bila pa pri partizanih. Blaž je bil samo en mesec, potem je prišel domov, ker je bil bolan. Francel je pa še sedaj notri v Jugoslovanski vojski v Ljubljani. Hvalabogu, da je enkrat konec te strašne vojske, drugače bi bilo pa nas konec. Živi smo še sedaj vsi: Jože, Francel, Blaž, Miha, Micka in Pavla, čeprav smo vsi bolj bolehni, ampak da smo le živi ostali. Za Jožeta smo mislili, da ga ne bomo več videli, pa se je le znašel.
Mami je bilo tako hudo za njpga, ko je res dober fant. No, pa sedaj še nima službe, ko je tudi bolj bolehen. Saj veste kaj je tam po svetu, po taboriščih. Jože je še samski pa jaz, Urška. Jaz se tako ne bom nikoli moži-la. Sem že 42 leta stara. Moram biti poleg mame, ker ne morejo sami biti, ne morejo prati, ker ne smejo v mrzlo vodo, radi tako hudega revmatizma, pa še druge bolezni, tako da jih moram večkrat za roke prijeti, da jim pomagam vstati.
"Miha je tudi oženjen že od 1941 leta. Ima hčerko in sina tri mesece starega. Draga botra in boter, vedno smo premišlje vale z mamo, kaj' je z Vami. Ali sta še živa ali ne, smo rekle, da bi se vsaj enkrat oglasila. Mi smo še vsi živi, samo od Vas smo čakali še pošte in tudi to smo učakali. Tako smo bili pi sma veseli, da Vam ne morem popisati, najbolj pa mama
"Veste, draga moja botra in boter, meni se je večkrat sa njajo od Vas. Pred enim mesecem se mi je sanjalo, da ste prišli sera V Dob, pa ste se vozili okrog hiše z vozom.
"Jaz hodim še v tovarno, da nekaj zaslužim, da se z mamo živimo. Pa sedaj je se bolj hudo za denar. Mama pa nič ne zaslužijo. Prej so dobivali eno malo podporo, kot vojna vdova, sedaj še ne dobijo nič. V "ta-brh" pa ne morejo nič hoditi. Drago je pa vse tako. Za jesti se že sedaj dobi, moke se precej dobi, sladkorja pa bolj malo, ali pa masti. No, pa saj imamo na karte. Mama pa najrajši kaj spijejo, kakšno kavo ali čaj, pa kakšen glažek vina. Tudi vino se že dobi, pa je drago sedaj in bolj težko se dobi, ker še niso vse železnice popravljene, ko je bilo tako strašno dosti poruše-
nega. Pa tudi tovarne so zbite, tako da še nič blaga ne dobimo za obleke, da kmalu ne bomo imele kaj z mamo za obleči. Kar strah me je, če bi mama bili ta^ ko bolani, da bi bili kar v postelji, bi jih ne imeli v kaj preobleči, ker nimajo nič spodnjega perila. Jaz pa tudi ne. Predpasnik imajo samo eden, pa še tisti je zašit,
"Veste, draga botra in boter, v nemški vojski so samo na otroke gledali. Mi pa nismo nič dobili, da bi si mogli kaj kupiti za obleči. Ali se tam pri Vas kaj lažje kupi blago ali čevlji? Pa s časoma se bo ja tudi tukaj kaj dobilo. Tako sem Vama malo popisala, kako se kaj imamo in pa da smo še živi. Sedaj končam to moje slabo pisanje in oprostite mi, ljuba moja botra in boter, moji slabi pisavi. Seda) Vaju pa vsi prav prisrčno pozdravljamo, najbolj pa mama in jaz, Urška > Blaž in njegova družina, pozdravljajo Vas tudi Francel, Jože, Miha, Pavla in Micka. Pozdravimo tudi našo sestrično Toniko in Lojzeta in njegovo družino. Ali sta še zdra-va in živa in njegovi otročički. Le povejte jima, da jih prav lepo pozdravimo.
"Vaptovi oče in mati sta še živa; Načeto ve so pa že obe umrle. No, kaj takega posebnega nimam več kaj pisati. Sprejmite le enkrat sto in sto pozdravov in poljubčkov od mame in Urške, vedno na Vas misleče. Prosim, pišite še kaj, če boste jrejeli to pismo, pa če boste mogli brati, ko tako slabo pišem.
"Urška Lederer" Drugo pismo je pa sledeče vsebine;
Ljubljana, 13, septembra 1945 "Dragi boter in botra:
^<><><><><>0<>0<><><><><><><><><>0<><><><><><><><><><><x><H><><><> I sem bil večji del ob vodi in
krompirjevih olupkih. S trdno voljo v boljšo bodočnost sem vse lahko prenašal. Ko se je zrušil fašizem v Italiji, sem bil že doma, toda ne dolgo, ker so me pa spet Nemci pobrali in pritirali na prisilno delo. Tam sem pa bil do osvoboditve. Sedaj se pa nahajam zopet v Ljubljani z vso mojo družino. Imam hčerko staro 3 leta, sinček je pa tri mesece star. Drugič Vama pošljem sliko.
"Tukaj se sedaj urejuje vse dobro. Samo, da še to preboli-mo, ker smo zadnja štiri leta ob vse prišli, po zaslugi nemških in italijanskih tiranov, ki so nas ropali in morili po naši zemlji. Sedaj je tega konec. Lačni nismo več. Za enkrat je še hudo za obleko in obutev. Tega še primanjkuje, pa tudi to bo sčasoma urejeno, tako da bomo vsi uživali, ker smo morali vsi trpeti. Jaz sem bol j slabega zdravja, ker imam še malo posledic trpljenja, a upam, da se bom počasi tudi pozdravil, ker še nisem prestar, tako da bom še lahko užival zlato svobodo.
"Sedaj pa naj zaključim moje pripVosto pisanje ter Vaju najprisrčneje pozdravljam, kakor tudi moja žena in otročički. Iskrene pozdrave Toniki in Lojzetu.
"Miloš Lederer".
Gnezdo
Naše dvorišče je bilo ograjeno s kamenitim zidom. V tem | zidu se je vgnezdila ptičica.
Vhod v gnezdo je bil z vnanje ] strani zida, ker je pa bila v zidu razpoka, smo — z naše strani — skozi to razpoko lahko | opazovali vse, kar se je v gnez- ] du godilo.
Ptič s tem nismo motili.
