Domžale, 24.1. 1990, letnik XXVIV, št. 1 poročevalec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale FORMIRANA JE Združena opozicija DOMŽALSKE OBČINE ZDRUŽENO OPOZICIJO SESTAVLJAJO: DEMOS SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA — OBČINSKA PODRUŽNICA DOMŽALE SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA — ODBOR ZA DOMŽALE KRŠČANSKI DEMOKRATI SLOVENIJE — ODBOR ZA DOMŽALE ZSMS OBČINSKA KONFERENCA DOMŽALE Domžalčani s° t“di tokrat že četrtičpostali zmagovalci tekmovanja ekip ZRVS in ZSMS po potuh ll9ora a skMpMi sei' v Domžalah, dne 5. januarja 1990, smo predstavniki vseh štirih | 0wie»ijenih organizacij sprejeli odločitev, da v občini Domžale formiramo | ne ob'- ° 0P0Z,CIJ°. •<* bo na spomladanskih volitvah za poslance v zbore skupšči-f *b0r siT6 ^?mza,e nastopala enotno. Pri volitvah za poslance v družbenopolitični i Žei\|£ opozk:116 °b^ne Dom^a,e Pa k0™0 nastopali s skupno listo kandidatov ZDRU- ! tflkenSl^oj Pojasnimo, da organizacije, ki sestavljamo ZDRUŽENO OPOZICIJO, kot Velik uspeh: zacijt, £,r2ini0 svojo lastno identiteto ter samostojnost. Prav tako bo vsaka organi- *DRUžrKiSravilci SV0J •astni predvolilni program ter na skupno kandidatno listo ■■■ m mm± v B M. ** “ružen° o,,oz,cuo je ve£: ^Ekipa Donižal “ četrtič ■»i'gQhjz^družiti organizacijske, tehnične, intelektualne in politične potenciale naših pre«lstavitJ Za formir£,nje in predstavitev skupne liste, ter kandidatov na njej, za . tev PTOaramov in za skunno oraanizariin ostalih nrprivnlilnih df>im>wocH prvi v Dražgošah 3M^JUdstva. l^Žaie£,SLji<^|j^ežkZDPlj^ENEd0P0ZICIJE Je V P’'05^0'*'11 Občinske konference ZSMS slovenska KMEČKA ZVEZA, Občinska podružnica Domžale slovenska demokratična zveza, Občinski odbor za Domžale krščanski demokrati SLOVENIJE, Iniciativni odbor Domžale ZSMS, občinska konferenca Domžale Domžale, 5. januarja 1990 dRUZENA OPOZICIJA DOMŽALSKE OBČINE vas vabi na s . JAVNO TRIBUNO predstavitvijo svojih organizacij in V Pn programov °NEDELJEK, 29. JANUARJA 1990 V Kinu. . °B 18.00 URI K,nODVORANI V DOMŽALAH us°do V SVOJE ROKE — DEMOSU IN ZSMS! 16. tekmovanje Po poteh heroja Janka Kebeta, ki je sredi januarja 1990 potekalo v okviru prireditev Po poteh partizanske Jelovice, je pomenilo ponovno zmagoslavje naših fantov, saj so med ekipami, ki so jih sestavljali ZRVS in ZSMS osvojili prvo mesto. To obenem pomeni četrto osvojitev najvišjih stopničk, ki je bila spremljana s pridobitvijo spominskega pokala v trajno last, s prejemom prehodnega pokala in zlatih spominskih medalj in praktičnih daril. A I s. ■*;'s J gr K ... v %klatj nih1',,8 komisi0"0?1 ° vo,l,vah v skupščine Občinska dl >n ob(sfnZ Va P°sameznlke. organizacije delov-komi2.»s,|h In n^^:,uSamoupravne or9ane v krajevnih katereda Posedujejo Občinski volilni 1 l^!8’0- Ljubiift!fueŽ Je v Prostorlh Skupščine občine o ioXTu a 6E’i^ predlo9° kandidatur (skupaj ** spreiwi ^JA19^ SKUpSČINE SR SLOVENIJE DO 7. FEBRU- ^ARj^^KUPŠČINE OBČINE DOMŽALE DO 13. FE-•renem side^^oo naVpS^' da seu Pred|ogi kandidatur posredu- PodS. 0b«nskePSnl Tm obrazcu. ki ga lahko dobite na ^iet„h. volilne komisije, v krajevnih skupnostih in ali liste pa lahko določijo volilci s podpi-svojo podporo s podpisom na in podpiše v Sekretariatu za Občinska volilna komisija Bremena preteklosti, toda uspehi sedanjosti (razgovor s predsednikom OK ZKS Domžale Stanetom Oraž-mom) Socialistična zveza-samo-stojnapolitična organizacija in njen program Imamo program - in to dober (Anton Toma-žič.predsednik IO SDZ Domžale) Dobri že na začetku Začelo se je z reševanjem taktične naloge, katere rešitev so Janez Gregorič, vodja ekipe in Marko Povirk ter Frank Kavka (ZRVS) in Iztok Vrhovnik, Tomaž Drolc in Tomaž Dane (ZSMS) poiskali še pred tekmovanjem in jo je ocenila Republiška konferenca ZRVS. Od možnih 60 točk je ekipa prejela 50 točk in z njimi najavila boj za eno izmed prvih mest. Do končne zmage pa je bilo še daleč. Zelo, zelo dobri Svojo vsestransko pripravljenost so fantje najprej dokazali v Kropi, kjer so tudi letos reševali praktične naloge iz topografije in tako mladinci kot starešine osvojili maksimalno število točk, sledilo je še streljanje, kjer so bili s 161 krogi najboljši, drugi najboljši čas pa so dosegli tudi pri pohodu. Z doseženimi točkami je naša ekipa zasedla prvo mesto in svoje nasprotnike iz Kamnika, ki so zasedli drugo mesto, premagala za 11 točk, medtem koso Mariborčani dosegli 476 točk (21 manj). Obogatitev zbirke Podobno uspešno kot letos so tekmovalci iz naše občine sodelovali tudi prejšnja leta, saj njihove vitrine že krasijo priznanja in pokali za štirikrat osvojeno prvo mesto na tem tekmovanju, enkrat so bili drugi, trikrat pa so posegli po bronastih medaljah. Dosežen uspeh izpričuje dobro delo obeh organizacij na tem področju in bo zanesljivo pomenil vzpodbudo za še boljše delo. Tekmovalcem, ki so zadovoljni zapuščali sončne Dražgoše, kamor jih je spremljal tudi predsednik OK ZRVS Dominik Grmek, tudi v našem imenu iskrene čestitke. y y 6. januarja 1990 je minilo 45 let od tragedije na Rudniku, ki jo vsako leto obeležujejo s spominsko slovesnostjo. Tudi letos se je na Rudniku zbralo veliko ljudi, med njimi največ borcev NOV, ki so obudili spomine na narodnoosvobodilno vojno. Letošnjo slovesnost je pripravil Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, Davorin Gregorič, predsednik Občinske konference SZDL Kamnik, pa je v krajšem nagovoru orisal dogodke pred 45 leti, dotak-n'l pa s6_je tudi najaktualnejših dogodkov, med katerimi je posebno skrb namenil delu in vlogi Socialistične zveze v sedanjem trenutku. Lepo urejeno spominsko obeležje pa priča o 6. januarju 1945, ko je po najhujšem sunku zimske ofenzive tedanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko sklical »'se okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem deiu in nalogah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je tako zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic, ki so 6. ja- nuarja 1945 začeli biti neenak boj z močnejšim sovražnikom, ki jih je obkolil. Le malo se jih je rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 pa jih je sovražnik ustrelil naslednji dan v Vrhovljah. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovariše in tovarišice, ki so na pragu svobode, ko bi bile njihove bogate izkušnje še posebno dragocene za izgradnjo nove domovine, omahnili v smrt. V kulturnem programu so poleg godbe in pevskega zbora sodelovali tudi učenci Srednje družboslovne šole Generala Maistra iz Kam-nika. v_ V. Temeljne usmeritve in cilje Socialistične zveze smo zapisali v program republiške konference »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«, ki jih lahko strnemo v nekaj programskih točk: 1. Storimo vse zo materialno in duhovno bogatejše življenje: — dosledno izvajati protiinflacijske ukrepe, — ustvariti nov trden dinar, — doseči višji realni standard, — zagotoviti socialno varnost vsem, ki so jo potrebni, — več odgovornosti in skrbi za naše okolje, — za boljši položaj kmetijstva, — za urejen sistem vzgoje in izobraževanje; — za učinkovito in racionalno zdravstveno varstvo in zdrav način življenja, — za to, da bi postali kulturno in športno osveščen narod. 2. Naš cilj je visoka raven človekovih in temeljnih svoboščin — pravna norma naj varuje človeka, svobodo misli, govora, veroizpovedi in prepričanja, — smo za svobodo javnega obveščanja, — odpravimo krivice, ki so bile z nehumanimi in birokratskimi ravnanji storjene v preteklosti. 3. Postanimo pravna država — uveljaviti skupščine kot najvišje organe oblasti, — razviti demokratični volilni sistem in svobodo političnega organiziranja. 4. Jugoslavija mora postati država miru in napredka — Hočemo takšno Jugoslavijo, ki bo zagotavljala suverenosti in trajnost ter neodtujljivo pravico do samoodločbe, s pravico do odcepitve in združitve, za državo enakopravnih narodov in narodnosti, ki bo spoštovala različnost in kjer bomo skupne zadeve urejali po načelu soglasja, — Izboljšajmo mednacionalne odnose z zagotavljanjem \ uine svobode državljanom ter ■Vi.rodom in narodnostim. 5. Vstopimo v združeno Evropo — Smo za polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Evropski skupnosti. — Alpe-Jadran — slovensko okno v svet Program občinske organizacije Socialistične zveze Cilj programa Socialistične zveze v občini je urejanje pogojev življenja vseh prebivalcev naše občine. Torej bomo naše sile usmerili k reševanju vsakodnevnih praktičnih problemov ljudi v krajevnih skupnostih, mestih in vaseh in občini kot celoti. Seveda pa bo ob tem naša pozornost namenjena dolgoročnim razvojnim usmeritvam in planskim odločitvam, ki še kako vplivajo na delovne in življenjske razmere v občini. 1. Celovit, vsestranski in usklajen razvoj občine Domžale V razvitosti posameznih delov naše občine obstajajo precejšnje razlike. Za razvitejši zahodni del je značilna širitev industrije in obrti, hitra gradnja stanovanj in komunalnih in dru-oih družbenih objektov ter moto priseljevanje, ki povzroča k mnoge probleme. Vhodni 'eželski del (zlasti Črni gra- ben in Moravška dolina) pa zaostaja tako v gospodarskem razvoju kot izgradnji infrastrukture. Socialistična zveza se že dalj časa zavzema za odpravljanje tega razkoraka: za preudar-nejši umirjenejši razvoj centra in s tem omejitev priseljevanja v občino ter hitrejše izboljševanje življenjskih pogojev na podeželju. K temu lahko veliko prispeva dosledno uresničevanje programov krajevnih samoprispevkov za izgradnjo objektov družbenega standarda. V razvoju občine naj ima prednost kvaliteta pred kvantiteto, da bomo živeli v prijetnem in prijaznem okolju, v urejenih naseljih z več zelenih površin, otroškimi igrišči, športnimi in kulturnimi objekti, varnih prometnih razmerah, s potrebnimi parkirišči in drugimi javnimi objekti. 2. Moderna industrija, drobno gospodarstvo in terciarne dejavnosti Znani smo širom SFRJ po razvitosti obrti in zasebni iniciativi. Ob modernizaciji in prestrukturiranju industrije moramo v občini glede na omejene ekološke in prostorske možnosti razvijati drobno gospodarstvo (podjetništvo in obrt) ter terciarne dejavnosti (trgovino, gostinstvo, turizem, intelektualne, marketinške dejavnosti itd. . .). Takšne programe organizacij in posameznikov mora podpreti tudi občina z razvojnimi sredstvi, strokovno pomočjo, zagotavljanjem urbanističnih in prostorskih pogojev, hitrim in učinkovitim vodenjem upravnih postopkov itd. Skratka, občinska politika mora biti aktivno usmerjena v ustvarjanje pogojev za rast družbenega produkta na prebivalca (sedaj smo na 37. mestu v SRS). 3. Tudi kmet naj bo za svoje delo pošteno plačan V SZDL bomo podpirali upravičene zahteve kmetov in njihovih organizacij po ustvarjanju enakopravnega družbeno-eko-nomskega položaja kmeta in še zlasti kmečke žene v družbi in že uveljavljene ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje in predelave, ki mora ljudem zagotoviti cenejšo hrano. Upirali se bomo posegom na najboljša kmetijska zemljišča, kadar je razvoj mogoč v urbanih področjih. Melioracijski in komasacijski posegi pa morajo biti ekonomsko in ekološko utemeljeni in kvalitetno izvedeni. Zavzemali se bomo za sprejem ukrepov (zmanjšanje družbenih obveznosti, pomoč pri vlaganjih v postranske dejavnosti, kmečki turizem, domače obrti ipd.), ki bodo olajšali položaj hribovske kmetije in vzpodbujali hitrejši razvoj teh območij v občini. 4. Omogočiti večji vpliv ljudi na urbanistične rešitve Odnos do prostora in gospodarjenja z zemljišči se povsem spreminja, ljudje so kritični do strokovnih, urbanističnih rešitev, ki ponavadi nastanejo v pisarnah, napake pa se pokažejo, ko je že prepozno. Zato bo Socialistična zveza vztrajala, da se ustvari stalna demokratična komunikacija urbanistov z javnostjo in večji nadzor javnosti nad gospodarjenjem z javnimi zemljišči. Tako, da bodo prišli do veljave avtentični interesi prebivalcev občine, ne pa trenutne potrebe in interesi posameznih dejavnosti. 5. Domžale naj ne bodo spalno naselje Zadnja leta delež kupcev stanovanj, zgrajenih v blokovni gradnji z bivališčem izven obči- ne, zopet narašča. SZDL je doslej večkrat opozarjala na posledice takšne politike hitre stanovanjske gradnje, ki povzroča probleme pri zagotavljanju storitev družbenih dejavnosti, ustvarja potrebe po novih infrastrukturnih objektih in slabša socialne razmere v občini. Nismo za »zapiranje« občine, ampak za načrtno gradnjo stanovanj v obsegu in standardu, ki ustreza predvsem potrebam in možnostim pričakoval-cev stanovanj v občini. Uveljavljati pa moramo načelo, da v prvi vrsti vsak sam skrbi za reševanje stanovanjskega problema ter zagotavljati čim boljše družbene pogoje za to (zmanjšanje različnih prispevkov in dajatev). Zavzemali se bomo za ohranitev in obnovo starih mestnih jeder in drugih domžalskih in krajevnih značilnosti, ki ob spominih na našo zgodovino in preteklost bogate naš vsakdan in ustvarjajo našo identiteto. 6. Obranimo okolje zase in za bodoče rodove Čeprav v občini vlagamo velika sredstva v zaščito okolja (čistilna naprava, kanalizacija, sanacija farme v Ihanu, plinifikacija . .), so posledice hitrega razvoja industrije in obrti (tudi za okolje zelo problematične), naselij in še zlasti prometa, izjemno resne. Zato Socialistična zveza ne bo pristajala na kompromise, ki so dolgoročno vselej kompromisi na račun okolja, prostora in njegovih prebivalcev. Zahtevala bo sanacijo okolju škodljivih proizvodenj, spremembe programov ali njihovo zaustavitev. Zavzemali se bomo za reševanje problema odpadkov na tehnološko višjem nivoju in v sodelovanju s sosednjimi občinami. Med ljudmi bomo vzpodbujali ekološko zavest in podpirali ekološka gibanja. 