Kakšno veselje je bilo — nam j otrokom — opazovati, kako sa-' mica sedi, potem kako prinaša I
r.-ladičem hrane, kako jih pita, Po pet let dolgem molku s; j napaja in snaži ... Po cele ure \
zopet oglašam. Pa saj se samemu sebi čudim, da sem še sploh ostal živ v tem strašnem viharju, ki je drvel preko nas zadnja štiri leta, A zmagala je volja in vztrajnost. Minuli teden je bila pri meni mama in mi je dala brati Vaše pismo, iz katerega sem razvidel, da ste še vsi živi in zdravi, kar me zelo veseli.
"Meni je pa vojna zadala veliko tqjljenje, ki se ne da opisati. Bil sem ločen od vseh domačih, ker jaz sem se nastanil v Ljubljani še pred vojno ter sem bil okupiran od Italijanov. V Dobu so zasedli pa Nemci in tako smo bili popolnoma ločeni, ker je bila državna meja na Črnučah. Kmalu po zasedbi Ljubljane so me ugrabili fašisti in me odpeljali v taborišče. Tam
smo tako gledali.
Neki dan pa priteče k meni i mala sestra z jokom, češ, da je | kača v gnezdu.
"In ptičke?"
"Pojedla jih je kača."
Poznam siromašno vdovjco, tudi ta je imela polno hišo | otrok ...
In kdo je zdaj v hiši ? Advo-1 kat!
Kadar to vdovico vidim, mi 1 pride tista uboga ptičica na mi-1 sel . . .
S
g ZA BOŽIČNA DARILA
obiščite
1 A. Grdina & Sons, Inc.
Še vedno imamo I e p p zbirko igrač za otroke, do-čim smo sigurni, da če želite idealno darilo v obliki kakega predmeta v pohištvu, ali svetilko, itd., da vam lahko zadovoljivo postrežemo.
A. Grdina & Sons, Inc.
15301 WATERLOO RD.
ANDREW RUZIK
6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Selimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
KNIFIC REALTY
JOHN KNIFIC, prodajalec
820 East 185th Street
nasproti La Salle gledališča
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočam za v bodoče pri nakupu hiš in zemljikč.
Na uradu: IV. 7540
Na domu: KE. 0288
TIEBER'S HOME BAKERY
7406 St. Clair Avenue
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
Postregli bomo z najboljšim pecivom.
Prav vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
VIHTEUC HARDWARE
807 EAST 222 ST. IV 2223 Euclid, Ohio
MARN'S DRY CLEANING
6518 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 2940 Sčistimo, zlikamo in popravimo obleke
Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
MRS. FRANK MARINCIC
^ Odprto vsaki dan in zvečer do božiča g
Bonded Winery No, 131
15012 SYLVIA AVENUE
Potomac 2554
Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst.
Vicki Kmefs
BEAUTY SHOP
5506 Superior Avenue
HEnderson 7202 Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
Da bodo vaši lasje vedno lepo urejeni, poslužite se našega lepotilnega parlor j a.

E3NAK0PRAVN0ST
19. decembra, 1945
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"No, fant, steči in povej gospa Mullerjevi, da imam venec, da sem strelski kralj. In reci ji, da bomo to nocoj proslavili in da bo mnogo dam prisotnih. Tudi njo prisrčno vabimo in tudi gospoda Gottfrieda. Ali si boš zapomnil?"
"Da, gospod!"
Fritzek se je odpravil na pot, kakor so mu ukazali. Nekoliko kasneje se je povrnil in povedal sporočilo gospe Mullerjeve, da ne more priti, ker ji ni dobro. Ta novica pa jo je navdala z veseljem.
"In gospod Gottfried?"
"Gospa Mullerjeva je rekla, da je gospod Gottfried zelo zaposlen."
"Tako, aha! Hm! Lepo in dobro!"
Antona Jakoba se je polotil občutek grenke, osamljenosti. Nato pa divja strahovita jeza, V enem požirku je zlil vase poln kozarec vina. Ko bi le človek tega vina ne pil tako lahko! .. . Prekleto vendar!"
Okoli enajstih je šel Anton Jakob Muller domov. Obilno se je najedel in preobilno napil. Njegov korak je bil majav. Rothlisberger, ki se je tudi vračal domov, je spremljal svojega gospoda. Na dvorišču sta si voščila lahko noč.
Anton Jakob je stopil v hišo. Z vencem na glavi in s karabin-ko v roki se je neVodno plazil k Terezini sobi. Zdaj jo je hotel presenetiti. Sunkoma je odprl vrata. Takrat pa je zagledal prizor, ki se je zdel na prvi pogled izredno miren in spodoben.
Gottfried je čepel na tleh in držal v roki knjigo, iz katere je vsekakor bral Terezi. Opa je sedela naslonjena v blazino na zo-fi. Ko se je pojavil na vratih njen mož, je naglo okrenila glavo.
"Za vraga vendar!" je zakričal Anton Jakob, ko je zagledal ta prizor. "Kaj naj to pomeni? Zdaj sem vaju ujel, ali ne? Kaj igrata vidva? Lutkovno gledališče ali kaj? Kaj ji spet prebiraš? Kakšna nevarna godlja je spet to?"
Gottfried je naglo skočil pokonci.
"Pesmi," je dejal, prebledel in ponudil očetu knjigo.
Anton Jakob mu je izbil knjigo iz roke.
"Vidva sta čuden parček v moji hiši!" je zaklical. "Ali me ne spoštujeta več? Ali nisem poslal k vama Fritzeka, da prideta k "Medvedu"! Ne, ona ne more priti! Gospe Mullerjevi ni dobro! Nikdar ji ni dobro!"
"Tone," je dejala Tereza mirno in vstala. "Vedi se dostojno! Ne kriči tako!"
Za trenutek je vladal mrtvaški molk. Anton Jakob je opazil, da ima njegova žena le široko domačo haljo in pod to le zelo malo obleke. Kri mu je za sekundo izginila' s čela. Strgal je karabinko z rame in jo vrgel na zofo. Naglo je stopil k Terezi in bolščal v njen obraz.
"Eno bi rad vedel," je godrnjal, "zakaj nisi prišla, ko sem poslal pote? Ali se me sramuješ? Ali nisem dovolj dober zate? Kaj se to pravi, da ne storiš tega, kar jaz želim? Ali niso moji prijatelji dostojni ljudje? Vsi, ki so bili tam, si razumela, so bili pošteni ljudje in k večerji so prišle tudi vse ženske. Da! Že tedne sem pričakoval tega dne. Hotel sem dobiti nagrado! In tudi dobil sem jo! Dasi se bližam šestdesetemu letu! Kljub temu, da so me v svetlem dnevu zrezali in mi vzeli jetra. Ti pa hiši prišla! Ne! Gospe Mullerjevi ni bilo dobro! Haha! Sramota, dekle! Sramuj se. Da sediš tukaj pri knjigi in
imaš na sebi komaj par cunj ter bingljaš z nogama pred njegovim obrazom in poslušaš, kako ti prebira ušive pesmi!"
"O ljubi bog!" je pripomnil Gottfried, "niti najmanjšega razloga nimava, da bi se sramovala, Ali si pričakoval, da bere-va sveto pismo? Kam bi naju v tem primeru prišteval?" Njegova usta so nervozno podrhtavala.
"Motiš se!" je zakričal Anton Jakob, "Ti bi najbrže potreboval svetega pisma, oba bi ga potrebovala!"
Od besnosti trepetajoč se je umaknil.
"Ti," je nadaljeval in poka-zal svojega sina, "ti si ničvreden! Pojdi svojo pot in jo pusti v miru! Ne potrebujem tvoje pomoči. Pojdi in pometaj pred svojim pragom, preden se boš lotil njene vzgoje!"
"Dovolj zdaj!" je dejalia Tereza z gospodovalnim glasom. "Mislim, da to zadostuje. Tone!"
"Tako, res dovolj?"
"Da, preveč si pil!"
"Pil? O, aha! Hm!"
Glas Antona^ Jakoba je bil hripav; solze so mu stopile v oči.
"Ali te ni sram, deklica, da mi tako govoriš pred fantom? Ali je to vsa tvoja dostojnost?"
Snel si je z glave lavorjev venec in ga divje strgal v majhne kosce.
"Tu imaš!" je škripal, "Tako mislim zdaj! Tega mladega postopača z njegovimi ušivimi pesmimi više ceniš kakor častno mesto kraj svojega moža. To je bilo poslednjič, da sem streljal v tarčo. To je poslednja nagrada, ki BO si jo priborili Muller-ji!"
Vrgel ji je strgan venec k nogam. Divjal je,
"Prihodnjič," je grozil skoraj ves iz sebe, "prihodnjič bom streljal na živ cilj! Ali me razumeš?"
Nato se je obrnil h Gottfrie-du in zarjovel nanj;
"V posteljo, fant! Izgubi se mi izpred oči! Ti si prekletstvo mojega življenja!"
Molče je Gottfried zapustil sobo in odšel po stopnicah. Nato je zgrabil Anton Jakob Terežo za roko. Ob njegovem prijemu jo je zabolelo, toda ni se branila. Razgrnil ji je domačo haljo, da bi se prepričal, ^e je imela le nočno srajco in nogavice. Obraz se mu je spačil. Oči so mu skoraj izginile za rdečimi robovi.
"Tako je torej, kaj?" je rjovel.
"Tone," je rekla Tereza pomirljivo, "ali ne bi bilo bolje, če bi šel v posteljo, kakor da vse preklinjaš in mene zmerjaš?"
"Posteljo? Naveličal sem se svoje postelje! Povsem sit sem tega polovičnega življenja! ge nocoj moraš nazaj v mojo sobo in moraš biti prava zakonska žena! Konec je neumnih za-devščin! In trdno te bom |)rive-
zal na svojo posteljo! Da! In požgal bom tvoje preklete knjige, tvoje pesmi. In zbil ti bom hrbtišče, če se boš še kdaj tako nesramno slekla. Sežgal ti bom obleko in te vtaknil v vrečo, da! Le smej se, deklica, haha!, če te veseli, toda tulila boš, še preden bom s teboj opravil! Ne imej me za bedaka! Imam dobre, ostre oči in znam jih porabljati. Ti nisi bila prva, ki so jo pobrali s ceste in jo spet vrgli nazaj. Za boga, marsikaj pozabim, kdo je bil tvoj oče! Kaznjenec! To je bil, ne pozabi!"
Zdivjal se je v brezmejni besnosti.
"Te besede boš požrl in če bi tudi bljuval pri tem." Bleda kakor kreda je odšla Tereza iz sobe.
Anton Jakob je zagrmel za njo kletev.
. "In če te še kdaj dobim s fantom, potem bo konec!" je kričal za njo, ^"Prav vseeno je ali imaš otroka ali ne, ustrelil te bom!"
Tereza je poskušala iti po stopnišču, toda stopnice so se ji izmikale izpod nog. Bledica njenega obraza je bila bolna. Nazadnje se je privlekla do vrha in potrkala je na Oottfrie-dova vrata. Takoj je odprl.
"Kaj hočeš? Ali želiš česa, Tereza?" jo je vprašal brezzvoč-no.
Pokimala je, nato je zmajala z glavo. Govoriti ni mogla. Polna usta je imela sline in je ni mogla pogoltnini. Gottfried jo je podprl s svojo desno roko. Smrten strah se ga je loteval. Strmel je v vrata in vsak trenutek je pričakoval, da bo ugledal očetovo karabinko, ki je namerjena vanj. Opotekel se je. Skoraj bi se zrušil s Terezo vred na tla. To je bil zdaj najbrže konec ljubezni, "Ti si prekletstvo mojega življenja!" ge vedno so mu donele te strašne besede po ušesih. Konec! Popolnoma gotovo konec. Oče je vedel vse, moral je vedeti, sicer bi ne izbruhnil te kletve,
"Tezera, najljubša!" je zaše-petal, "Zavedi se, dvigni se!" .
Za stopnišče niže so treščila vrata. Terezino telo je bilo nenadoma otrplo, "Poslušaj!" je rekla.
Mrtvaški molk. Večkrat zapored je krčevito goltnila.
"To so bila vrata v spalnico. Ali slišiš? . . . Zaklepa."
"Pojdi dol, Terezika! Za božjo voljo, Terezika, pojdi dol! Kaj če pride sem gor! Kdo ve kaj bo storil,"
Zmajala je z glavo,
"Ne! Ne bo prišel gor. Vem, da ne bo prišel,"
la: Da, da! Tako daleč smo zdaj prišli, Gottfried — ali on ali jaz,"
Odurno se je zasmejala, "Ali si zblaznela?"
"Jaz? O He!"