7. Pri komunalnem urejanju — absolutno prednost zdravi pitni vodi Vprašanje je seveda kakšno vodo pijemo? Strokovnjaki sicer pravijo, da so naši viri še čisti, toda človek nikoli ne ve! Dejstvo pa je, da nekaj manjših krajev s pitno vodo ni ustrezno oskrbljeno. Te nujne potrebne investicije v vodovodno omrežje morajo dobiti prednost pred vsemi drugimi in biti realizirane brez visokih samoprispevkov krajanov. 8. Prava rešitev vse večjih prometnih zagat je izgradnja avtoceste Ljubljana—Celje Življenje ob glavni cesti postaja nevzdržno, v prometu se duše tudi Domžale; zato se bo SZDL skupaj z organizacijami sosednjih občin vztrajno borila za čimprejšnjo izgradnjo avtoceste na tej najbolj prometni povezavi v SRS. 9. Skrb za družino in otroka — pomemben vidik demografske politike Prebivalstvo občine je vse bolj »staro«, nataliteta pa zelo nizka, kar je sicer tudi vse resnejši nacionalni problem. Zato bo SZDL podpirala takšno razvojno, socialno in davčno politiko in ustvarjanje ustreznih stimulativnih materialnih pogojev, ki bodo vzpodbujali samoreprodukcijo doslej naseljenega prebivalstva občine. Predlagali bomo zmanjšanje davkov za otroško opremo in hrano, sokove in drugo Družino naj bi razbremenili vseh tistih obveznosti, ki jih lahko prevzamejo različne ustanove in zasebniki. Zato bomo organizirano vzpodbujali alternativne pomoči družini ter fleksibilnejše, tudi prehodu na evropski delovni čas prilagojeno poslovanje javnih služb. 10. Tudi ženske naj enakopravno soodločajo o naši prihodnosti Za občino Domžale je značilen visok delež žensk v ustvarjanju (preko 50 odstotkov zaposlenih), bistveno manjši pa v organih oblasti in odločanja. Socialistična zveza si bo prizadevala to nesorazmerje odpraviti in ženskam omogočiti da sooblikujejo človeku in okolju prijaznejše razvojne programe in za hitrejši napredek na tistih področjih (zdravstvo, sociala, otroško varstvo, šolstvo, kultura, itd.), ki lajšajo breme skrbi za družino in otroke in za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije. SZDL — lahko pomeni tudi: svoboda zaupanje demokracija ljudje 11. v »bogati« občini naj ne bo socialnih problemov Pripisujejo nam blagostanje, kar za mnoge v občini res velja, zanesljivo pa ne za vse, pa tudi ne za vse tiste, ki bi si to s svojim delom zaslužili. Zato se bomo zavzemali za aktivno in celovito socialno politiko, ki bo ustrezno poskrbela za tiste, ki sami zase resnično ne morejo, ostale pa spodbujala k večji ustvarjalnosti. 12. Obremenitve porazdeliti enakomerneje Obremenitve gospodarstva s prispevki in davki kljub ukinjanju SIS in enotnem financiranju splošnih in skupnih družbenih potreb preko proračunov, republike in občin še naprej naraščajo, kar ogroža razvoj. SZDL se bo zavzela za takšen sistem financiranja in takšno davčno politiko, da bo za družbene potrebe več prispeval tisti z višjimi dohodki s ciljem zmanjšati socialne razlike in zaščititi delavce in njihove družine z nižjimi dohodki. Zato pa morajo organi oblasti na osnovi kvalitetnejših davčnih predpisov in z ustreznejšo organiziranostjo inšpekcij zagotoviti učinkovitejši davčni nadzor. 13. Z delom in rezultati smo si zagotovili visoko raven zdravstva, šolstva, kulture, telesne kulture in drugih človeku potrebnih dejavnosti Vrsta uspelih samoprispevkov (pomemben nosilec je bila tudi SZDL) kaže na odnos ljudi do teh za obstoj in razvoj nujnih dejavnosti. Tudi v teh težkih kriznih časih bo SZDL vztrajala, da se za te namene in vsaj ohranitev doseženega družbenega standarda, zagotavljajo pomembna sredstva, hkrati pa racionalno porabljajo. Družbeni objekti zgrajeni s samoprispevki naj bodo intenzivno izkoriščeni in dostopni najširšemu krogu občanov. Za vzdrževanje s sredstvi občanov zgrajenih objektov in gradnjo novih, da razvoj ne bi zastal, naj bi v občim oblikovali poseben sklad. 14. Razvijati bogato kulturno življenje Dosežen nivo in obseg kulturne dejavnosti v občini Dom- Žale has zavezuje, da kulturi namenjamo ustrezno pozornost in zagotavljamo potrebna sredstva za vzpodbudo kulturnih organizacij in ustvarjalcev. Za približanje kvalitetnih dramskih predstav domžalskemu občinstvu se bomo zavzeli za obnovo Glasbene šole z gledališko dvorano, ki naj postane naš kulturni center. 15. Telesna kultura za vse V občini ustvarjamo vse boljše pogoje za vsestransko te-lesnokulturno aktivnost z izgradnjo ustreznih objektov in organiziranjem množičnega tekmovalnega in rekreacijskega športnega življenja. Zavzemali se bomo za izenačevanje teh pogojev v vseh KS in podpirali zlasti amatersko dejavnost z ustrezno materialno stimulacijo občine. Pri tem pa je zlasti pomembno telesno kulturno dejavnost organizirano razvijati med šolsko mladino v občini in ji na ta način omogočiti kvalitetnejše preživljanje prostega časa, s čimer se ožijo možnosti za nastajanje mladoletnega prestopništva. 16. Za hitrejše in objektivne informacije Občani so o dogajanjih v naši občini slabo obveščeni, čeprav je Občinski poročevalec dokaj brano glasilo, in sicer največkrat z zamudo prinaša najpomembnejše informacije. SZDL se zato zavzema za ustanovitev novih neodvisnih lokalnih javnih medijev (radio, kabelska TV), ki bi lahko popestrili informativno, kulturno, marketinško in razvedrilno ponudbo domžalske občine in postali učinkovito sredstvo za oblikovanje moderne, objektivne in demokratične javnosti. 17. Racionalizirati sistem odločanja in upravljanja Z sprejemom amandmajev k Ustavi SRS prihaja do velikih sprememb v političnem sistemu. SZDL bo podpirala takšne organizacijske rešitve, da bo odločanje v občini potekalo demokratično in racionalno, za uresničevanje sprejetih odločitev pa naj skrbi javnosti odgovorna, učinkovita javna uprava. Nasprotovali bomo kakršnemukoli birokratskemu predpi^ sovanju organiziranosti krajevnih skupnosti. Tudi v lastni organizaciji bomo zmanjšali število zaposlenih in stroške delovanja. 18. Za obrambo manj denarja Zavzemali se bomo za zmanjšanje stroškov za obrambo, za prenehanje zbiranja prispevka za zaklonišča v občini, za demilitarizacijo vzgoje in izobraževanja, pravico do civilnega služenja in skrajšanje vojaškega roka. 19. Spoštujmo lastno zgodovino Ob kritičnem presojanju dejstev iz naše vojne in povojne zgodovine in zavzemanju za popravljanje krivic si bomo prizadevali ločevati zrno od plevela, pravilno vrednotiti vlogo NOB ter zagotavljati tudi v prihodnje ustrezen družbenoekonomski položaj udeležencev NOB. 20. Človek naj bo človeku človek Medčloveški odnosi in mednacionalni odnosi, solidarnost in humanitarnost so kriteriji kvalitete našega življenja, ki jih kriza potiska na stran. Socialistična zveza si bo zlasti v krajevni skupnosti prizadevala povezati vse ljudi dobre volje, iskati skupne interese, krepila dobre sosedske in medčloveške odnose ter skrbela predvsem za nemočne in revne ter tiste, ki se v družbi zaradi objektivnih okoliščin težje uveljavijo. To velja tudi za ljudi drugih narodnosti, ki se težje prilagajajo novemu okolju. Tako kot doslej bo SZDL vzpodbujala humanitarne dejavnosti in prostovoljno delo ot le pri izgradnji komunalnih objektov, ampak tudi pri skrbi za ostarele ter ljudi z motnjami' telesnem in duševnem razvoje 21. Krepiti pripadnost občini V občini Domžale smo dosegli sedanji nivo razvitosti zaliva' ljujoč delavnosti in iznajdljivce1 najširšega kroga ljudi in mnogim izvirnim rešitvam pri urejanju skupnih zadev. Pripravljenost ljudi, da programe razvoja Pr'sP® . tudi lastna sredstva in se o» no angažirajo je krepila ob kot skupnost, ki lahko um vito skrbi za kvaliteto življem njej. S prenosom mnogih pr|S osti iz občine na republikO’ omo morali v večji meri u ( ti v soooblikovanje' polm1^ epubliki in ustvarjanje P°9Jf £ zvirni viri prihodkov), za l K ,( ivljanje višje kvalitete živil®1 ^ občini. To pa bo mogoče ridobivanjem mnogih usp Ijenih ljudi, ki so doslej . b strani in s krepitvijo P P osti občini. v SZDL nam ne gre za politiko ^ostajamo sicer sarrios'0^, litična organizacija, to “ f mo biti več kot to. Na inje in tradicija nas z 0 da tudi v prihodnje sl< red-/ezovati različne interese ljudi, ki se ^ ^ intano ali skozi oblik upaj uresničevali- ie in interesne 0(^agi Zato bomo kPzdrUŽU n porna^ . bomo P i organizacijam, ^ judLzatodabise^r idje spoznali, zb em ciljem bomo tudi ^ :i družabnih ljudmi ustvarjal0 bpaini svojemu kraju in ^ji f ej se bomo zavzemy saH* č j se bomo zav^« ^ sožitje vseh si 'za naše skupno ieP5 ako bo socialist'^ jeza uresnice^ r0gram 0 porili j lej se nismo s^0 kot tako, žele' .n vp ati njeno upora&0 de|Uj i njene crng^ipoveh1 ^ meri ljudi in v nj'h° namera ■ ‘i Preke°k>^ in v sKuk elegato'/- )omo =’rw“ yso° oblike U9 di in odnosa ' r0D aktualnosti' !ih'n širši skup'l0>> •I'in Š! mi zbof' tičhimi . . r omv 3 stik®/ .osredneiSf jrpo 6 « lahko k^Pi^l « ianiw - ' »niz-,;» ajeVni?u?°>organizirane so-časa vc eu'le<<' 50 se ze nekal ČSMs j, bol) rahl|ale. Tako je S2Dl ža 0bcinske organizacije Ho na*!,l2s,0Pila- Tudi statutar- ifipntienih organizacij, ki nectuA Svo'° novo identiteto je štor 2? v naš Politični pro rabpm680 novo kvaliteto. Plu- liavlian,I!JStvaria P°9oie za uve-fctov različnih političnih po-Svobnri mnenl m stališč, za 2a zd °' uslvarjalno delovanje, Pr0Qravo konkurenco idej in še orn3 0v' Prontovske vezi na e°- I' E ■ -~~."or\c urganizauje tiara,l2st°Pila- Tudl Statutar-r6rri vsi h° P° kate- v Sždi , elovni ljudje in občani ''čne intoresn|Puie)0 sv°le Po|i' Političn erese v vse bolj pestri ’ ^ramtj -P0nudbi ni mogoče „ Pizaciin' ^ato bomo našo orga stojno Pre°blikovali v samo i ^zo DPoll'ično in družbeno * ?acii' V . Sameznikov in organi-i, ^nili r*,ann amislu bomo spre Se tJkdiii |e.ak,e' oblike dela in Jarca jan blans,vom. Koncem i* dorna Prp9. Ie,a bomo predvi-tt Ve,nbra Pre|el' nov statut, no- bo,0s3nSa dokončno podobo. Banska izkaznica To bo organizacija, ki se opredeljuje za socializem, kot družbeni projekt, po vzoru sodobne evropske socialistične misli, ki je skozi parlamentarno demokracijo pripeljala do uveljavitve pravne države in države blagi nje. Torej za socializem, ki omogoča svobodo ekonomske iniciative, politično svobodo, spoštovanje človekovih pravic, sodelovanje in nadzor javnosti pri odločanju in izvajanju družbenih odločitev ter dostojno življe-, nje človeka. Tak socializem, ki nima nič skupnega z realnim socializmom kot lažnim socializmom, ki je obljubljal demokracijo, dejansko pa jo kratil in ga je vroč ljudski piš na vzhodu odpihnil v zgodovino. SZDL - ODPRTA ZA VSE, RAZEN ZA SAMOSTOJNE POLITIČNE ORGANIZACIJE Prenovljena Socialistična zveza bo gradila predvsem na prostovoljnem individualnem članstvu, vključujejo pa se lahko vsi, ki se v načelu strinjajo s ponujenim programom in hočejo po lastni presoji sodelovati z nami posamezniki, politične organizacije, društva, zveze in gibanja. Treba pa bo potegniti črto ločnico med pravicami in odgovornostmi individualnih in kolektivnih članov. SZDL s0c Že danes lahko potrdite svojo pripadnost Socialistični zvezi Čeprav SZDL še ni sprejela vseh pravil svojega organiziranja in delovanja, pa je jasno, da bo odslej samostojna politična organizacija, predvsem prostovoljno vključenih individualnih članov. Če nam je všeč njen program in njena politična usmeritev, lahko izpolnete spodnjo pristopno izjavo in jo oddate Krajevni konferenci SZDL ali pošljete na Občinsko konferenco SZDL Domžale, Ljubljanska 70. USI,CNA ZVEZA SLOVENIJE* Hisani °Jeh st»ln0 PRISTOPNA izjava (imr in priimek) (dan, mesec, leto) kl Preb''aliJče: Sr. . Jijem . ^ 1 dni‘"i C,alistič„e “^anlzacijo ZVeze Slovenije. Podpis: ^'Priprav,* "* 'kladno / določilom 8. člei na zakona o političnem rdru- J S sprejemom posebnega statutarnega sklepa RK SZDL sta ZKS in ZSMS izgubili pravico soodločanja v organih socialistične zveze. Že nekaj časa pa seveda ne velja več načelo o vodilni vlogi Zveze komunistov v SZDL. Izmed »klasičnih« DPO v »fronti« ostaja organizacija Zveze združenj borcev NOV, ki s svojim še vedno zelo aktivnim članstvom v marsikateri krajevni skupnosti predstavlja pomemben dejavnik v organizaciji SZDL. Ta organizacija tudi v naši občini za nekatere presenetljivo hitro in brez pretiranih ideoloških predsodkov sledi prenovitvenim procesom v družbi. Na sindikat, kot stanovsko,'nadstrankarsko organizacijo, pa v. socialistični zvezi računamo predvsem, kot partnerja in sodelavca pri uresničevanju skupnih političnih ciljev in konkretnih akcij. SODELUJTE PRI PREDLAGANJU KANDIDATOV SZDL ZA DELEGATE IN FUNKCIONARJE V SKUPŠČINAH' Doslej je SZDL kot »deklica za vse« vodila postopke evidentiranja in kandidiranja za delegate, skrbela za predvolilno vzdušje, volilno udeležbo in postorila še marsikaj, da smo izbrali organe oblasti Poslej, torej že na volitvah aprila letos, bo kot ena izmed »strank« predlagala svoje kandidate in določila svojo listo za družbenopolitični zbor, vsa predvolilna in volilna opravila pa vodijo državni organi (volilne komisije). Tako krajevne konference Socialistične zveze prav v teh dneh pripravljajo predloge za kandidate SZDL za delegata (odbornika) KS v zboru KS občinske skupščine, za delegate občine v republiški in zvezni skupščini in predstavnika ter člane predsedstva SRS. Občinska konferenca pa zbira predloge za oblikovanje liste kandidatov SZDL za družbenopolitični zbor. Družbenopolitični zbor občine bo štel 27 delegatov, volili pa ga bomo v dveh volilnih enotah (krajevne skupnosti zahodno od Kamniške Bistrice 15, KS vzhodno od Kamniške Bistrice pa 12). Ker želimo listo sestaviti na podlagi širše razprave v organizacijah SZDL vas vabimo, da svoje predloge posredujete OK SZDL ali krajevni konferenci vsaj do konca januarja. 