Trdo se je zasmejala,
"Zdrava sem, Gottfried! Nisem zblaznela!"
Prestrašil se je, da je tako obvladala samo sebe. Razumeti ni mogel, da se v takem trenutku smeje,
"Jutri zjutraj," je dejal, "bom zapustil hišo,"
(Dalje prihodnjič)
"Pojdi dol! Pojdi dol!" je ponavljal obupno.
Toda ona je zapahnila vrata.
"Slišal sem, kako ti je grozil! Terezika, prosim te, prosim, pojdi dol. Zakleni se v svojo sobo, Pijan je,"
Tereza je osmuknila s svoje domače halje lavorjev list in ga vrgla proč,
"Kmalu boš imel mnogo več razlogov za bojazen," je dejala hladno, "Vseeno bi mi bilo, če bi zdaj prišel gor. Ničesar drugega ne bi mogel storiti, kakor da bi ustrelil tebe ali mene ali oba. Ha! To bi ne bila tako strašna nesreča. Morda najboljše, kar bi naju lahko doletelo." Skoraj nezavedno je pristavi-
ST. CLAIR BEVERAGES
7702 ST. CLAIR AVENUE
IMAMO VSE POPULARNE VRSTE PIVA, ALE in VINA
JOHN PRITEKEL, lastnik
EX 0498
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
Božična darila
Pri nas vam nudimo lepo izbiro raznih božičnih daril kot
Velike in male namizne svetilke, lepo izbiro raznih malih mizic, stolov, ogledal, skrinj iz cedro-vine, in še veliko drugih električnih predmetov.
NORWOOD APPLIANCE & FimNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHNSUSNIK
Gostilničarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo,
DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO VRSTNIM PIVOM
GROSSVATER
(SPRING WATER)
ALE -- HALF & HALF
Se priporočamo
Double Eagle Bottling Co.
John Potokar in sinovi, lastniki
6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629
Vsem svojim odjemalcem in znancem želim vesele božične pralnike in srečno in veselo Novo leto 1946!
ANTON DOLGAN
15617 WATERLOO RD.
IVanhoe 1299
Polna zaloga barve za zunaj in znotraj. Umetno gnojilo. TRAVNA SEMENA—VRTNO ORODJE—LINOLEJ
GRAND - TAPPEN - ROPER KUHINJSKE PEČI
Pravkar smo prejeli nove G. E. električne kuhinjske peči!
BOŽIČNO VOUILO
Božični prazniki so pred nami; čas, ko človek rajši misli na druge kot na sebe. V tem duhu želimo vsem polno veselja v božičnem času.

478 East 152nd Street
f. ^Oetek pcciebni ;?at)£53
m
i
Cleveland, Ohio
Vesele božične ■praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
DANIEL STAKICH in LUDWIG RADDELL
Insurance Agency and Real Estate Fire, Auto, Tornado, Plate Glass, etc.
15813 Waterloo Road
KEnmore 1934
želimo vešele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem!
MARIE RICARD BEAUTY SALON
Marie Tulile, lastnica
17216 GROVEWOOD AVENUE IVanhoe 0645
"Lot Us Solve Your Permanent Wave Problem"
KATRINA'S MILLINERY
1139 EAST 79th STREET
KRASNE KLOBUKE NAREDIMO PO NAROČILU
V naši trgovini dobite fine nogavice, spodnja krila, halje, spodnje perilo, ročne torbice in druge potrebščine za žene in dekleta.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Selimo vsem gostom in prijateljem!
MR. IN HRS. JIM KOTNIK
7004 St. Clair Ave.
GOSTILNA
Wiiies •
Pri nas vam vedno postrežemo prvovrstno z dobro pivo, žganjem in vinom. Serviramo tudi okusen prigrizek. Se priporočamo, da nas obiščete.
želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo vsem odjeTfnalcem in prijateljem!
HOME EQUIPMENT SALES COMPANY
FRANK C. PERME
710 E. I52nd St.— MU. 4111
PRI NAS SI LAHKO NABAVITE VSE POHIŠTVO
ZA DOM
KADAR
si želite kozarček pristnega žganja, kozarec pristnega vina ali svežega piva, pridite k nam. Vedno prijazni postrežba in vesela družba.
Okusen prigrizek.
KOPINA'S CAFE
MR. IN MRS. FRANK KOPINA, lastnika
481 East 152nd St., KE. 9899
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim gostom!
decembra, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN 7
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
B. J. RADIO SERVICE
HEnderson 3028
Ji
Prvovrstno delo na vseh radijah. Vse delo jamče-Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES.
Se priporočamo vsem, posebno pa društvom za Sound System' za v dvorane, na prostem in za pik-Gike.
1363 East 45th Street
JERMAN'S CAFE
3840 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA
belimo prav vesele božične praznike vsem našim obiskovalcem in prijateljem!
naši gostilni postrežemo ob vsaki priliki z najboljšim prigrizkom in vsakovrstno fino pijačo.
^^limo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
ACME DRY CLEANING
FRANK JURECIC, lastnik
672 East 152nd Street
Pbleke sčiščene pri nas izgledajo kot nove, ker na-a.vimo vedno prvovrstno d61o. " '
Naš telefon je: GLenville 5374
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
SYLVIA CAFE
MR. IN MRS. JOE KOPINA, lastnika
GE5T
546 East 152nd St.
Pivo—vino—žganje ter okusen prigrizek. Se priporočamo vsem za naklonjenost.
V' Pv,
®seZe božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
CLOVER DAIRY

SLOVENSKA MLEKARNA Approved Dairies	Joseph Meglich, lastnik
1003 EAST 64th ST. — ENdicott 4228
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
HANDEL'S SHOE STORE

6107 St. Clair Avenue
Poleg Grdina Shoppe
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Jaroslav Hašek:
REŠEN
Avtor te, do sedaj nepoznane satire proti smrtni kazni je umrli - humorist in pisatelj "Dobrega vojaka Švejka."
Iv. Vuk.
Popolnoma postranska stvar je, zakaj mora biti Patal obešen. Naj je zagrešil zločin kakršenkoli, smehljaja vsekakor ni mogel zakriti, ko mu je pro-fos v noči pred tistim jutrom, ko je imel biti po vseh pravilih obešen, prinesel y celico steklenico vina in dobro porcijo telečje pečenke.
"Ali je to moje?"
"Da, vaše," je odgovoril pro-foš žalostno. "Naj vam dobro tekne za zadnjo uro. Prinesem vam še kumarčno solato. Nisem mogel vsega naenkrat. Takoj se vrnem. Tudi zemlje sem še pozabil."
Patal je pobit sedel za mizo in začel jesti telečjo pečenko z naslado. Videlo se je, da je bil sicer cinik, vendar drugače čisto razumen človek, ki je užival, kar se da uživati v par urah, katere mu še daje sodišče. Samo ona misel mu nekoliko kvari užitek. Namreč, da vsi ti ljudje, ki so mu danes zjutraj čitali, da je njegova prošnja za pomilo-ščenje bila odklonjena ter da je obsodbo izvršiti v 24. urah in naj se delikvent na to pripravi in svoje zadeve uredi, da vsi ti ljudje, ki ga bodo obesili in umorili, ki bodo gledali njegovo umiranje, da bodo vsi ti ljudje jutri, pojutrišnjem in tako dalje živeli s svojimi družinami, medtem, ko njega več ne bo. Te filozofske misli so ga spremljale, ko je užival telečjo pečenko. In ko mu je bila pri-nešena solata in žemlja, je izrazil željo, da bi se mu dala pipa za tobak.
Podana mu je bila pipa in tobak, da si voljo udobrovolji. Prpfos mu je celo sam ^nž^al pipoin ga pri tenrf'opozoril na zaupanje v brezkončno milost božjo. Naj že je tukaj na zemlji vse zgubljeno, tam zgoraj v nebesih še vedno ni zgubljeno. Delikvent Patal je zaprosil šs za porcijo šunke in še za na-daljni liter vina.
"Dobite, kar si poželite," je rekel profos. "Ljudem vaše vrste se mora ugoditi." . "Prinesite mi tudi dve krvavi klobasi. Rad bi tudi liter črnega piva."
"VHe dobite. Takoj pošljem po to," pripomni uljudno profos. "Zakaj bi se vam ne naredilo veselja? življenje je vsa prekratko; treba uživati, kar se uživati da."
Ko je zaželjene stvari prinesel, je nadaljeval filozofirati s Patalom, kateri je izjavil, da je popolnoma zadovoljen.
"Grom in strela," je rekel, ko je vse pojedel. "Sedaj imam željo no debrecinski pečenki, gor-gonzola siru, po sardinah in drugih dobrih stvareh."
"Vse dobite, ako želite; pri moji duši, sam sem vesel, da vam diši. Upam, da se do jutri sami ne obesite. Vidim zares, da ste pošten človek. Kaj bi imeli od tega, gospod Patal, če bi se obesili prej, predno bi napočila določena ura in bi to urad uradno naredil? Hočete morda š) časo piva ali dve? Danes je iz-borno! Gorgonzola sir vas bo
žajal. Dve čaši vam prinesem. In na sardine in na debrecinsko pečenko pijte vino, dragi prijatelj. To prija."
Vonj vseh teh stvari je kmalu napolnil celico. In v sredi je sedel Patal, pridno se poslužujoč, tukaj kos sira, tam sardino, sedaj pivo, nato zopet vino, kakor mu ravno pride pod roko. Nato je Patal izrazil željo, da bi rad nekoliko sadja in slaščic ali finega peciva ter skodelico črne kave.
Njegovi želji je bilo ugodeno.
Ko je tudi to povžil, je prišel jetniški duhovnik, da poda Patal u tolažbo. Duhovnik je bil vesel gospod, prav nip nepristo-pen, nego nasprotno, vljuden, kakor vsi ljudje v njegovi okolici, ki so se toliko zanimali zanj, ga obsodili na smrt in ga bodo jutri obesili, ter družabno bili naravnost prijetni.
"Bog z vami,^ mladi človek", je rekel jetniški duhovnik in ga potrkal po plečih. "Jutri zjutraj bo vse končano, vendar ne smete obupati. Spovejte se in glejte veselo. Zaupajte v Boga, ker Bog se raduje spokorjenega grešnika. So ljudje, ker se niso izpovedali, da celo noč okrog letajo in stokajo; vem, da to ni nič prijetnega, glavo bi človeku razneslo — kdor pa se izpove, ta spi tudi poslednjo noč spanje pravičnika. Temu je dobro! še enkrat vam povem, dragi moj, dobro vam bo, če očistite svojo dušo grehov."	%
V tem trenutku je postalo Pa-talu slabo. V želodcu se je gibalo nekaj, bilo mu je, kakor, da ga sili bruhat. Ali ni slo. Poprijeli so ga želodčni krči. Na čelu se mu je zbiral mrzel pot. Jetniški duhovnik se je prestrašil. Novi krči so se ponavljali. Patal se je zvijal v kotu od bolečin. Pazniki so prišli in ga prenesli v jet-niško bolnišnico. Jetniški zdravniki majajo z glavami. Proti večeru je dobil Patal vi^feo vročino. Ob polnoči izjavijo zdravniki, da je njegovo stanje zelo dvomljivo in soglasno doženejo, da gre za zastrupljenje. Težko bolne delikvente se ne obeša, zato se je tisto noč prekinilo s postavitvijo vešal. Mesto tega je bil Patalu izpran želodec. Neprebavljeni ostanki jedi sp potom analize pokazali, da je povzročil boleszn klobasni strup. I Poročilo se je glasilo, da so se krvave klobase vsled toplega vremena pokvarile, in da se je pri tem ustvaril strup, ki je zastrupil Patala. Takoj se je naredila pri mesarju, pri katerem so se kupile krvave klobase, preiskava.
Našlo se je, da se je dotični mesar pregrešil zoper zdrav-stvene-sanitarne predpise, ker krvavih klobas ni držal na ledu. Zadeva je bila predana državnemu pravdništvu, ki je dvignilo zoper mesarja tožbo radi prestopka zoper telesno var-aiost. Med sodnimi zdravniki, ki so zdravili Patala, je bil tudi mlad, dober zdravnik, ki je ves ta slučaj bolezni Patala proučil z zanimanjem in vse, kar je le bilo mogoče, povzel, da ga je ohranil pri življenju. Zakaj slučaj je bil nenavadno težak in kompliciran. Dan 'in noč se je trudil pri Patalu in nekako v štirinajstih dneh ga je ozdravil ŽD v toliko, da mu je rekel, ve-
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
selo ga s široko dlanjo udarjaje po plečah:
"Rešeni ste!"