7. februar je zadnji rok za vlaganje predlogov za delegate in poslance. Predlog pa lahko volilni komisiji občine poda katerakoli organizacija ali posameznik, pridobiti pa mora soglasje kandidata. Kandidati SZDL naj bodo tisti, ki so pripravljeni uresničevati njen program in ki so si s svojim dosedanjim delom pridobili zaupanje in ugled. Družbene organizacije in društva se bodo sama odločala ali bodo ostala kolektivni člani SZDL, glede na njen program m posluh za njihovo dejavnost Ker interesne organizacije nimajo možnosti neposredno vplivati na sprejem tudi za njih pomembnih odločitev v skupščinah, bodo gotovo skušale svoje interese uveljavljati preko SZDL ali drugih političnih organizacij, V SZDL bodo vrata odprta za vse, saj naša organizacija ni ideološko ekskluzivna, pač pa bo omogočala tudi notranjo pluralnost in zagotavljala dosledno demokratičnost. evalec ★ EVROPA ZDAJ ! Zveza komunistov v pripravah na volitve Bremena preteklosti, toda uspehi sedanjosti Z ustavnimi amandmaji in konkretizacijo v Zakonu o volitvah je Slovenija postala večstrankarska. Dobili smo pravila in »igre je konec — na vrsti je odločilna partija«, kot pravijo ZSMS-jevski plakati. Kaj o tem odločilnem trenutku meni in kako ga vidi predsednik občinske »stranke na oblasti« STANE ORAŽEM si preberite v odgovorih na zastavljena vprašanja. ZKS je v položaju, ko se bo morala boriti za oblast. Kako na to gleda članstvo? V politični organizaciji, ki je bila 45 let praktično brez konkurence, je ta prehod izzval različne reakcije. Največje pretrese so po moji sodbi doživeli starejši člani na eni in karieristi na drugi strani. Prvim se je podrl svet in ideali, za katere so celo tvegali življenje. Drugim pa se ruši sistem, za katerega so prodali svoje človeško dostojanstvo. Mislim pa, da je večina članstva vendarle prepričana, da so spremembe nujne, če ZKS hoče preživeti. To dokazujejo tudi dogajanja v Vzhodni Evropi. Ali se je ZKS spreminjala dovolj hitro? To bo seveda ocenjevala zgodovina, mislim pa da je najbolj pomembno, da so se vse te velike spremembe, zaradi katerih je marsikje v vzhodni Evropi tekla kri, relativno hitro zgodile v okviru sistema, ustavnih amandmajev, nove zakonodaje. Pri tem bi bila lahko kakšna drugačna ZKS lahko tudi velika in nepremostljiva ovira. A to ni bila in to je zelo pomembno. Morda bi v primeru, da bi jo vodili drugačni ljudje, vse skupaj potekalo precej drugače. In to znajo državljani Slovenije ceniti, zato je Milan Kučan izbran za osebnost preteklega leta. Kako se je na vse te spremembe odzivala domžalska ZKS? Tudi pri nas so se dogajale velike spremembe. Po svinčenih letih gromovništva in oblastništva je v začetku osemdesetih let bila domžalska ZK potisnjena (morda se je tja »potisnila« tudi sama) na obrobje V zadnjih letih pa se mi zdi, da se je izolirala od skoraj vsega občinskega življenja in sodelovanja z drugimi dejavniki v političnem življenju. Zdaj se vse skupaj normalizira. Lahko bi rekel, da smo v Domžalah preživeli nekaj podobnega kot se je dogajalo na republiškem nivoju ob primeru Popit. Tudi mi smo se ob izbruhu neprijetne afere odločili, da se z vsem skupaj ne bomo preobremenili, saj nas čaka cela vrsta bolj pomembnih nalog. Časopisni spopadi zagotovo ne prinašajo nič dobrega. Vsakomur, ki pa je podrobneje prebral članke, ki so nas napadali in so bili ob- javljeni v srbskem časopisju, je bilo jasno, kaj se želi z njimi doseči in čemu služijo. To je spoznal tudi nasprotnik in se sam skupaj z nekaterimi somišljeniki umaknil. Naj ob tem povem, da je Simon Duretič iz ZK Slovenije zaradi nestrinjanja s njenim programom prostovoljno izstopil, želel pa je ostati član ZK Jugoslavije. Zdaj pa k volitvam. Kako vi ocenjujete sprejeti volilni zakon? Najbrž nobena stranka ni povsem zadovoljna z njim. Nekatere določbe bolj ustrezajo enim, druge spet drugim. Mi mislimo, da ni produktivno iskati pomanjkljivosti v volilni zakonodaji in morda že sedaj v njih iskati opravičila za morebiten volilni neuspeh. Vse sile bomo usmerili v bistvo vsakih volitev — v volilni program. In ker bodo volilci imeli možnost izbire med različnimi programi, bomo v ZKS skušali oblikovati konkreten program, s katerim bo mogoče uresničiti osebne in skupne interese v občini. Kako bo torej ZKS Domžale nastopila na spomladanskih volitvah? Nastopila bo s svojo samostojno listo za družbeno politični zbor. Nimamo namena svojih kandidatov skriti na kakšne druge liste. Z uspehom ali porazom na volitvah se moramo soočiti sami, brez vnaprejšnjega opravičila. Menimo celo, da na volitvah nimamo kaj veliko izgubiti, lahko pa zelo veliko pridobimo. Poleg tega bi se morali v kakršnikoli koaliciji odpovedati delom svojega programa. In konec koncev: zadnji čas je, da volitve pokažejo, koliko prenovljeni in drugačni resnično tehtamo na današnji politični tehtnici. Ali niste kar nekoliko preveč pogumni in samozavestni glede na ugled, ki ga danes pripisujejo ZK v Sloveniji? To je zares tvegan korak. Toda volilci naj odločajo po lastnem preudarku in ne po čustveno obarvani propagandi. Seveda je preteklost za ZK obremenitev, toda v zadnjih letih smo se močno spremenili. Dokazi so drugačni kadri, izpolnjevanju obljub (spremembe v političnem sistemu, državljanske pravice, suverenost Slovenije). ZK Slovenije se je odpo- Stane Oražem, predsednik OK ZKS Domžale. vedala monopolni oblasti in vzdržala ognjeni krst hudih napadov na slovensko suverenost. Druge stranke bodo morale svojo uspešnost v obrambi interesov volilcev in naroda šele dokazati. Vse skupaj se je spremenilo do te mere, da so tudi razmišljanja o novem imenu zelo utemeljena in jih tudi sam podpiram. ZK Slovenije prav gotovo ni klasična, stalinistična, skrajno leva stranka, ampak s svojim sredinsko levim programom veliko bližje tipu social-demokratskih strank Zahodne Evrope. Najbrž bo tisti del članstva, ki še goji simpatije do klasične komunistične stranke, slej kot prej osnoval svojo stranko. Sodi to že v volilno propagando? Poskušam predvsem pokazati na dejstva in to, da ob volitvah ne more biti vnaprejšnjih zmagovalcev ali poražencev. Pluralna demokracija je nekaj, kar se bomo še vsi od začetka učili. Volilci imajo odličen spomin in mi smo se odločili, da ne bomo obljubljali neuresničljivega. Prav tako ne bomo pisali programa tako, da bi ob tem mislili na druge stranke in njihove programe. Cilj je oblikovati program za napredek občine in blaginjo posameznika ter pridobiti ljudi, ki se bodo zanj sposobni boriti v okviru skupščine. Ali mislite, da boste uspeli dobiti ljudi, ki bodo kandidirali na vaših listah in imeli politični ugled? Sprejeli smo sklep, da ne bomo nobenega člana silili, da kandidira na listi ZK, če tega noče. Lahko kandidira tudi na drugih listah ali samostojno. Od tistih pa, ki bodo delovali v ožjem delu volilnih štabov, ki bodo nosilci volilnih postopkov ZK na nivoju občine ali krajevne skupnosti, pa bomo zahtevali, da ne delajo česa podobnega v okviru drugih organizaciji. Takšne dvojnosti jasno nobena stranka ne more dopustiti, saj smo tudi mi zasnovali določeno volilno taktiko in strategijo. Na našo listo pa bomo skušali uvrstiti ljudi, ki bodo lahko v polni meri izrazili svojo kreativnost, ki niso obremenjeni s preteklostjo in v svoji sredini veljajo za ugledne, sposobne in moralno čiste. Kako pa bo z načelom demokratičnega centralizma? Na 11. kongresu se je ZK Slovenije nepreklicno opredelila za lastno in samostojno politično vlogo v Sloveniji. To pomeni, da ne bomo priznavali nobenih odločitev, ki bi slovensko ZK in tudi domžalske komuniste prisiljevali, da delajo proti lastnemu programu. Izvleček programa ZSMS Politični okvir programskih dokumentov 13. kongresa ZSMS je parlamentarna demokracija s pluralizmom političnih subjektov, ki vključujejo tudi stranke. Ta politični okvir sam po sebi ni socialističen, v njem imajo polno legitimnost tudi tiste politične usmeritve, ki se ne opredeljujejo za socialistične. V skladu s tem izhajajo naši programski dokumenti iz treh osnovnih izhodišč: A Demokracija — parlamentarna demokracija, ki temelji na pravicah človeka in državljana Gospodarstvo — tržno gospodarstvo, katerega sestavni del je urejevalna vloga države, ki uveljavlja pogoje za razmah podjetništva, ki skrbi za socialno varnost ogroženih in ekološko primernost proizvodnje Ekologija — ekološke krize ne bo mogoče premagati le z državnim uravnavanjem, ampak bo treba spremeniti celotni sistem proizvajanja, odnosa do porabe . . . Pravo, pravosodje in kaznovalna politika Pogoj za pravno državo je ločenost prava, pravosodnih organov in policije od politike. Pravo mora ščititi človeka pred državo in ne kot je to pri nas, da s svojimi mehanizmi v prvi vrsti ščiti državo pred državljani. Da bi zagotovili vsa) minimum civilizacijskih standardov je med drugim nujno: — ratificirati vrsto mednarodnih konvencij s področja varovanja človekovih pravic, — uskladiti zvezno in republiške ustave, ter druge akte z mednarodnimi pravnimi standardi na področju človekovih pravic, — uresničevanje človekovih pravic in svoboščin podvreči mednarodnim mehanizmom nadzora, — zagotoviti samostojnost in neodvisnost sodišč, — odpraviti tajne uradne liste in druge tajne pravne predpise, — ukiniti mirnodobna vojaška sodišča. Za sodobno zasnovo obrambnega organiziranja Zavzemamo se za sodobni koncept varnosti, primeren času, ko se Evropa integrira in ko se uveljavljajo novi odnosi, tako na ravni civilne družbe, kot na ravni meddržavnih odnosov. Zavzemamo se za spremembo koncepta SLO in DS. Največji problem je gotovo izpostavljanje apriorne vloge komunistov v SLO in DS, tako da je nujno »razdržavljanje« te partije tudi in predvsem na področju varnosti in obrambe. Pravica do obrambe pa mora biti zasnovana tako, da NE MILITARIZIRA DRUŽBE. Ekološka politika Za preživetje danes živečih in jutri rojenih. Vstrajanje pri sedanjih razvojnih konceptih našega gospodarstva je eden izmed možnih in realnih načinov kolektivnega samomora. ZSMS pri načrtovanju samomora noče sodelovati. V Evropi, ki se združuje, nastopa država kot zašči-tnica interesov varstva okolja in zdravega načina življenja. Skupščina SR Slovenije mora določiti in nadzorovati izvajanje NACIONALNE EKOLOŠKE POLITIKE. Razvijati moramo okolju neškodljive tehnologije, stroške sanacije onesnaženja pa kriti po načelu PLAČA KDOR ONESNAŽUJE. Lastninska politika Da bi odpravili nesmiselno neskladje med pravnim in ekonomskim lastništvom se zavzemamo, da država s svojimi mehanizmi podpre pospešeno privatizacijo družbene lastnine in hkrati sama prevzame nekatere javne dobrine. Participacija in sindikalizem Ker vemo, da v tržnem gospodarstvu samoupravljanje v dosedanji obliki ni uporabno, se zavzemamo za njegovo dokončno ukinitev in za uvajanje elementov delavske participacije pri upravljanju, kot so znani v Zahodni Evropi. Sedanja sindikalna organizacija pri nas onemogoča avtonomno institucionaliziranje in sindikalno organiziranje delavskih interesov; zato tudi poskus organiziranja sindikatov po gospodarskih panogah ne daje pozitivnih rezultatov. ZSMS se zavzema za takšno državno ureditev, ki bo novim sindikatom omogočila vsestransko delovanje. Zahteva tudi ustrezno zastopanost mladih v organih upravljanja in vodenja v podjetjih. Razvojna politika Razvojno perspektivo Slovenije vidimo v mnogo večjem deležu storitev v družbenem proizvodu, v maloserijski, visokokakovostni in ekološko neproblematični industriji. Spodbujati je treba odpiranje in razvoj obrti in malih podjetij, tako da bi dosegli strukturo več kot 1/3 zaposlenih v podjetjih z do 100 delavci. Javne službe — privatnost dela, javnost rezultatov Država mora s sistemom organiziranja in funkcioniranja javnih služb zagotavljati uresničevanje osnovnih programov, ki jih nacionalni parlament sprejme za posamezna področja. Za uresničevanje programa in nalog parlament pooblasti pristojni resorni organ (ministrstvo) ali poseben sklad, kljub temu pa mora biti na področju javnih služb (ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO, ZAPOSLOVANJE, ZNANOST, KULTURA, ŠPORT) zagotovljena enakopravnost zasebnega z državnim sektorjem. Imamo program - in to dober Pogovor z Antonom Tomažičem, predsednikom 10 SDZ Domžale VPRAŠANJE: Gospod Tomažič, Odbor Slovenske demokratične zveze za Domžale deluje dobrega pol leta. Kako ocenjujete to obdobje? Ste zadovoljni s svojim delom? ODGOVOR: Z našim delom nisem povsem zadovoljen. Lahko bi naredili več. Toda upoštevati je treba, da smo bili kot politična organizacija še »v fazi dojenčka«. Kot taki pa mislim, da smo se dovolj »drli« in da ljudje že vedo za nas. To seveda ni dovolj, omogoča pa, da se nam pridružuje čedalje več resnih in zavzetih ljudi. Trenutno imamo okrog 90 članov. V.: To ni ravno veliko? O.: Seveda ni veliko. Zato smo veseli vsakega novega člana. Po drugi strani pa nas to niti ne preseneča in še manj demoralizira. Zavedamo se, da se večina ljudi ne misli ukvarjati s politiko. Tudi na Zahodu, v deželah razvite parlamentarne demokracije, stranke nimajo veliko članov. Važni so VOLILCI! Mi pa ravno volilcem zaupamo! V.: imate program, ki jih o pritegnil? O.: Imamo — in to dobrega! Predstavlja sintezo splošnega programa SDZ, temelječega na Programski izjavi SDZ iz ustanovnega zbora v Cankarjevem domu 11. januarja 1989, Programa SDZ, ki smo ga sprejeli junija 1989 na kongresu v Mariboru in posebnosti naše domžalske občine. V.: Nam lahko v nekaj besedah predstavite bistvo programa SDZ? O.: V nekaj besedah težko, ker je program napisan na 24 straneh. No, pa poskusimo: Geslo programa je Slovenska demokratična zveza za Evropo. V.: Oprostite, da vas prekinem: ste malce kopirali od Zveze komunistov? O.: Oh, dajte no . . . Ravno obratno! Tako kot vse druge lepe fraze iz programa komunistov (Evropa zdaj!), je tudi ta prevzeta od alternative. Ko so se avtorji (ki so sedaj člani SDZ) v 57. številki Nove revije pred nekaj leti zavzeli za samostojno Slovenijo, vključeno v Evropo, bi jih uradna politika (tedanji in sedanji komunisti) skoro linčala . . . Torej — program SDZ v telegrafskem stilu: demokratizirati politiko in z novimi ljudmi zavarovati in ohraniti slovensko ozemlje kot naselitveni in bivanjski prostor slovenskega naroda, ohraniti in zavarovati zemljo in naravna bogastva slovenskega naroda kot notranje uravnovešen ekosistem, ki bo zagotavljal možnost življenja in ustvarjanja ljudem na tem prostoru tudi v prihodnosti. . . V.: Nekateri vam očitajo pretirano poudarjanje narodnosti, slovenstva ... ? O.: To so etikete brez vsakih argumentov! Res je, da smo narodno zavedni in da nam je Slovenija najgloblje v srcu, toda po drugi strani smo svetovljanski, odprti v svet in predvsem v Evropo. V.: Pa si oglejva še eno etiketo! Pravijo, da ste antikomunisti. Res pa je, da je vaš predsednik dr. Hubert Požarnik izjavil, da je vaš glavni cilj, da »spravite komuniste z oblasti...