Drugi dan je bil Patal po vseh pravilih obešen, zakaj njegova telesna konstitucija je zamogla prenesti vrv. Mesar, ki je vsled svojih krvavih klobas podaljšal življenje Patalu za štirinast dni, je bil radi prestopka zoper telesno varnost obsojen na tri tedne težko ječe. Zdravniku, ki je Patalu življenje rešil, pa je bilo podeljeno od sodnega dvora priznanje s pohvalo.
POROKE POTOM ZASTOPNIKA
Država Kansas je ena zelo redkih v Zedinjenih državah v Ameriki, ki ima zakon, kateri dovoljuje poroke na razdaljo potom zastopnika) Tako se nahaja v Kansas City, Kans. mož, Thomas H. Finnegan, ki je bil doslej že 39krat poročen in vsa-kikrat legalno, čeprav je ože-njen s svojo ženo že 21 let. Finnegan zastopa vojake, pomorščake in marine, ne glede kje se nahajajo, v katerem delu sveta. Dekleta, neveste, prihajajo k njemu za poroko od morja do morja, da se poročijo s svojim zaročencem potom zastopnika Finnegana. Ena nevesta je pred nedavnim pripeljala s seboj tijdi tovarišice, prijatelje, in so praznovali popolno svatbo. Pravijo, da prava gospa Finnegan jemlje vse to za zabavo in je rekla: "To me kar nič ne moti, ako moj mož igra ženine; glavno je, da ne gre z nevestami na ženito-vanjsko potovanje." Finnegan je seveda advokat in je začel le vrste, poroke izvrševati 1. 1943. Ob koncu vojne je završil že 30 takih porok in 60 jih je imel še na listi za izvršiti. Za poroko se lepo obleče, si zatakne nagelj v gumbnico in poskrbi, da ima nevesta lep šopek. Po ceremoniji vzame nevesto na prigrizek in ji ob tej priliki, kot pravi sam, poda nekaj nasvetov za zakonsko življenje, katerih si je sam nabral iz svojega 21-letne-ga zakonskega življenja. Poročne ceremonije izreče probacij-ski sodnik Clark E. Tucker.'
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Glencoe, O. — Častno so bili odpuščeni iz armade: Andy Me-se, v službi 4 leta in v vojni v Afriki in Italiji; Nick Rosepata, pri vojakih 42 mesecev in se boril na Pacifiku; Edward Bost-jančič, v službi 48 mesecev in se boril*v Afriki in Indiji; Milan Turkolj. v službi tri leta in v bojih na Okinawi; Tony Kra-vanjfi, v armadi 37 mesecev ter v akciji v Angliji, Franciji in Nemčiji; Nick Numas, ki je leta 1943 v Franciji izgubil obe roki do zapestja in se še vedno nahaja v vojaški bolnišnici.
Trinidad, Colo. — Iz oborožene sile so bili častno odpuščeni sledeči: Ludvik Valenčič, v službi štiri leta in se boril v Tuniziji, Italiji in na zapadni fronti; Fred Valenčič, v službi 38 mesecev v Alaski, Kiushiju in Aleutskih otokih; EJdvard Po-zlep, v službi 42 mesecev in se boril v Tuniziji, Italiji in na zapadni fronti; John Udovich, ki je služil 39 mesecev kot mehanik v zračni sili na zapadni fronti. Po činu so bili vsi sarženti.
FOUR POINTS TAVERN
JOHN in FRANCES POLC, lastnika
VOGAL E. 152nd ST. IN SARANAC ROAD
MU 9504
Se priporočamo vsem, da obiščite našo gostilno. —
pivo, dobro vino, pristno žganje in okusen prigrizek
Vedno sveže
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Vedno prvovrstno delo. — Zmerne cene.
JOE PINTAR
389 EAST 160th ST. — IV. 6067
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
CARL'S CAFE
1301 East 54th St.
PALISKA—BUBNIC, last.
0
Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
GODBA IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
fcH 11 dl di >m^||
GOOD BEER

JOHN'S CAFE
Slovenska gostilna 689 EAST 200 STREET
Mi vam vedno postrežemo, s pristnim žganjem, dobrim vinom in svežim pivom.
SE PRIPOROČAMO.
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto, ki naj prinese mir ljudem na zemlji, želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
POSTREGLI BOMO NAJBOLJŠE
EMIL BUKOVEC
6024 St. Clair Ave.
Quality Groceries and Meats HEnderson 7068
Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo, kakor tudi okusno pripravljena mrzla in gorka jedila.
»IME WITH LIS

MR. & MRS. ARKO
1178 Babbitt Road
IVanhoe 9612
želimo vsem Slovencem in Hrvatom prav vesele božične praznike in srečno ter veselo novo leto 1946!
Prav vesele božične in novoletne praznike želi vsem
GEO. KOVACIC
Brivnicu
6314 St. Clair Avenue
v Hrvatskeni domu
Sc zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in ^
se
priporočamo za v bodoče.

ENAKOPRAVNOST
19. decembra, 1945
PISMA IZ STAREGA KRAJA
živ je bil sežgan v taborišču
V Kranju so žive ljudi zaprli v goreče hiše
Monessen, Pa. — Cenjeni so-brat urednik:—Podpisana Gertrude Fugger, članica društva ' št. 68 ABZ, sem prejela pismo i od svoje sestre Polone Berton-
Dobro poznani in aktivni dru-štvenik Mr. Frank Segulin, 20341 Arbor Ave., je prejel pismo od svoje sestre Jožefine Brajkovič, bivajoča v Trstu. Sestra mu sporoča razne novice iz domačega kraja, a žal so vse žalostne. Brata Jakoba so Nemci po več-mesečnem trpinčenju in mučenju, živega vrgli v gorečo peč, kjer je dokončal svojo trnjevo življenje.
mesecev v Dachau v lagerju, šel je skozi vse grozote.; na njemu so delali poizkuse tropične malarije. Sedaj ima tuberkulozo; tri mesece je bil v zdravilišču, sedaj je doma in se še dobro
goče popisati. Na vse načine so j (^^Ij, ki živi v Kranju, kjer je mučili naš ubogi narod.	J tudi moj pokojni brat Filip Ro-zdravi. Sin Tone se je pa gam
"Tako Ti povem, da je tudi živel s svojo družino. Naš ustrelil, s tem je Nemcem eno
JAKOB SEGULIN
Pismo je bilo pisano 8. septembra 1945 in se glasi:
"Dragi brat!