« O.: To je res naš glavni cilj! Toda — na demokratičen način in na svobodnih volitvah! Etiketa je torej povsem neupraviče- Infrastrukturna politika Gospodarska infrastruktura je okostje in ožilje gospodarskega sistema. Razvoj infrastrukture vidimo v nacionalizaciji objektov m površin gospodarske infrastrukture in v večjih pristojnostih države pri določanju poslovanja teh monopolnih dejavnosti. Nekateri prednostni cilji: — izgradnja slovenskega cestnega križa, — posodobitev železniškega omrežja, — povečanje števila telefonskih priključkov (z 18 na 25 priključkov na 100 prebivalcev), — pospeševanje gradnje malih zasebnih elektrarn (vsaj 1000), — zaščito podtalnice pred onesnaženjem in presihanjem njenih virov, Stanovanjska politika Pomanjkanje stanovanj je danes predvsem problem mladih in je torej tipičen generacijski problem. ZSMS se zavzema za samostojno stanovanjsko politiko republike Slovenije, temelječo na: ohranitvi in povečanju sredstev vzajemnosti kot instrumenta za premostitev generacijskega propada, — odpravi monopolov v stanovanjski gradnji, — vrnitvi družbenih stanovanj njihovim pravim lastnikom (podjetjem in državi), — porazdelitvi stroškov za komunalno urejanje na vse uporabnike. Kmetijska politika Kmetijstvo je gospodarska dejavnost nacionalnega pomena. Slovensko kmetijstvo je v primerjavi z uspešnimi sosedi v doslej največji strukturni krizi, zato je za premostitev tega problema ključnega pomena spremeniti posestno strukturo in strukturo proizvodnje. Cilji kmetijske politike so po naše: — razvoj agrikulturnega tipa kmetovanja, katerega nosilci so družinske kmetije, — zavzemanje za optimalno kmetijsko proizvodnjo z upoštevanjem bioloških ciklusov znotraj sistema, — oskrba prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah, — varovanje narave in ohranjanje kulturne krajine. Zavzemamo se za: — prenovo zadružništva in vrnitev zadružne lastnine, -- ustanovitev kmetijsko-go-spodarske zbornice, — za temeljito prenovo kmetijskega šolstva, — za razvoj kmetovanja v hribovskih področjih, — za novo agrarno reformo (vrnitev zemlje). Spodbujanje podjetništva Zavzemamo se za: — ustanovitev rizičnega sklada, za investiranje v podjetniške projekte, — podporo »valilnico« novih podjetij z izobraževalnimi in svetovalnimi storitvami in subvencijami, — davčne olajšave pri neposrednih davkih za investiranje, ustanavljanja novih podjetij, dodatno zaposlovanje in posebej za izločanje in osamosvajanje posameznih delov velikih podjetij, — propagiranje dejavnosti, potrebnih podjetniškega oživljanja Svoboda izražanja.širjenja in sprejemanja informacij Pravica do,svojega mišljenja, izražanja, širjenja in sprejemanja informapij je temeljna in neodtujljiva človekova pravica. V družbi, v kateri je posameznika mogoče zaradi njegovega mnenja nadlegovati; izražanje, širjenje in sprejemanje informacij pa nadzorovati in omejevati, ljudje ne morejo t)iti svobodni. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA INFORMACIJ STA SVOBODNI PODJETNIŠKI DEJAVNOSTI. Varstvo pravic otrok Zavzemamo se za celostno zakonsko zaščito otrok, saj ti pri nas niso dovolj zavarovani, zaradi domneve, da pristojni organi že po definiciji ravnajo v korist otroka; zato se (med drugim) zavzemamo za: — jugoslovanska delegacija v ZN podpre čimprejšnje sprejetje KONVENCIJE O PRAVICAH OTROKA ter takojšnjo ratifikacijo v Jugoslaviji, — da intimna družinska sfera ne bo nedotakljiva takrat, kadar je žrtev tega otrok, — odločanje o predčasni pridobitvi popolne delovne sposobnosti mora preiti v pristojnost sodišča. Ženska politika Vprašanje žensk je (bilo) dolga leta zabrisano kot vprašanje na. Po tej logiki bi potem komunistom rekli, da so — anti-demokrati! ... da nadaljujem: v našem programu napovedujemo, da si bomo prizadevali zato, da Slovenija dobi novo, moderno ustavo, zasnovano na načelih, ki so vsebovana v Majniški deklaraciji 1989: — samostojnost slovenske nacionalne države; — svobodno odločanje te države o svojih povezavah z drugimi narodi; — spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin; — politični pluralizem; — družbena ureditev, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo — to pa gotovo ne bo socializem! V.: Bi se temu lahko reklo separatizem? O.: To lahko imenujete kakor hočete. Vsekakor pa obstaja bistvena razlika med Majniško deklaracijo in temeljno listino, kot obstaja med odnosom do Jugoslavije med SDZ in ZKS. Geslo Zveze komunistov Slovenije je: Z Jugoslavijo k Evropi! Naše geslo pa je: Slovenija v Evropo! V.: Zanima me, kakšna je razlika v vašem programu in v programu ZK glede gospodarstva, saj si težko predstavljam, da bi bili lahko še bolj liberalni, kot je to v njihovem programu Evropa zdaj? O.: Papir vse prenese! To dokazuje ravno program komunistov Evropa zdaj! Da se izogneva podrobnim analizam: Moje osebno mnenje je, da isti ljudje, ki so nam vse doslej vsiljevali dogovorno ekonomijo, ne bodo mogli izpeljati kvalitetnega premika v pravo tržno gospodarstvo. To bodo morali narediti novi ljudje, tisti, ki so se doslej že dokazali STROKOVNO, ne politično. V.: Kolikor vem je v vašem domžalskem programu SDZ velik poudarek na obrtništvu in sploh privatnem sektorju? O.: Predvidevamo, da se bodo mnogi obrtniki že kmalu spremenili v prave podjetnike. Na to temo smo pred kratkim organizirali poseben politični večer. Večji problem pa bo, kako privatno iniciativo vpeljati tudi v večja podjetja, ki v naši občini seveda predstavljajo glavni gospodarski potencial. Dolgo-rorčno pa bo seveda družbeno lastnino treba sploh odpraviti. V njej namreč ni tistega pravega naboja, ki bi tržni subjekt dovolj energično poganjal v neizprosni konkurenčni boj. V.: Kaj pa vaš program predvideva za kmetijstvo? O.: Moram reči, da smo s kmeti kar nekakšni »naravni zavezniki« in da tem vprašanjem posvečamo velik pomen. Zahtevamo predvsem: — odpravo agrarnega maksimuma; — vrnitev zadružnega premoženja; — omejitev neracionalne in narodno-obrambno, ekološko in socialno zgrešene agrarne industrije; — intervencije v kmetijstvo, ki bodo zagotovile interes za poklicno kmetovanje. V občini Domžale pa se bomo zavzemali za hitrejši razvoj njenega vzhodnega dela, hribovskih vasi in ponovno ožive-tje pravih družinskih kmetij. politike —- ves čas je bilo reducirano na t. i. družbeno vprašanje. Položaj žensk v naši družb je še vedno zapostavljen; zavedati pa se moramo, da je P® položaj žensk v različnih družbenih in političnih ureditva eden izmed najbolj natančni kazalcev dosežene demokratičnosti. Ženska politika ZSMS pora. ni predvsem, da se bo ZSM tako v notranji organizirano stranke, kakor tudi v zas,°^ nosti v vseh institucijah (jav11 uprava, podjetja, politika-j zavzemala za popolno enak pravno zastopanost žensk. Manjšinska politika Temeljih mora na spoznani ’ da je manjšina prav kot manp na - (ne pa kot etnično M populacija, ki se bo prej ali asimilirala) integralni del na nalne družbe. Pripadnik0'1 manjšine morajo biti OOP enake možnosti za druZA. uveljavitev kakor drugim0 vljanom, uživati morajo celo kaj spodbujevalnih privilegi (zlasti v šolstvu in kulturi). Ministrstvo ra mladi«® Zahteva po celovitem in A nem posvečanju pozorno žave do otrok in mladine . kuje ustanovitev take in3’1 % ki bi skrbela za trajno nje in izvajanje normahvn ' hkj "j*? i" .j'-' •— . |_mati^ nančnih rešitev problem* mladih. Svet mladinskih organizacij š preobrazbo ZSMS v P J no stranko je ukinjen tu ^ lopol nad enopartijskim^ linskim mišljenjem«. ASni11 lanjih in prihodnjih P° je iladinskih organizacij I gai® nlo \ / r o t o Hriinih ki ela vrsta drugih, ki pr®3^ amene političnega zo ^ (stanovske prostoča® ( ,e> ' a jsianovsKe ^ av zaradi obstoja m 30 e je isebne družbene sj nBr ovo delo ni vrednot iližno tako, kot P ^ dr Udobno je z drugi^V r uuuui iv j*- — iimi dejavnostmi Iravstvom. : tu pa smo žciVj politiki. Kako zag iH f ovoljevanje 05«°%/ a tistim, ki t toriti z lastnim *^ SDZ P d«1' t Lva r- |,j alno politiko, k ^ d« o socialno varno oj. nožne in vecjo^P^ pja a n t. f ii za samostoJV; « ,e m 0 n* > 3 za razne nove0 vanL „ za možnost zap^s0^ ,j ti ilnim delovnim otroC -r; $ r mladoletnim' aZu^ t; tovoljno in ;ojevanje itd- ^ : Dovolite, zloben: 1« rega dojenčka Dletnosti ne Nadaljevanj® n Pred prvimi demokratičnimi, neposrednimi in svobodnimi __________volitvami...______________ Kdo, kaj, kdaj, kako bomo volili? Pred nami so volitve v skupščine, pa tudi volitve elanov in predsednika Predsedstva SRS, ki bo-o dodobra razgibale tudi našo občino, saj prina-Pjo vrsto novosti, obenem pa naj bi bile — po "jnenju nekaterih — prve demokratične, nepo redne in tajne volitve pri nas. Urejata jih pred kratkim sprejeta Zakon o vo-tvah v skupščine in zakon o volitvah in odpokli-jp Predsednika in članov Predsedstva SRS Slovenila j1 vam iu želimo v naslednjih vrstah delno Predstaviti: i Kdo voli? ' ^ '*volio^raV' da 'ma Prav'CO voliti in e Vni Slovek l3 dele9a,a občan in delo-P0s|ovn0 c K' ,e doP°lni| 18 let in ima 0Prede°uje°še °benem Pa d°' zbor združenega dela I'IJacil V podle']o m drugih orga- iah uPrauii!>Upr'0s,'h ter v drugih oblici6 ki dBiv13 deiavnosti ter delovni Kleinih aldvknneh|stvu obrti in sa-r6^ or9ani?a k 'Cilh ~ 4e delavec dela v lst'' ^ si Ib !ah' 'i113 volilno pravico v . - *aJ° l2bere sam, !2volien doi^pa,a v volilni enoti lahko °'itiv,eiv ydl človek, ki ima pravico , - prai, °1 n' enot'. tl!>Vel' ki i»°„VOli,i dele9ata ima delovni r " vo;i dopoln" 15 let, »6Vania im-i 'Zaci|ah s Podtočja tzobra-n!,'Udl Stud?mpravico volitl ,n bltl volje-118 ip( ’le 'h učenci, ki so dopol- tujci Cb voliti delegate imajo tudi 2bor krajevnih SkuPnosti oz. zbor Prav občin ^a občanV°k *' delo9ate v oba zbora • *'«• K«"« , ^ 9re za zbor občin t adružbenopolitični pr zbor Var’ ki>imalstaClele9a,e v ,a zbor ,ma j voliine s'alb0 prebivališče na ob- I, ',aliS{aab»občanekiPraV'CO VOljen za Zbor na obrno^ ^ lrT1a s,a|no prebi-CiSL Vo1' oz ^)U 0b4ine- v katere DllSki 0P2°z republike če v katere gre za re- Kaj bomo volili Na letošnjih spomladanskih volitvah bomo volili: — delegate v vse tri zbore Skupščine občine Domžale — delegate v vse tri zbore Skupščine SR Slovenije — predsednika in člane Predsedstva SRS — delegate v zvezni zbor Morda pa se bo katera od KS odločila, da bo ob tej priložnosti izvedla tudi neposredne in tajne volitve svojih samoupravnih organov |npr. sveta KS). Kako? Volile! glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Glasuje se tajno z glasovnicami Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in tajnost glasovanja. Nihče ne sme, biti klican na odgovornost zaradi glasovanja niti se ne sme od njega zahtevati naj pove kako je glasoval oz. zakaj ni glasoval.' Volilne enote O volilnih enotah v naši občini lahko preberete v izvlečkih iz posebnega odloka, ki je bil sprejet na zadnjih zasedanjih zborov naše skupščine, na tem mestu pa vas seznanjamo z volilnimi enotami za posamezne zbore Skupščine SR Slovenije, v katerih sodeluje naša občina Volilne enote za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije (skupaj 80 delegatov) — s PODROČJA GOSPODARSTVA industrija in rudarstvo Domžale Liti|a. Kamnik — 1 delegat 181 V0n*e 8 4' 8trani) 'rriaV|eSdka dernokrat|čna bobrez dob!0|ltVah 9dai1Udl' da ji bodo C* UsPehu naupan,e' Po 0dPad|jL volitvah Pa ^ ffri^oQiKe1z?dni| pomi' $tva ,bdi štpLi, )udeh in ,edai toPovečaio p naše9a č|an- N“ni« "I S Poudariti, Sve> Političn dldlrali le čla- 1 iucdbo^cinsLr9anizac'*e' ' C||l ji 16 žauDailal' 0sebe. ki I da v dPal°- Naš glavni 1 ’ Nio^^atično 'n. 50 P°š,eni 1 Semico vt?ler]eni ter ^INostiP 3V 7arad' svoje V * v nik' SD2 , sestali ze in krščanskih demokratov ter ustanovili občinski DEMOS! Predvidevam, da bomo na volitvah dobro sodelovali tudi z mladinci (pardon: ZSMS!), s katerimi imamo mnogo skupnih točk, rekel bi celo, da veliko več, kot pa razlik. v.: Pa še eno osebno vprašanje: ste se šele pri vaših 39 letih pričeli ukvarjati s politiko? O.: Da, ker pred letom 1989 tisti, ki ni stopil v partijo (ali je vsaj ni priznal kot edini politični subjekt), ni imel niti najmanjše možnosti, da bi se ukvarjal s politiko! V.: Ste torej končno le prišli na svoj račun? O. Nič nisem prišel na svoj račun! Tole ukvarjanje s politiko me samo obremenjuje in jemlje ves prosti čas. To delam le zato, ker čutim dolžnost, da prispevam svoje potenciale v VELIKEM PROJEKTU, kot jaz imenujem prizadevanja, usmerjena