"Po teh dolgih in slabih časih, vzamem pero v mojo roko in pismeno pridem do Tebe s zaupanjem, po petih dolgih in slabih letih. Sporočim Ti o našem življenju. Moram Ti povedati, da smo dosti pretrpeli tukaj, na vse načine — strah in bombardiranje. Bilo je težko za prestajati, tako, da nismo mislili, da bomo prenesli, ker to so bili prekleti časi za človeško življenje.
"Torej dragi brat! Omeniti Ti hočem malo o moji družini. Moram Ti povedati, da kmalu bom skoraj sama. Povem Ti, da moja hči se je poročila in tudi ta starejši sin. Ta mlajši, ki ima šele 18 let, je v Jugoslaviji. Doma imam še enega sina, ki je 20 let star. Ampak žalibog, vojska mu je pokvarila njegovo življenje. Leta 1943, ko je prišel razpad Italije, je bil ranjen in izgubil je desno nogo. Ranili so ga hudobni Nemci. Tako, vidiš, ljubi moj brat. Bilo je nepopisno slabo. Ta starejši moj šin je tudi zmeraj bolj pri slabem zdravju. Bil je v bolnišnici šest mesecev, kjer se je zdravil in je šele pred kratkim prišel domov.
"Ko je bil moj sin ranjen, tedaj sem jaz ravno prišla iz bolnišnice. BUa sem dva meseca bolna, ker sem imela tifus. Tako si moraš misliti, kako sem mogla prenašati tako veliko gren-kost. Pa še nobeden mi ni hotel povedati, kako je ranjfen moj sin. Vsi so zakrivali in dejali, da je le malo ranjen. Po petnajstih dneh po nesreči sem komaj izvedela, da je brez noge. Bila sem tako slabotna in sem mislila, da ne bom mogla prenesti tega udarca. Ampak dragi brat, verjemi mi, da je človek zmožen več prenesti kot žival.
"Moj mož sedaj dela. Bil je tudi on eno leto v Nemčiji in je izkusil tisti prokleti narod. Dragi France, hočem Ti napisati malo tudi o mojem bratu in sestri. Misli si, da tudi mi smo mnogo počutili. Zato moram povedati, da je bil Jakob prijet zaradi komunistične politike. Bil je tukaj v zaporu okrog tri mesece. So ga že tukaj tako pretepali, da je bil ves črn po vsem životu in po obrazu, potem so ga poslali .pa v Nemčijo, v tisti prokleti tabor, tako da tam so ga pa neusmiljeno končali. Vrgli so ga v tiste njihove grozne peči. Ali si moreš misliti, koliko je naš narod moral pretrpeti vsega hudega? Vsega tega ubi-jalstva in mučeništva je nemo-
sestra Francka umrla, je bila ubifa. Vidiš, tako nas ostane še samo pet od enajstih otrok. Našo hišo so tudi fašisti zažgali. Jaz mislim, da smo že zadosti pretrpeli. V naši vasi je tudi veliko pomanjkanje mladine. Samo od Kraščevega Toneta družine jih manjka pet. Od teh so trije sigurno ubiti, pa tudi za ostala dva se nič še ne ve. Poleg teh, pa manjka še več drugih. še enkrat Ti moram reči, da je nemogoče vse popisati, koliko straha smo prestali, bomb in Aise vrste druge slabosti. ,
"Dragi France, zelo me bo veselilo, če boš Ti to pisemce dobil in pa da bi mi potem takoj odgovoril. Popiši mi vse natančno, kako je s Teboj in Tvojo družino. Zelo me bo veselilo, po tako dolgem času spet kaj slišati od Tebe, ker nimamo drugega brata, kakor samo Tebe.
"Sedaj naj to zadostuje. Ti bom pa še drugič kaj več pisala, ako dobiš to pismo in odgovoriš. Sedaj Ti pošljem še najlepše pozdrave. Tebi, Tvoji ženi in sinu. Ravnotako tudi od moje družine in ostanem Tvoja sestra
"Jožefina Brajkovič.
ČUDNO NAKLJUČJE S SEDMICO
J. L. Whorton v Memphis, Tenn., bi si moral narediti udobno življenje, če bi bil v igri s kockami tako srečen, kot je v sorodstvu. Sedmica je za njega zelo značilna številka. Na primer: Njegov oče je bil eden izmed sedmero otrok družine, ravnotako tudi mati; on sam je sedmi sin; ima sedem bratov in sedem sester; ima sedem svakov in sedem svakinj; njegova žena ima sedem bratov in sester in s ženo imata sedem sinov in sedem vnukov.
Oglašajte v Enakopravnosti
dom pa je na Jesenicah
Ker v Novi Dobi še nisem videla dopisa iz Gorenjske, bi rada, da ga priobčite. Pismo v nekoliko skrajšanj obliki se'glasi:
"Kranj, I.-IO. 1945.—Draga sestra!
"Po dolgem času Ti zopet pišem z upanjem, da ste še živi in na starem naslovu. Vem, da se spominjaš, ko sem Ti večkrat pisala, da. se nad nami zbira huda nevihta. In res je bilo hudo, da se le čudim, kako je to minilo in da je bilo Gorenjski še toliko prizanešeno; se reče, glede zbi-janja po Dolenjski in Notranjski je bilo hujše.
"Nemci in domači izdajalci, bela garda, so požgali več vasi, po bombardiranju so pa Jesenice največ trpele; na tovarno pa niso nič metali. Človeških žrtev pa je toliko, da jih za enkrat niti prešteti ne moremo, ker se bo še vedno kdo oglasil z vprašanjem, kje je ta ali oni. Nemci so po cele vasi izpraznili, ljudi so odpeljali v Nemčijo na delo, nekatere v lagarje, nekaj pa so jih med potjo postrelili.
"Naši izdajalci in 'belo-gardi-sti' so, če so imeli na koga jezo, Nemcem javili, da ta in ta podpira partizane, pa so prišli in vse domače v hišo zaprli, okrog hiše polili benzin, v hišo pa nekaj zažigalnih bomb vrgli, potem pa pazili, da ja ni kdo iz hiše ušel, da so vsi živi zgoreli.
"Gotovo tam čitate, kaj so ti tigri vse počeli z ljudmi, vem, da to komaj verjamete, da so kaj takega zmožni oni ljudje, ki so se tako s ponosom nazivali 'Kul-turvolk.'