k cilju, ki ste ga nakazali s citiranjem našega predsednika . . V.: S tem so verjetno povezane tudi vaše želje za leto 1990? O : Seveda, da na volitvah zmaga DEMOKRATIČNA OPOZICIJA SLOVENIJE' Janez Stibrič kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo celotna SRS ena volilna enota — 1 delegat gradbeništvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata promet in zveze ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata trgovina ljubljanska in gorenjska regija — 2 delegata gostinstvo, turizem volilna enota obsega območje celotne SRS — 2 delegata obrt in osebne storitve volilna enota obsega celotno SRS — 1 delegat stanovanjska in komunalna dejavnost volilna enota obsega celotno SRS — 1 delegat finance volilna enota obsega območje celotne SRS — 2 delegata — S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — izobraževanje in telesna kultura ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata — znanstveno raziskovalno delo volilna enota obsega območje celotne SRS — 1 delegat — kultura, umetnost in informiranje volilna enota obsega celotno območje SRS — 2 delegata — zdravstveno varstvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška. severnoprimorska in gorenjska regija — 3 delegati — socialno varstvo ljubljanska, notranjska, obalno-kra-ška, severnoprimorska in gorenjska regija — 2 delegata — družbene organizacije in skupnosti in samostojni poklici . celotno območje SRS je volilna enota — 2 delegata — SAMOSTOJNO OSEBNO DELO — kmetijstvo in gozdarstvo Domžale, Kamnik gorenjska regija — 1 delegat — obrt ljubljanska in gorenjska regija — 2 delegata — področje oboroženih sil SFRJ celotno območje SRS je ena volilna enota — 1 delegat — delegati narodnosti — 2 delegata VOLILNE ENOTE ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE (80 DELEGATOV) volilna enota občine Domžale — 1 delegat VOLILNE ENOTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SR SLOVENIJE (80 DELEGATOV) volilna enota občina Domžale Kamnik Litija m Ljubljana-Moste-Polje — 7 delegatov VOLILNA ENOTA ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ volilna enota občina Domžale Kamnik, Litija in Ljubljana-Moste-Polje — 2 delegata KDAJ BOMO VOLILI? 8. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V DELOVNIH ORGANIZACIJAH) — delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije — delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SRS — predsednika in člane Predsedstva SRS 12. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V DELOVNIH ORGANIZACIJAH) — delegate v Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale — delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 22. APRILA 1990 BOMO VOLILI: (V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH) — delegate v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale — delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Domažale — 2. krog volitev za predsednika Predsedstva SRS (če bo potrebno) — 2. krog volitev delegatov v zbor občin Skupščine SRS (če bo potrebno) IN KAKO BOMO DOLOČALI KANDIDATE? 1. KANDIDIRANJE NA ZBORIH VOLILCEV Kandidate za delegate zbora združenega dela v volilni enoti predlagajo delovni ljudje v podjetjih in drugih organizacijah in skupnostih ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih ter njihove organizacije, za zbor KS oz Zbor občin ter kandidate oz. liste kandidatov za delegate družbenopolitičnih zborov pa predlagajo občani in njihove organizacije v volilnih enotah, ki so določene za volitve v te zbore. Predlog kandidature se vloži pisno, poleg osnovnih podatkov pa mora vsebovati tudi ime liste in soglasje vseh kandidatov. ’ Občinska volilna komisija bo predloge zborom volilcev posredovala do 14 FEBRUARJA 1990 Zbor volilcev za določanje kandidatov za zbor združenega dela skliče delavski svet ali drug organ upravljanja zbore volilcev kmetov, obrtnikov in delovnih ljudi v samostojnih poklicih skli-' če predsednik zbora združenega dela za volilno enoto oz. njen del Zbor volilcev za ostale zbore skliče predsednik skupščine KS ali drugega ustreznega organa KS. na zboru pa mora biti navzočih najmanj 10 volilcev (če je v njej manj kot 500 prebivalcev) in najmanj 20. če gre za večjo KS ZBORI VOLILCEV MORAJO BITI ZAKLJUČENI DO 3 MARCA 1990. DOLOČANJE KANDIDATOV S PODPISOVANJEM Kandidate ali liste kandidatov lahko določijo volilci tudi s podpisovanjem in sicer so določeni tisti kandidati, ki dobijo naslednjo podporo volilcev v volilni enoti — za zbor združenega dela in zbor KS v občini najmanj 30 podpisov — za družbenopolitični zbor v občini najmanj 50 podpisov — za zbor združenega dela Skupščine SRS in Zbor občin najmanj 50 podpisov — za družbenopolitični zbor Skupščine SRS najmanj 200 podpisov. V ta namen bodo Izdam ustrezni obrazci svoj podpis pa bodo volilci lahko dali v okviru Sekretariata za notranje zadeve Predloge kandidatur določene s podpisi je potrebno oddati 9 MARCA 1990 DOLOČANJE KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Liste kandidatov za družbenopolitični zbor lahko določijo organizacije delovnih ljudi in občanov, ki so v skladu z zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije Listo kandidatov določijo po postopku, ki je določen s pravili posamezne orga-mzaciie LISTE SE DOSTAVIJO DO 9 MARCA 1990 Več o ostalih aktivnostih lahko preberete v naslednji številki Občinskega poročevalca ko vas bomo skušali obvestiti tudi o datumih zborov volilcev v posameznih krajevnih skupnostih V. V. ji Poziv Demosa vsem zaposlenim! Kljub izjavi vodje slovenskih komunistov, da je nova volilna zakonodaja, »vpisana na kožo opoziciji«, je resnica seveda povsem obratna: s tem, da ob imenih kandidatov ne bo navedeno tudi, kateri stranki pripadajo, bo omogočeno, da bodo dosedanje politične strukture ob že zgrajeni organizacijski mreži in v veliki časovni stiski lahko volil-cem podtaknila marsikatero kukavičje jajce. V izrecno in tudi formalno neenakopravnem položaju pa so politične organizacije, povezane v Demokratično opozicijo Slovenije — DEMOS, pri volitvah v zbore združenega dela republiške in občinskih skupščin (torej v eno tretjino skupščin). Zakon o političnem združevanju je namreč prepovedal ustanavljanje političnih organizacij v podjetjih in drugih organizacijah, zavodih ter v državnih organih, hkrati pa dovolil, da obstoječe organizacije (ZK, ZSMS) v vseh teh organizacijah še naprej obdržijo svoje organe in delujejo v času predvolilnih aktivnosti! Čeprav naj bi načeloma kandidate v zbor združenega dela volili po njihovih osebnih lastnostih in programih, ne pa po strankarski pripadnosti, pa bodo gotovo izvoljeni delegati v novih skupščinah delovali in tudi glasovali pod | vplivom političnih organizacij, katerim pripadajo. Pri mnogih važnih pristojnostih (predvsem občinskih) skupščin pa bodo volilno telo kar vsi trije zbori skupaj. Zveza komunistov bo torej preko zbora združenega dela lahko v skupščine pripeljala več svojih kandidatov, kot bi jih ji sicer zaupali volilci, in to predvsem na račun svojega privilegija, da lahko deluje v podjetjih, druge politične organizacije pa ne morejo! Obstoj dosedanje sindikalne organizacije žal ne olajšuje navedenega problema, temveč ga le še zaostruje. Dejstvo je, da je velika večina vodstva sindikata (od republiškega vodstva navzdol) članov Zveze komunistov. Kot neodvisni sindikati se seveda lahko štejejo le tisti sindikati, ki so ali bodo nastali povsem spontano in neodvisno od obstoječega sindikalnega aparata. DEMOS — združena opozicija se je odločil s svojimi kandidati nastopiti pri volitvah v vse zbore vseh občinskih skupščin in v vse zbore republiške skupščine. Na vseh nivojih tudi že aktivno vzpostavlja volilne štabe, koordinira dejavnosti svojih članic in se pripravlja na predlaganje kandidatov. Pri tem pa je DEMOS — združena opozicija naletel na povsem nepremagljive ovire pri kandidiranju za zbore združenega dela. Ker so mu dobesedno zaprta vrata v vsa podjetja in druge organizacije, zavode ter v državne organe. DEMOS poziva vse zaposlene da: — pri kandidiranju za zbore združenega dela omogočijo enakopravnost vseh političnih organizacij, tako tistih, ki so že organizirane v njihovih organizacijah, kot tudi novih, ki to ne smejo biti — zahtevajo, da vodilni kadri v podjetjih in njihovih j| asociacijah, splošnih združenjih, zborničnih organih in strokovnih društvih v predvolilnih postopkih ne izrabljajo j' svojega položaja za dajanje prednosti kandidatom Zveze : komunistov — sami predlagajo kandidate, ki bodo po njihovi oceni v skupščinah zastopali demokratična stališča, kot to velja za kandidate političnih organizacij DEMOSA — sporočijo volilnim štabom DEMOSA v njihovi občini kateri so tako predlagani kandidati in kakšni so njihovi programi, tako da jih bo DEMOS lahko vključil v svoje propagandne aktivnosti — imenujejo v vse volilne komisije in odbore vsaj po enega člana, za katerega menijo, da je naklonjen Demokratični opoziciji Slovenije, da se na ta način zagotovi kontrola ugotavljanja volilnih rezultatov. — sporočilo volilnim štabom DEMOSA v njihovi občini vse morebitne nepravilnosti pri (pred)volilnih postopkih. DEMOS — že vnaprej zavrača vse morebitne očitke o neupravičenem ali preuranjenem poseganju v (pred)volil-ne postopke za volitve v zbore združenega dela, saj ta poziv pomeni le preventivno samoobrambno potezo zaradi izrecne neenakopravnosti novih političnih organizacij pri volitvah 1990. Kakršnokoli izkoriščanje priviletiranega položaja Zveze komunistov v podjetjih, zavodih in državnih organih, bi namreč lahko vrgla usodno senco na novoizvoljene skupščine, posebno še na republiško skupščino! DEMOS — ZDRUŽENA OPOZICIJA Sestava in volitve v zbore Skupščine občine Domžale (povzetek iz odloka) 10. člen V vsakem zboru — Zboru združenega dela. Zboru krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnem zboru — je 27 delegatov. 11. člen Za volitve v Zbor krajevnih skupnosti se določi 27 volilnih enot. v vsaki volilni enoti se voli I delegat. Sedež volilne enote je sedež krajevne skupnosti. 12. člen Delegati v Zbor združenega dela se volijo v volilnih enotah, ki jih tvorijo delovni ljudje v podjetjih, organizacijah in skupnostih, ki so povezane predvsem z delom in odnosi v družbeni reprodukciji ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih v skladu / načelom. da so v zboru zastopana vsa področja družbenega dela. Za volitve delegatov v Zbor združenega dela se določijo naslednje volilne enote: a) na področju gospodarstva se določi 16 volilnih mest. v katerih se voli 16 delegatov in sicer: 1. volilna enota: Lek Mengeš. Bayer Pharma. voli se I delegat (sedež: Lek Mengeš) 2. volilna enota: Helios Domžale, voli se I delegat 3. volilna enota: Slovenijales Radomlje. Tam iz Mengeš. Mizarska obrtna delavnica Moravče, voli se I delegat (sedež: Slovenijales Radomlje) 4. volilna enota: Papirnica Količevo. voli se 1 delegat 5. volilna enota: Induplali Jarše, voli se 1 delegat 6. volilna enota: Univerza le Domžale, voli se 1 delegat 7. volilna enota: Tosama Domžale. voli se I delegat 8. volilna enota: Toko Domžale, voli se I delegat 9. volilna enota: Termit Domžale. Mlinostroj Domžale. Hidrome-tal Mengeš. AS Domžale, voli se I delegat (sedež: Termit Domžale) 10. volilna enota: Obrtna zadruga EDIGS, Obrtna zadruga ZORA. Melodija Mengeš. Obrtna zadruga Elektrovod Ljubljana — TZO Plastika obrat za predelavo Moravče. POZD Plastenka, voli se I delegat (sedež: Obrtna'1 zadruga ZORA Mengeš) 11. volilna enota: File Mengeš. Rašica Moravče. Trak Mengeš, Utok Kamnik — obrat Mengeš, voli se I delegat (sedež: File Mengeš) 12. volilna enota: Kmetijski poskusni center Jable. Agroemona — Poljedelstvo in Živinoreja. Agroemona — Prašičereja Ihan, Kmetijska zadruga Emona Domžale. Se-mesadike Mengeš. GG — TOK Domžale. GG — Mehanizacija Trzin, voli se I delegat (Sedež: Agroemona — Prašičereja Ihan) 13. volilna enota: Emona — Merkur prodajalne, Petrol — bencinski servis, vse prodajalne (razen zasebnih). POZD Repovž, Restavracija z garni hotelom Pri Konšku Trojane, voli se I delegat (sedež: Restavracija z garni hotelom Pri Konšku Trojane) 14. volilna enota: Napredek Domžale, voli se I delegat 15. volilna enota: Komunalno podjetje Domžale. Razvojni zavod Domžale. Biro 71. Elektro Ljubljana — nadzorništvo Podrečje. Elektro Ljubljana — gradbena skupina. ŽG ŽTO — železniški postaji Domžale in Jarše, PTT Domžale. SGP Beton Zagorje — Enota Domžale. Cestno podjetje — Cestno vzdrževalni sektor. SCT Obrat Mengeš, voli se I delegat (sedež: Komunalno podjetje Domžale) 16. volilna enota: LB Banka Domžale d. d.. ZS TRIGLAV DE Domžale - Kamnik. Industrijska energetika Domžale. Varnost Mengeš, voli se I delegat (sedež: LB Banka Domžale d. d.) b) na področju družbenih dejavnosti se določijo 4 volilne enote, v katerih se voli 5 delegatov in sicer: L volilna enota: (is Janko Kersnik Brdo. OS Matija Blejca Mengeš. OŠ Jurij Vega Moravče. OŠ Martin Koželj Dob. OŠ Radomeljske čete Preserje. OŠ Edvard Kardelj Trzin. OŠ Šlandrove Brigade Domžale. OŠ Venclja Perka Domžale. OŠ Josip Broz Tito Domžale. OŠ Olge Avbelj Domžale. Glasbena šola Domžale. Poslovna skupnost osnovnih šol. volita se 2 delegata (sedež: Poslovna skupnost' osnovnih šol) 2. volilna enota: Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale. Biotehniška fakulteta. Kmetijski institut. Knjižnica Domžale. Delavska univerza Domžale. Kino Domžale. soli sc I delegat (sedež: Knjižnica Domžale) 3. volilna enota: Zdravstveni dom Domžale, Lekarna Domžale, voli se I delegat (sedež: Zdravstveni dom Domžale) 4. volilna enota: VVD Domžale, Dom počitka Mengeš. Dom upokojencev Domžale. INČE Mengeš. Center za socialno delo Domžale, voli se I delegat (sedež: Dom upokojencev Domžale) c) na področju družbenih organizacij in skupnosti se določi I volilna enota, v kateri se voli I delegat. V volilni enoti volijo: OK ZRVS Domžale. Združenje šoferjev in avtomehanikov, AMD Domžale. Občinski odbor ZZB NOV Domžale. OK ZSMS Domžale. OK ZSS Domžale, OK SZDL Domžale. OK ZKS Domžale, Zavod za zaposlovanje. Uprava za zdravstvo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, SDK - Ekspozitura Domžale. Temeljno javno tožilstvo — Enota Domžale. Temeljno sodišče Ljubljana — Enota Domžale. Delovna skupnost KS Domžale. Delovna skupnost upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Občinski sodnik za prekrške, voli se I delegat. (sedež: Delovna skupnost upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale) d) na področju samostojnega osebnega dela se določila dve volilni enoti, v katerih se voli pet delegatov in sicer: 1. volilna enota, v kateri volijo obrtniki in pri njih zaposleni delavci — 3 delegati; 2. volilna enota, v kateri volijo kmetje — 2 delegata. Manjše enote, podjetja, organizacije in skupnosti, ki niso navedena pri posameznih volilnih enotah in podjetja, organizacije in skupnosti, ki se bodo konstituirali med trajanjem mendata skupščine, se uvrstijo v volilno enoto glede na svojo pretežno dejavnost. 13. člen Družbenopolitični zbor šteje 27 delegatov. Za volitve v Družbenopolitični zbor sc določila dve volilni enoti, v katerih se voli 27 delegatov in sicer: 1. volilna enota obsega krajevne skupnosti Slavko Šlander Domžale. Simona Jenka Domžale. Venclja Perka Domžale. Ihan. Drugomelj-Pšata. Jarše-Rodica. Mengeš in lizin. voli se 15 delegatov (sedež: Krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale) 2. volilna enota obsega krajevne skupnosti Radomlje. Preserje. Ho-mec-Nožice. Rova. Toma Brejca Vir. Dob. Krtina. Moravče. Peče. Vrhpoljc-Zalog. Velika vas-De še n. Lukovica. Prevoje. Rafolče. Zlato polje. Krašnja, Blagovica. Češnjice in.Trojane, voli se 12 delegatov (sedež: Krajevna skupnost Dob). Jubilej znanega Pečana: Ciril Merčun — 80-letnik ^ Pravijo, da ga ni med občani Peč, ki ne bi poznal Cirila ^ Merčuna, znanega prosvetnega delavca, nosilca mnogih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah Peč minulih let. Predsednik krajevnega Ljudskega odbora je bil, delal je v gasilskem društvu, pa v pevskem zboru, poučeval je sadjarstvo, delal je v kulturi. Prav je, da ga ob njegovem visokem ^ življenjskem jubileju predstavimo tudi mi._____j V Peče je Ciril Merčun prišel leta 1930, nastanil se je v osnovni šoli, tam je tudi poučeval. Praktično je bil srce kraja, saj ga domala ni področja, kjer ne bi pustil svoj pečat. Učitelj je bil včasih pač tak kot Ciril: kjer je bilo potrebno, je poprijel, saj drugih ljudi v kraju tako ni bilo, ki bi znali, zmogli in hoteli delovati na mnogih področjih. Ko je prišla okupacija, je bil Ciril Merčun izgnan v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v domači kraj Peče. Dotedanjo šolo je našel v ruševinah, zato je takoj pričel z obnovo. V zasilni učilnici je kmalu stekel pouk: sicer v improviziranih okoliščinah, vendar pouk, ki se ga z nostalgijo spominjajo mnogi njegovi učenci. V letu 1950 se je preselil v Kamnik. Kljub temu pa je v moravški dolini in Pečah reden gost, saj so mu ti kraji in ljudje prirasli k srcu. . ^^.aacem kraju Pečah je zelo dobrodošel. Zgodi se, da celo prikolesari med svoje znance, z veseljem pa obišče tudi svoje nekdanje učence. Tak kot je, je osvojil srca svojih nekdanjih rojakov, ki se njegovega požrtvovalnega dela z veseljem spominjajo. Hvaležni so mu za njegovo požrtvovalno delo, seveda pa mu ob visokem življenjskem jubileju želijo, da bi bil še naprej čil in zdrav še mnogo, mno-8° let- Stefan Pirc Zenske v prihodnosti... Svet za vprašanje družbenega ekonomskega in političnega položaja žensk Predsedstvo OK SZDL Domžale je v času, ko oblikujemo novo podobo naše družbe, sprejel elemente za volilni program. Ni nam vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ali bomo živeli bolje, polnovredno, brez večnega občutka napetosti med družino, delom na delovnem mestu, delovanjem v javnosti, je v tem trenutku odvisno od nas samih. Volitve so priložnost, da odločneje posežemo v družbena dogajanja in jih pomagamo premakniti na novi tir. To pa pomeni sodelovati pri volitvah, kandidirati, prevzemati odgovorne dolžnosti in naloge. Uresničenje naše enakopravnosti v družbi je povezano z drugačno ureditvijo celotnega življenja, z drugačnim razmišljanjem, odločanjem o razvoju. Zato bomo volile tiste kandidate — kandidatke, ki se bodo zavzemale za: — tržno gospodarstvo — gospodarsko učinkovitost, ki pa ne smeta biti le sama sebi namen, temveč le sredstvo za boljše zadovoljevanje človeških potreb; — za socialni prograrh, ki bo poleg običajne skrbi za skupine, ki si ne morejo same zagotavljati socialne varnosti, v razmerah krize ščitil tudi brezposelne in družine z otroki ter se namesto pretiranega navezovanja na ustanove bolj usmeril tudi k drugim oblikam zadovoljevanja potreb (prek zadrug, zasebnih servisov, samozaposlovanja, skupin za medsebojno pomoč); to je nujni pogoj za uspeh gospodarske in družbene reforme; — za demokracijo, ki ni le politična demokracija, temveč se začenja v neposrednih odnosih med ljudmi: v družini, v vsakdanjem življenju, pri pravici do svobodnega odločanja o sebi, svojem telesu, svojem načinu življenja, nadaljuje pa se v vseh segmentih družbenega dela, življenja in političnega odločanja; — za družbo, ki bo odprta v Evropo in svet in v kateri bomo spoštovali pravice drugih narodnosti in narodov in oni naše; — za nenasilno družbo, v kateri ne bomo uničevali naravnega okolja, ki je temeljni pogoj za življenje; za družbo, ki v težnji po ekonomski rasti ne bo pozabljala na človeka in njegove potrebe; ki bo odpravljala različne oblike nasilja med ljudmi; nad narodi, manjšinami, skupinami in posamezniki; za družbo, v kateri nasilja med posamezniki (mučeni otroci, pretepene ženske, zapuščeni ostareli ipd.) ne bomo prepuščali zasebnim odnosom, temveč ga bomo priznali kot problem te družbe in ga reševali tudi z javnimi programi; — za celovito rešitev kmečkega vprašanja in ustreznejšo kmetijsko politiko; za smotrno gospodarjenje z zemljo, za dostojen življenjski standard kmečke družine in za to, da dobi tudi kmetica, na kateri danes sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni položaj; — za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije (ob zaposlitvi, oblikovanju delovnih mest, pri napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju itn.), ki ženskam onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje na «• področja življenja. Hočemo w kot formalno enakopravnost, » čemo enake možnosti za delom1 vljenje! Temeljni pogoj za to Pale_ da se vloga ženske v rojevanja ® negi otrok, kot nujna podlaga t obstoj in obnavljanje družbe ent ( kovredno vključi med zante_ ^ ostalih področij družbenega zn) n ja, zlasti dela; . - za to, da se začno družinsi predvsem starševske 0*’vez!!<’1j' obravnavati kot pomembna “ bena funkcija; za politiko, Kj celovitim pristopom ustvarjala P goje za nastanek družine, za malen razvoj otroka in kakovos družinsko življenje; za P0',llK. potreb ljudi v družini ne bo° navala kot drobno socialno P šanje, ampak kot pomembno VP šanje razvoja celotne družbe, - za to, da bo v vseh obg družbenega upravljanja ■t’00 n|1 nja večji delež žensk, skladen zn hovim delovnim prispevk0 . družbi. Le taka prisotnost f13 . , je možnost za sooblikovanje c ku in okolju prijaznejših raz programov in za hitrejši naP . . tistih področij, ki so bila ,MCh|avelh evn m/T-h-----1- Mestrrj'^0 Mandragolo. Q2a Linhartn '^e ljubljansko z predstavo Antona m ^ hd!-v.lu Matiček co tomi unnartn .v 1 i- p/rtMDLMvu nritunt« 9led"i ?ediščihn rtiček S€ ženi ^če iz Ljub|janeDanliarta bo zaigralo šentjakobsko hSko 'judsko^?^!0..^'Zwei9a' ki ga bo predstavilo Slo-V okvj yiedališče iz Celja. boste torej ogledali 6 predstav, 'a^^daji v KnHj?iie J00 din- Abonma lahko kupite v Me,19ša pri tn! D°mžc4le (tel- 721-204) in v tovarni OdlieQbirviO vas t 1 ,5,C, justi Kože|j (tel- 737-303). ^n'h Si0Ve^kib0SdalS pUreSsbtavmaja Pred iti Hvalec 2. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oz. sindikatu uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost. 3. Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS lahko dajo skladno s Pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije organizacije Zveze sindikatov in njegovi pristojni organi. 4. Predlagatelj pošilja predlog na posebnem obrazcu do 5. februarja 1990 na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70/1. Občinski svet ZSS Domžale Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale Občani, kandidate predlagajte tudi »i! Samo do 13. februarja 1990 lahko predlagate kandidate za delegate v skupščinah, ki jih bomo volili na volitvah 8. In 22. aprila letos. V vseh KS pripravljajo predloge tudi krajevne konference socialistične zveze. Vabimo vas, da pri tem sodelujete, saj bomo le tako lahko Izbrali za naše predstavnike ljudi, ki Imajo največ zaupanja mad vami! Vaše predloge lahko pošljete tudi neposredno na OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70. O postopkih In kandidatih vas bomo še obveščali v Občinskem poročevalcu. QK SZDL Domžalc Na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89) Sekre*ariat za notranje zadeve občine Domžale izdaja RAZGLAS o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za volišča v občini Domžale 1. Splošni volilni imeniki se razgrnejo, na krejevno običajen način, na sedežih krajevnih skupnosti občine Domžale 2. Delovni ljudje in občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek: - ker sami ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico - zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju občine oziroma tega volišča ali kdo, ki je umrl - ker je napravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva pismeno ali ustno na zapisnik pri sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale, najpozneje oet dni pred dnem, ki je določen za volitve. Sekretar Bogdan ZUPAN, I. r. Lelo 1884 je z ustanovitvijo godb na pihala v Domžalah in Mengšu velika prelomnica v razvoju ljubiteljske glasbene dejavnosti v sedanji domžalski občini. Začetek njunega delovanja je bi! tudi širše pomemben, saj sta bili med prvimi na Kranjskem. Tedaj so imela kulturna društva, tudi posebno mesto v slovenskem narodnem gibanju in pri krepitvi narodne zavesti. To poslanstvo je posebej uspešno izpolnjevala Godba Domžale, saj je bila ustanovljena v času, ko so bila v tedanjem evropsko znanem središču slamnikarske industrije močna tudi germanizatorska prizadevanja. Znani kronist domžalske zgodovine, posebej kulturnega razvoja. Tone Ravnikar je v publikaciji 100 let Godbe na pihala Domžale z njemu lastnim prizadevanjem podrobno opisal njeno bogato in uspešno delovanje ter nenadomestljivo vlogo v domžalskem kulturnem življenju v obdobju 1884—1984. Ob stoletnici je Kulturna skupnost Domžale s podelitvijo najvišjega občinskega odličja za kulturno delovanje — zlate Kersnikove plakete, izrazila priznanje vsem požrtvovalnim godbenikom in kapelnikom za številne nastope na različnih prireditvah in samostojne koncerte v domžalski občini in širom po Sloveniji. Čestitke in priznanja ob stoletnici so bila domžalskim godbenikom spodbuda za nadaljnjo krepitev prizadevanj po novih, še zahtevnejših glasbenih izrazih in za nove popestritve kulturnega življenja v Domžalah. Tudi po jubileju Godba Domžale pomlajuje svoje vrste z mladimi glasbeniki — gojenci Glasbene šole, 'ki skupaj z dolgoletnimi člani pod vodstvom kapelnika Franca Kuhariča uspešno izvajajo poleg klasičnega pihalnega programa tudi modernejše zabavne skladbe. V zadnjih petih letih je imela domžalska godba 126 nastopov, številne zunaj občine, kar samo po sebi govori o njenem uspešnem delovanju, ki ga posebej potrjuje tudi osvojitev srebrne plakete na letošnjem X. tekmovanju godb na pihala Slovenije. V domžalski občini delujejo tri godbe na pihala, v Domžalah. Mengšu in Moravčah, kar je izjemen dosežek na Slovenskem, saj v večini občin deluje le po ena godba. Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale se zavedata pomembne vloge godb v glasbenem življenju in pri izvedbi različnih prireditev, zato sta si vselej v’ okviru svojih možnosti prizadevali gmotno in moralno podpreti njihovo delovanje in takšno kulturno politiko bo treba voditi tudi v prihodnje. Jubilantom, domžalskim godbenikom, iskreno čestitata za dosedanje velike dosežke in izražata iskreno željo, da bi tudi v prihodnje uspešno izpolnjevali svoje pomembno poslanstvo. Ob jubileju so domžalski godbeniki pod vodstvom Franca Kuhariča pripravili slavnostni koncert, na katerem so v prvem delu predstavili zahtevnejši program, večer pa po podelitvi nagrad in priznanj godbenikom za dolgoletno sodelovanje sklenili Z lahkotnejšim delom. Ob čestitkah za 105 let delovanja izražamo iskreno prepričanje, da je omenjena prireditev, ki se je zaključila z družabnim srečanjem, samo uspešen nastavek za delo v drugem stoletju delovanja. V knjižnici Domžale: Anglija v malem Želite omogočiti svojemu malčku, da se nauči angleščine brez težav? To in še veliko več boste odsiej lahko našli v KNJIŽNICI DOMŽALE, LJUBLJANSKA 58, kjer Barbara Gaborovič, profesorica angleščine in svobodna kulturna delavka, odpira podružnico LITTLE ENGLAND CLUB-a iz Kamnika. Pouk v LITTLE ENGLAND CLUB-u ne bo samo vzgoja. Ure bodo zabavne in otroci bodo pozabili, da se ob vsem skupaj učijo tudi nekaj koristnega. Pristop k spoznavanju angleškega jezika bo svoboden in ustvarjalen. Predvsem pa LITTLE ENGLAND CLUB ni šola, ampak kulturna družbena dejavnost, kjer je poudarek na angleškem okolju, vzdušju, kjer se otroci družijo in kar je najvažnejše, učijo brez pritiska. Učijo se v različnih življenjskih okoliščinah, ki jih učitelj simulira v klubu. Besedni zaklad otroci dograjujejo v besednih igrah. Način dela pa je v vseh skupinah projektni dopolnjen z avdio in video pripomočki. V klubu bo delo potekalo v naslednjih skupinah: od petega do šestega leta starosti bodo predšolski otroci, od osmega do dvanajstega pa šolarji. Vsaka skupina bo imela od 10 do 12 otrok. • 20 umi tečaj za predšolske otroke (10 tednov, 1 x tedensko) velja 900 din. • 40 urni tečaj za šolske otroke (10 tednov, 2 x tedensko) velja 1500 din. Za LITTLE ENGLAND CLUB bo veljal odprt koncept. Prilagajal se bo željam in potrebam udeležencev, sprejemal bo torej vse ideje in predloge članov kluba. Da vam bo vpis olajšan, lahko izpolnite prijavnice vnaprej in jih prinesete s seboj na vpis. Prijavnice z dodatnimi informacijami lahko dobite v Knjižnici Domžale od 16. januarja naprej. LITTLE ENGLAND CLUB PODRUŽNICA DOMŽALE mladim Dom/alčanom od 5. do 12. leta ponuja možnost učenja angleškega jetika \ sproščenem in ustvarjalnem okolju. K VPISU VABI od 22. do 27. januarja med 17. in 19. uro v Knjižnici Domžale. Informacije po tel.: 448-831. KNJIŽNICA DOMŽALE LITTLE ENGLAND CLUB Ljubljanska 58 PODRUŽNICA DOMŽALE PRIJAVNICA Ime in priimek:............................... Starost:______________________—------------ Naslov ------------------------------- Telefon: ---------------------------------- mm j M s 1 rrrrnnii m Li.«i. 14« j i im m i r ^ » mn rpi.. ^.31111111111 ■ '■ vi ?TWTnT:-:' t p ž ? n g iliu JI Bili V mesecu decembru 1989 je bila na Limbarski gori prisrčna slovesnost (kot jo znajo pripraviti le Krainjani). ki je pomenila zaključek del na novem pretvorniku, ki naj bi po zagotovilih RTV Ljubljana omogočil sprejem I. programa tudi na tem območju. Gradbeni odbor za izgradnjo pretvornika je pod vodstvom neumornega Silva Resnika v malce manj kot dveh letih z veliko prostovoljnega dela in zbranimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z RTV, Samoupravno interesno komunalno, cestno energetsko skupnostjo in občino Domžale, del sredstev pa je prispevala tudi Kulturna skupnost Domžale, izgradil objekte, ki so omogočili postavitev pretvornika in njegovo delovanje. Gradbeni odbor je zavzeto koordiniral aktivnost vseh KS na tem območju, le te pa so v okviru možnosti sodelovale tudi s finančnimi sredstvi. Po krajšem nagovoru predsednika gradbenega odbora je zbranim spregovoril tudi predsednik OK SZDL Domžale tov. Maks Jeran, ki je izpostavil zavzetost in pridnost krajanov, otvoritev pa je bila povezana tudi z izročitvijo priznanj za prizadevno delo, ki so jih dobili: Silvo Resnik, Franc Bar-lič in Ivan Štrukelj. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Krašnja. Nas pa so bolj zanimali tehnični podatki in pomen pridobitve, zato smo se obrnili na ing. Sama Štera iz RTV TOZD Oddajniki in zveze, ki nam je povedal naslednje: »Samo projektiranje stolpa se je začelo v letu 1988 in sedanji pretvornik predstavlja le enega izmed členov v verigi 200 srednje močnih radiodifuznih objektov širom po Sloveniji. Stolp je visok okoli 40 metrov in pokriva dolino od Trojan do Lukovice, ga bo pa nujno potrebno dopolniti z dvema miniaturnima pretvornikoma, ki bosta zapolnila nekatere vrzeli, ki so še vedno ostale. Trenutno pretvornik zadošča le za pokrivanje I. programa, za morebitno sprejemanje II. programov se bo potrebno dogovoriti in zbrati dodatna finančna sredstva. Sredstva za konstrukcijo stolpa, sam pretvornik in anteno, kable ter notranjo opremo, nizkonapetostni razvod, mikroklimo je zagotovila RTV, katere sodelavci so pridobili tudi ustre- Tradicionalno srečanje starostnikov in invalidov Peče Dne 3. 12. 1989 je krajevna organizacija RK Peče priredila prednovoletno srečanje starostnikov in bolnih krajanov svoje krajevne skupnosti. Srečanje je potekalo v prostoru novega gasilskega doma v dvorani z obširnim kulturnim programom in pogostitvijo. Vsak starostnik je bil tudi obdarjen z darilom. V dvorani gasilskega doma je bila to prva prireditev. Govor je začel Jože Razpotnik, predsednik SZDL, ki je navzočim namenil dobrodošlico in zaželel v naslednjem letu veliko zdravja in dobrega počutja z mislijo, da bi se v naslednjem letu zopet vsi skupaj zbrali. Nato je zapel moški pevski zbor z Gore pri Pečah. Krajani smo z velikim navdušenjem poslušali izvajane pesmi. Mladinci: Darko Brvar, Štefan Brvar. Jožica Brvar in Lidija Sušnik so recitirali pesmi o starih časih. Minica Jesenšek je skrbela za povezavo teksta z glasbo. Nato je na harmoniko zaigral 10-le-tni Simon Smrkolj. Zaigral je nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Poslušalci so ga nagradili z bučnim aplavzom. Nastopile so tudi mladinke s Peč s f POMUC OSTARELIM OSEBAM HA DOMU ^ ANTONIJA TAMARA, PREŠERNOVA 51, DUMŽALf NUDIM- t UMIVANJE TE LETI A TELESA V POSTELJI POMOT PRI KOPANJU IN TU5IRAINJU TEL.:(ow)-m-z?i OP IS* PALJt Tff- MASAŽO' IN RAZ6IDAVANJE ■POMDC V GOSPODINJSTVU DELOVNI CAS PUrt.,lWt.|ČE.,P£, IZMENOMA 7I'-|2‘' Razstava plevela v Domžalah Kje? Pred in za podvozom Kamniške ceste (občinska zem- lja). Tam poganja čudoviti plevel vseh vrst in barv v božjem miru in brez skrbi, da bi ga kdo porezal. Biljke se sklanjajo daleč na pločnik, pešci pa se jih na daleč izogibljejo (bodeče neže, ostre trave, strgane nogavice). Razstava je odprta od zgodnje pomladi do pozne jeseni, od jutra do noči. Tudi v zimskem času, če ni snega. Vstopnine ni. P. s. Središče mesta je — okej, okolje pa — ojej... Utrinek z mengeške proslave: Tokrat nekoliko dragače... I Ob državnem prazniku je bila tudi letos prirejena v Mengšu proslava, hkrati s sprejemom cicibanov v PO. Družbene spremembe so vpHvale tudi na tovrstne prireditve, kar se je pokazalo tudi na proslavi; v dobrem smislu. Tokrat smo si lahko Mengšani in okoličani ogledali proslavo, ki je bila pripravljena z izredno pestrim sporedom, pisanim na kožo, predvsem otroškemu občinstvu, zlasti cicibanom, ki so ob tej svečani priložnosti postali pionirji. Seveda pa ob tako prisrčnem programu tudi drugi obiskovalci nismo ostali ravnodušni in se nam ni bilo treba dolgočasiti ob znanem, preveč ustaljenem programu. Prireditev so začeli pevci Mengeškega zvona z novo slovensko himno Zdravljico. Predstavili so se nam tudi s krajšim programom in nam ponovno dokazali. kako kvalitetni pevci so v tej pevski vrsti. Seveda ni šlo brez govora, ki ga je imel tokrat Matjaž Repnik kot predstavnik KS Mengeš. Sledil je nastop učencev OŠ Matija Blcjca-Matev-ža. v katerem so se nam predstavili kot odlični recitatorji, plesalci in pianisti Brezhibno sc nam je predstavila Dram-sko-reciiatorska skupina pod vodstvom prizadevne prof. Nade Colman z recitacijami o Dežnikih in Klobukih (ob plesu in glasbi), z dvema recitacijama — Iz ioda v rod in Človek pa seje še posebej potrdila učenka Barbara Iskra, Mlada pianista Ana Štebe in Andrej Šker-lep sta nam nato zaigrala dve skladbi. . Piko na i pa je proslav i dodal še ansambel Jasmin, mlada, a obetavna glasbena skupina, s tremi skladbami, ki so kar same vabile, da bi sc vsi skupaj zavrteli v poskočnem ritmu. Vsi navzoči so pokazali ob takšni proslav i veliko zadovoljstvo. Tako se je samo po sebi izkazalo, kako pomembno ie pripravili nekoliko drugačen spored in z njim navdušiti nabito polno dvorano. Vesna Sivec plesnimi točkami, ki so nas s svojim nastopom prijetno presenetile. Proslavo so organizirale Marija Brvar. Albina Jesenšek. Marica Dolinar in Olga Hubert. Vsem navzočim so postregle s toplim obrokom hrane. Napekle so tudi raznovrstno pecivo, da so bile mize bogato obložene z dobrotami. Takega srečanja se v naslednjem letu starostniki še želimo. Vidimo, da nismo osamljeni, da živi mladina med nami in z nami. Po končani prireditvi je spregovoril predsednik KS Franc Levičnik. ki seje vsem izvajalcem kulturnega programa zahvalil, prisotnim pa zaželel SR L C N O NOVO LETO 1990 / veliko zdravja, skupnega zadovoljstva in z željo, da se v naslednjem letu zopet srečamo. TV pretvornik na Limbarski gori je prinesel sliko na TV ekran mnogih kanalov. Pevci iz Peč na prireditvi za ostarele v svojem kraju. zna soglasja in načrt. Krajani pa so pod vodstvom gradbenega odbora zgradili objekt (lično hišico), zabetonirali temelje za stolp, pripeljali do objekta električni priključek in uredili ozemljitev. Pri gradnji objekta je bilo posebej upoštevano navodilo naravovarstvenikov, saj je objekt lepo vkomponiran v okolje Limbarske gore, ki je zaščitena, in ji ne kvari izgleda. Vsi zainteresirani na tem območju najdejo I. program na UHV — 12. kanalu, seveda pa morajo ustrezno obrniti in naravnati antene proti Limbarski gori. Pretvornik pokriva več kot 1000 prebivalcev — 200 do 300 televizorjev, ki bi nadvse radi tudi druge programe. RTV jim je pripravljena pomagati, vendar so tudi njene finančne možnosti zelo majhne.« Pretvornik pomeni torej le delno rešitev belih lis na tem območju naše občine, zato si je gradbeni odbor že zastavil nalogo, da z aktivnostmi nadaljuje in najprej zagotovi I. program vsem gospodinjstvom na tem območju, nato pa nadaljuje z aktivnostmi za pridobitev II. programa RTV. Vedo, da bo za to potrebno še precej denarja, tudi veliko aktivnosti, vendar jim dosedanje izkušnje zagotavljajo, da bodo tudi v tej akciji naleteli na odprta vrata. Vera Vojska Zlata poroka v Domžalah: S skromnostjo in razumevanjem Zlato poroko so Škofičev! — ata Janez in mama Joži v »Spodnjih Domžalah«, Stranska 7 praznovali že pred nekai tedni. Obiska, ki sva ga namenila zlatoporočencema, pa štab’ la kljub nekajtedenskemu zamiku kljub temu vesela. Cest' tava za lep zakonski jubilej in ob tem zveza še marsikaj i njunega življenja. Vseskozi je bilo skromno, pa je to tu najzanesljivejši temelj za razumevanje. Tega pa je bilo P hiši na pretek. osti om Sl ion tvei tira tebi DC (tlai rite l°« Ata Janez (letnik 1911) je iz velike družine otrok. Namenili so mu poklic tesarja, ki ga je opravljai . jj0 življenje tja do upokojitve leta 1971. Delal je pri Ljublj3? bet gradbeni družbi, nato pri Karolu Kavka, po domače Puc kovemu, pa pri Štebetu v Mostah. Upokojitev je po 35 ie dela v Gradisu — v tem podjetju tudi dočakal. Mama Joz l Erjavčeva s Količevega, iz družine, v kateri so imeli P61,.., ovit Sic otrok. Z atom sta se našla slučajno na veselici in ostala skl! - • - ••o* JU~'' paj za vse življenje. Usoda jima je namenila tri otroke. -Meto in Janeza, zlate otroke, pravita, pa jima je ježe vzela. Ta strahovita izguba jima greni leta življenjsKe l šeni in misel, da bi bila ta jesen tudi srečnejša. Ampak je, nič se ne da spremeniti. j ti jem lop, en Z veliko čustvenostjo vzameta v roke veliko rdeč6.. 2 |j tonsko srce s podpisi vseh, ki ju imajo radi. To ljubezen I' tudi v tem srcu izkazujejo: »Mnogo nama pomeni to sr ' j[ povesta. Verjamem jima. In privoščim jima ta občutek sreč6 hvaležnosti otrok. ob Zaslužila sta si jo! Podpredsednik Sob Domžale Herman Breznik bisernoporočenca ata in mame Loboda. ob n*)0 Biserna poroka Labodovih: Živela naša biserna Študljana! r Pravijo, da je v Domžalah najstarejša MERKUZO-VA hiša v Studi, da je med krajevnimi imeni v Domžalah in okolici med najstarejšimi krajevno ime STUDA. Tam pa sta po novem najznamenitejša občana bisernoporočenca Janez in Marija Loboda. roj. 12. 8. 1906 jo "T* Franca Lobode. p° ^atb3 j gostilno in trgovino-^ulj bila Marija. rO]ena izredno prisrčen pa je bil uidi nastop 2 razredov / dvema plesoma. Najbolj nestrpni so bili seveda malč-ki-cicibani. ki so komaj Čakali, da se na odru predstavijo svojim staršem s svojim programom. Vsak razred seje predstavil posebej, s svojo točko, in vsak posebej je požel buren aplavz. Mlado občinstvo pa sta še posebej navdušili šolski ritmični skupini Mlajša, pod vodstvom srednješolke Mete Vrhovnik in starejša pod vodstvom Gorana Lacko-v iča. Janez Loboda se je rodil 8.2.1905 očetu Janezu, ki je bil takrat kajžar in materi Uršuli, rojeni Dimeč v Študi v Domžalah. Krstili so ga v Mengšu, v osnovno šolo pa je hodil v Domžalah in opravil 4 leta osnovne in dve leti popravljalne šole. Svoj poklic ključavničarja se je izučil v takratni Bistri, in to je bilo leto 1923. Pri firmi VVilman je delal kot ključavničar vse dokler se ni zaposlil pri takratni firmi Ladsteter v Domžalah. Kronika govori, da je leta 1926 odslužil svoj vojaški rok v Splitu. Svojemu kraju se ni izneveril in tako se je po odsluženem vojaškem roku ponovno vrnil v Domžale koder je našel delo kot strojnik na prvi domžalski elektrarni na Mlinščici v tako imenovani Skokovi žagi. To centralo pa so ustavili ko so Domžale dobile električni tok od Kranjskih deželnih elektrarn. Seveda pa so bili tudi takrat strokovnjaki cenjeni in tako je dobil delo prav v Kranjskih deželnih elektrarnah, kot monter v rajonu Domžale. Od leta 1934 je delal v razdelilni trafo postaji na Črnučah in v letu 1946 prevzel domžalski rajon pri državnih elektrarnah Slovenije. Zvesto in trdo je delal vse do leta 1968, ko je po zasluženih 42 letih odšel v pokoj. Njegova življenjska moč in vitalnost našemu jubilantu nista dala počitka in tako je naš spoštovani Janez Loboda vse do leta 1988 honorarno delal kot vzdrževalec v klavnici Studa. Že od leta 1922 je bil Član Domžalske godbe in v njej aktivno sodeloval vse do leta 1986. Prav tako je pred vojno aktivno sodeloval v igralski skupini godbe. 