"Za osvobodilno fronto smo delali vsi Slovenci, ki smo se zavedali, zakaj je ta boj, in teh nas je bila večina.
"Podrobnosti Ti ne bom popisovala, je preobširno in tudi rane so še presveže, da bi človek neprestano dregal vanje. Radi se malo živčno odpočije-mo, ker tudi naši družini ni bilo prizanešeno, in. smo veseli, da nas je še toliko ostalo.
"Moj sin Marinko je bil 20
kroglo prihranil. Brat Filip pa je bil že leta 1942 tri tedne zaprt v Begunjah, ko so ga izpustili, je še bolj delal za partizane, in 31. januarja 1944 so ga zopet aretirali in z 34 drugimi v št. Vidu ustrelili.
"Njegov sin Milko pa, ko ga je 'gestapo' iskal, je zbežal k partizanom, in en mesec pozneje padel v boju.
"Tako sta Filipova žena in hčerka Majda ostali sami. K sreči jih niso selili, ostal jima je vsaj dom in pohištvo; sedaj bosta dobivali nekaj pokojnine.
"Jaz in moj mož sva še kar skoz prišla; grozili so nama, da | naju bodo selili. Ank rat sem bila' tri dni v zaporu, ker sem bila
enemu gestapovcu nekaj rekla, da mu ni bilo všeč.
"Na Jesenicah sta bila pa brat Francel in sestra Pavla v vedni nevarnosti. K Pavli so ljudje nosili živež, da ga je potem Francel znosil v hribe med partizane; delal je do zadnjega. Njegova hčerka Francka je bila pri partizanih in je šla tudi skozi par hudih bojev za Trst in je še sedaj v vojni službi.
"Res, da nam sedaj še marsikaj primanjkuje, pa to ni nič čudno po taki vojni in razvalinah.
"Tisti, ki smo trpeli, znamo tudi sedaj potrpeti, ker vemo, da bo vsak dan boljše. So pa ljudje, ki so med vojno dobro živeli in nič pomagali; ti pa godrnajo in hujskajo.
"Te prosim, da mi pišeš, kako ste Vi ta strašni čas'prebili, in težko čakam odgovora.
"Polona."
Gertrude Fugger, članica društva št. 68 ABZ.
"Nova Doba," glasilo ABZ.

THREE corkers cafe
1144 East 71st Street
A. KAVCNIK — J. LEVSTIK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
Mati se je oglasila iz vasi Ponikve
Mrs. Rose Gerl, 1157- E. 61, mov, da bo roka dobra, da bo St. je prejela pismo od svoje j kakšno službo dobil. Doma je matere Marije Prancelj iz vasi vse v redu, kakor je drugod. Ponikve, št. 62, pošta Videm —
Dobrepolje na Dolenjskem. To je najbrže prvo pismo iz te vasi. Med drugim mati piše, da je Trčkova hiša bila do tal požga-na in da so Nemci ubili edinega i bi rada videla. Kesam se, ko ni-
"Jaz sem bolj bolehna in ne morem dosti delati. Za obleko je tudi hudo, če boš mogla kaj poslati. Me veseli, da ste še vsi živi. Imaš Elsie pri sebi? Vse
sina te družine.
Vsebina pisma je sledeča;
Ponikve
"Draga moja hčerka!
"Najprvo Vas vse lepo pozdravim. Po dolgem . času sem zopet dobila glas od Tebe. Vedno ste mi bili v mislih. Doma smo dosti pretali, da smo živi in zdravi ostali. Adolf je še živ, samo ranjen je v roko. Sedaj je še v bolnišnici v Dobrni pri Celju. Ga ni bilo še nič domov. Pisal mi je, da pride kmalu do-
sem prišla v Ameriko. Teta so pisali Tini; skrbijo za nas, da nam bodo kaj poslali, kadar bo mogoče. Eno leto sefn bila pri Zakrajšku, so sami gospa pa Vanda. Moški so bili vsi pobiti.
Prav lepo pozdravim vse. Tebe, moža in otroke ter vse prijateljice, posebno pa Tebe, mojo ljubečo hčerko,
"Tvoja mamica "Marija Francelj".
"P.S. Trčkova hiša je bila vsa požgana in Nemci so jim ubili tudi njih edinega sina."
PRIPOROČILO
BOŽEGLAV WINERY
6010 ST. CLAIR AVE.	EN 0282
Naznanjamo vsemu cenjenemu občinstvu, da vam bomo postregli za božične praznike z dobrim domačim vinom in sladkih kalifornijskim vinom na kozarce in v steklenicah. Priporočamo se za obilen obisk.





gw«wi^(iwaw@!
AmA0i
W:
Drenik's Beverage Dist. Inc
Razvaža najboljše pivo
ERIN BREW - BUDWEISER - MKHELOB - DUQUESNE BEER AND ALE
DREWRYS ALE AND GIBSON WINES
Toplo se zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu odjemalcem, društvam, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v bližajočem se novem letu 1 946.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva.
&


'	'Bkdmiser-
, '-"J	ji
KEnmore 5500
23776 Lakeland Boulevard
Euclid, Ohio
M»W>,
KEnmore 5501
_______

%

(^BJEER
MUSIC

DANCIN&
Lunches 'liinners Supjiefs
Se priporočamo, da nas obiščete za praznike. Postregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter z finim prigrizkom.
(HAS. ROGEL & SIN
6526 St, Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
Se priporočamo, da si daste obleko napraviti nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčistiti ali zlikati.
Prav veseie božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in odjemalcem!
Vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno Novo leto želi vsem rojakom in rojakinjam
JOSEPH GLOBOKAR
REAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND FAB^S
986 East 74tli Street
HEnderson 6607
MR. & MRS. ANTON PETKOVŠEK
965 ADDISON ROAD HEnderson 4893
Želimo prav vesele hoži6ne praznike in srečno leto vsem našim gostem!
žganje — pivo — vino
mmw CAFE
FRANK YANKOVIC, lastnik
525 East 152nd St.
Vesele božične praznike s žel jo,'da bi novo let** prineslo novo življenje, želimo vsem!*
Serviramo pivo—vino—žganje in okusen prigri SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
izek'
EUCLID WINDOW SHADE CO.
505 EAST 185th STREET KEnmore 4343
Slovenska trgovina
Polna zaloga Venetian Blinds, ki so v okras vsaki h'®
MR. MAVER, lastnik
Vam želi vesele božične praznike in srečno Novo
leto!