30 let bo pravkar, odkar je jubilant član pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Seveda pa vsa ta dejavnost ni minila brez priznanj in tako je naš biserni poroče-nec prejel zlato Galusovo odličje ter srebrno in bronasto Kersnikovo plaketo. Njegova , sopotnica Marija Loboda, rojena Loboda, je ueidid \ar$0' • tekstilni tovarni v ^eti neje pa tudi doma je. »družini in * in^ v družini in ze va- jn Le^ Matjaža, Janeza, tv sta , Bisernoporočen , »DA« izrekla I6^‘ 24. novembra -0 5e j'M Domžalah. Leta193”* t rodil sin AVGUST. 3 hč hči MARIJA, leta'f* in Janeza, ter pn ^ Al60 du vnukinje Urško Evo in Leo. j vnukinje Urs^ j /o in Leo. .. »»eda^lAl tlS Z izbranimi bese če5tita lantoma k iub' job oC*' J Iz naših krajevnih Skupnosti Mcovica /LradJ,nek*erih pomanjkljivo-J?.bila Jeseni zaprta Zdrav- ’ Krai"'ni edliif#0 *traievne skupnosti si bi »mi.0? odpravilo in let ~ iskreno zahval|ujejo vsem cem, prav tako pa izrekajo [ Q[) svoji KS, ki jim je ves čas ^ strani, pa tudi Gozdnemu , darstvu Domžale in obere* ■"'t. lema, Občini Domžale, P°s T|ji še Sekretariatu za notrani* ki je takoj dalo dovoljenje^ /r agi akcijo Razvesel|ivo je, ^ Mengeški gasilci so krajanom nov dom obl|ubljali že poldrugo de-setletie, a sami tega pač niso zmogli narediti. Ves denar, nabran po domovih ob različnih priložnostih, posebno pa za koledarje ob novem letu, so vložili v nabavo opeke, ki so jo zdaj lahko dokončno porabili v novem domu. Tako ni bil zgubljen niti en sam dinar. Treba pa je poudariti, da so se krajani Mengša še posebej darežljivo izkazali ob letošnjem novem letu. Posebej pa te treba ob tem izpostaviti akci|0 nabirania lesa za novi gasilsko-godbeni dom, ki je stakla pred dobrima dvema mesecema, zdaj pa je že v zaključni fazi. Vodil jo je poveljnik mengeških gasilcev, Franc Bleje ob strani pa so mu stali številni drugi gasilci in godbeniki, seveda pa ne bi šlo brez darežljivih dobrotnikov iz Mengša, Loke, Do-bena in Brda nad Ihanom. Skupaj čez osemdeset zasebnikov je bilo tako dobrih, da so podarili gasilcem in godbenikom od enega do petih kubičnih metrov stoječega lesa, čez trideset prizadevnih gasilcev in godbenikov pa je ta les podrlo in spravilo na deponijo pri Jamšku. Tako v nekdanjem Velikem kot Malem Mengšu, tako v Loki kot na Dobenem, in tako tudi v Brdu nad Ihanom — kamor so mengeški gasilci vozili v sušnih obdobjih vodo, zdaj pa so se jim tamkajšnji kmetje oddolžili z lesom — je akcija potekala skoraj brezhibno. Posebno ob praznikih ob dnevu republike in tudi ob novoletnih praznikih se je po gozdovih na veliko žagalo in spravljalo do skupnega skladišča. Spravljenega je že čez dvesto kubičnih Domžale oprostilo lastnik*1 Cfit ivoj Or, star 873 se dela brezplačno. Takole so z lesom priskočili gradnji godbenega in gasilskega doma v Mengšu. sečnjo, traktoristi 50 [ gemu gorivu zaslon/. « leS ' odkazov®3 S nakra.k0.f-ei Neverjetna je pripravljenost ljudi, da priskočijo na P0111 ^lai se dela brezplačno. Takole so z lesom odskočili na P°nižn( t'j n unzili metrov, pripravljeno pa imajo še travtr,ncti sovu<. okoli petdeset kubičnih metrov, Les bodo mengeški gasilci prodali po najvišjih tržnih cenah, seveda razžaganega, da bo več veljal, nekaj pa ga bodo porabili v samem domu. Tako se bo z darežljivostjo lastnikov gozdov in s pridnostjo gasilcev in godbenikov nabral lep kupček denarja, ki bo pomagal, da bo dom prej odprt. Lastniki gozdov so radi darovali, prav tako pa sodelovali z gozdarji pri odmeri lesa na svojih parcelah, lepo pa je bilo videti tudi številne delovne ekipe z glavnim sekačem Florjanom Jagodicem na čelu. Ob dnevu republike je bilo v gozdu tudi po trideset spravljalcev lesa hkrati, s šestimi in tudi osmimi traktorji na- brezplačno po gozdu .BHBHHMm K*ieoSrn®"*«l< meznika, tako dot)r0Jehn K na. V nasledn/ih dnef7‘it)en |j|,. ™ c nacilri in g00De ; "Kf gozdov ali če bi kclo.se7ao( riti kaj lesa, naj poklice v n V ime11 njena sogovornika. - D3 cev in godbenikov se v zasebni »Hvala« — ob prireditvah za novo leto Koordinacijski odbor za novoletna praznovanja Predsedstva OK SZDL Domžale izreka zahvalo vsem ključnim nosilcem novoletnih programov, to je: — Turističnemu društvu Domžale, — Zvezi prijateljev mladine Domžale, — Knjižnici Domžale, — Zvezi kulturnih organizacij Domžale ter vsem ostalim sodelujočim in aktivistom v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, ki so sodelovali tako pri organizaciji kakor tudi sami izvedbi načrtovanih prireditev in tako s svojim prispevkom pripomogli ustvariti zanimiva praznovanja za najmlajše. Iskrena zahvala za sodelovanje velja tudi prizadevnim učencem in njihovim mentorjem v osnovnih šolah ter delovnim organizacijam in obrtnikom, ki so prireditve finančno podprli. KO ZA NOVOLETNA PRAZNOVANJA hvalju/eta za denarna ^ vem letu, veseli pa h1 c L' tako v delovnih or9^ po |)rj še pomagali in tak0 (,‘ai nega mengeškega o° y i^ip pravočasno do konC7 vSeS ,N' bo tako nastal lep no v 'n | ob/ekt. ki h0 - podjetniki obiskih izkazali Pr|Pr”;r'aCjnil uporaben ob/ekt, vsem kra/anom, v to11* .o tudi zato, ker ne Prl^n?0pij* ip- tudi ob takšnih časih j, ^ nekaj na^edjio^^se^, Gasilsko-go j,,), i, ■ lastnega potomce nare/en iz lasmo*- j4ei™»i lastnih žuljev, bo zato , lepši. . , ivai1' ^ Odkar je »Kovinar« doma na pošti..._____________ Morda marsikdo še ni obiskal domžalskega Kovinarja na novi lokaciji: na Pošti. Tja seje 13 delavcev te odlične prodajalne preselilo potem, ko se se odločili podreti staro Seničevo hišo. Kaj vse najdete? inštalacijski material, vse za ogrevanje, keramične ploščice in vse v zvezi s sanitarijami, vse vrste kovinskih cevi, orodje za obrt in hobby, kopalniško opremo, karnise, okovje, vrtno orodje, pločevino, radiatorje, drobno kovinsko galanterijo. Česar ne najdete, naročijo. 13 prijaznih trgovcev in trgovk si zelo prizadeva ustreči svojim strankam. Pri svojem delu so uspešni. Če želite, da boste tudi vi, jih obiščite, pomagali vam bodo ... Vsakovrstna izbira ogrevalne tehnike in vsega, kar dom ali v hiši potrebujete. To je Kovinar Domžale. \ Karate in . samoobrafl1 v Karate klub li......^ spet vabi v svoja ve člane bomo do 14. februarja, ^ ^ mo vse zaintere . z vpisornrti0 f!]( P°0,klubu ne j govorili, saj je C|t da je v ožjem pof sk^akovostk ^$0 le še to, da imaf"®^ vse člane, članice W \ je in pionirke r ^ več skupin. Takoj sV£)| ka skupina gram. Za najbolj »Vj ygo imamo posebno * SEKS-Ssa?; člane pa se aktivno h jemo vsakomes® fj< ^ ev širom SlovenUjV^ ..... redno oi/ ^ turnirjih f pi‘ člani in članic ^ Op naj Spomnimo ™ ai<^J»es Sankukai ka^VJ S program vzh Jr vršeni, v ^ prilagojeni P^eči^^ Vp|S V ge IN PION SOLO: 'irsko' v HALI KCjdgyjU dol^^Vof^ četrtkih od 1*,^, ^ Trener,l-r kič. Bombek. Jerkl |^orgqniziromegq čebelarstva v občini Domžale: 'ebele pomenijo Idi naš obstoj! go® ;em jas ?^ iubileju smo se pogovarjali s predsednikom emu "farskega društva Domžale Francem GRAJZAR emJ ... ap„i{ J11^ čebelarjenje na Slovenskem sega nekaj stoletij i'e jhr’ saj je bilo Slovencem čebelarstvo posebno pri-! d'7k 0Pravek. odkar so se pojavili v zgodovini. ’llke [e?elarjenju piše tudi Janez Vajkard Valvazor v »Sla-»ojvodine kranjske« pred 300 leti. ^ganizjrano delo se je na slovenskem pričelo z snovitvijo Kranjskega čebelarskega društva leta '3 kot slovensko-nemške organizacije z glasilom v m deželnih jezikih. Mejnik v slovenskem čebelar-i JčPaie bil postavljen leta 1898 z ustanovitvijo »Če-T®rskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in gorsko«, s sedežem v Ljubljani. Kasneje so se čebe-organizirali po podružnicah po vsej naši domovi-, | s hkratnim izdajanjem revije »Slovenski čebelar« ■Je Pričela dvigati strokovna raven vseh slovenskih farjev. ako so se v to organiziranost vključili tudi čebelarji falskega področja in ustanovili »Čebelarsko po-*?niCo Krtina« za brdski sodni okraj 9. marca 1919. no4i, Pa je tudi tisti datum, ki obeležuje začetek če-KCe3a aktivnega delovanja. Jubilej pa je bil pri-'i n0st svečano prireditev, ki so jo čebelarji pripra-ifJViru. Slavnostni govornik je bil Maks Jeran. Na jljdiir 50 P°deli|ltudi čebelarska priznanja. Vseka-°esa pa ie bilo vse povedano dovolj velik razlog za to, akC<'oH0 P°vabili k pogovorom Franca Grajzarja, S^i^ednika Čebelarskega društva Dom-Diiar6- )0 ^ ____________________ Iter likš, ;ga t , J' /grkw ar^a pri nas? je gospodarska to«. Večja, kot pa je gb'a " na t° J1iehjčebelarie ,v iz' anl3 at V3U- Najman) dvaj- tu® SPomena je izac kino ? kulturnih rastlin. nc larie *.e naJe področje za en0;^ e,e? s Pestro in za čebe-v l11 DfwIV?. cegetacijo. Na jsei «> ~ ii T.-*-’- -• *r * Ib, *^* '*~*' ^ M ------------ ----------------- ------. . . ■«» I Če bodo obstale čebele, bomo obstali morda tudi mi. Kot vidimo na fotografiji marsikje slabo kaže. Na svečani prireditvi je predsednik Čebelarskega društva Domžale Franc Grajzar podelil vrsto priznanj za delo v čebelarstvu. Novo upanje je odprlo novo francosko škropivo za sadje in žita FLUVALINAT. Z nakupom tega škropiva smo večino čebeljih družin rešili. Moram pa pri tem reči, da je bil sicer za regresiranje zdravil odobren znaten znesek republiškega komiteja za kmetijstvo. Perspektiva je zaenkrat dobra, saj so se pojavile posebne palčke novega zdravila, ki jih bomo kupili tudi z denarjem omenjenega sklada. Žal pa je ob varoozi še cela vrsta drugih bolezni, s katerimi pa ne bijemo čisto nič manj težke borbe. Kako pa je z organiziranostjo čebelarstva v občini? Čebelarsko društvo Domžale sestavljajo 4 čebelarske družine: Krtina, Domžale, Lukovica in Homec. Društvo prostorsko pokriva vse področje domžalske občine razen Moravč. V društvo je včlanjenih 160 čebe- larjev, ki čebelarijo z 2700 gospodarskimi panji in okrog 700 rezervnimi družinami. Vsi čebelarji so amaterji, kar pomeni, da se poklicno nihče ne ukvarja s čebelarstvom. V proizvodno kooperacijo z Medexom ali Hmezadom pa je vključenih 28 čebelarjev. Prevozne čebelnjake ima 18 članov. Tudi vi ste čebelar?! Za svoje čebelarjenje imam kontejner, ki ga prevažam po terenu. Imam 42 panjev in še približno 30 rezervnih družin. Tiste družine, ki jih prevažam na pašo, morajo biti res stoodstotne. Trudim se, da bi bil dober čebelar z zdravimi čebelami. Sicer pa je naša kranjska sivka — čebela, ki tod najbolj uspeva, pridna živalca. Da bi še dolgo uspevala kot vsi mi — v dobrem zdravju. ?r$Hop _ Sli S^jah T« Vo^hreti« nis^a 21'ie specializirano trgovino z inte-r j tetic 9°m in Posredniškimi posli odprl domačin ;eili9Si klini? j'kjer v Domžalah ni bilo prave ponudbe z VCS nek«-' daril0' t0 P« počenjaš vedno v naglici, ni-'m Hj; i °.< ra>Ji?rimeme9a. z« kar bi lahko rekel — to je J KQSean '5lja stane Vavpetič. J »S* A iirp i ete un'katno oblikovane izdelke stekla in '.a 5*“ v T:J, barske izdelke, izdelke umetnega kovani? SetS' meri teh^iki. Ob tem je še mnogo izdelkov iiv *vw vrecwc?tenmi se tradi najti take, ki imajo tudi J ^iSihnih ^^.Poleg tega izbira takšne izdelke, ki so iz i . ■> tiT r V/« - Sto tadi za VoJl,TI obdarovancem v P^dmetov v novi trgovini lahko izbrali t i 9e p za ra?« na ^['ka obdarovanja z darilnimi boni I^SSbri^osti e rnnožične obdaritve, sindikalne, klubskt in'ih Sa^nie aJ obdarovanec izbira sam. uvajajo tud ^S|n ,vahje nuKar Pomeni. da bodo v HIT snopu poskr / o% T.Slo ar„MV,eselih.dogodkih, obletnicah, rojstvih, ju bn9- je /lrali irl po potrebi tudi pripeljali do ob iria Ure ,trgovina HIT SHOP. ki je odprta vsai ^'zbifp 'da^.ota od 8. do 19. ure) pomeni pomemh I darilne bone, ki jih podarite, sami po h '“"e dan 0 Iy- urei P°meni pomemn aQjali a|i ' 20 na^e občane: pa naj bodo tisti, k ni- ki jih bodo prejemali, še telefon VLEČ VI. Pod mengeško marelo spet s Stoparji Priljubljena prireditev Pod mengeško marelo se bo 2. in 3. februarja odvijala spet s celotnim Sto-parjevim ansamblom, ki se je vrnil od vojakov, novost pri Stoparjih pa je tudi nova pevka Beti Vidrih iz Sevnice, ki bo pokazala v Mengšu prvič javno svoje izjemne pevske sposobnosti. Poleg Stoparjev bodo nastopili tudi ansambli: Jasmin, Agroper, zbor Mengeški zvon, Lipa, Nagelj, Marela z gostom iz Nemčije, Klapa s Krka, slovenski gostje Fantje z vseh vetrov, 12 mengeških harmonikarje ter seveda Mengeška godba pod vodstvom prof. Lojzeta Velkavrha. Za humor bo tokrat poskrbel Marjan Marinc, znani Jakec iz TV kavarne, prireditev pa bo povezovala najbolj popularna TV napovedovalka tega časa — Miša Molk. OBVESTILO Kandidate za voznike motornih vozil in ostale občane obveščamo, da se je pisarna Občinske organizacije Rdečega križa preselila na Skupščino občine Domžale — Sekretariat za občo upravo — I. nadstropje soba 31. Uradne ure so: ponedeljek od 8. do 13. ure sreda od 8. do 13. ure in od 14. do 18 ure petek od 8. do 12. ure Občinska organizacija Redečega križa Dober dan, občan Franc Levičnik »Pri Korant« se po domače reče precej veliki kmetiji v Pretržu številka 1, kjer gospodari naš današnji sogovornik Franc Levičnik. Čeprav blizu 24 hektarjev velika kmetija, v katere hlevu ni nikoli manj kot 20 glav živine, zahteva veliko prizadevanj njega in domačih, svojih 64 let dobro skriva. Kot sam pravi, je zadovoljen človek, ki se veseli vsakega, še tako drobnega uspeha, v njegovem življenju jih res ni bilo malo. KMETIJA Pravzaprav v precej veliki družini Levičnikovih sprva Francetu ni bilo namenjeno, da ostane doma in zagospodari na veliki kmetiji, v okviru katere je bila včasih tudi gostilna, oče pa je bil dobro poznan tudi kot lovec, pa so se po vojni časi zasukali tako, da je Franc ostal doma. Skupaj z ženo Marijo in 4 otroci se vseskozi trudijo, da bi iz zemlje pridobili kar največ, v hlevu pa ima vedno tudi konje, ki so njihova velika ljubezen. Ob trdem delu na kmetiji pa je naš sogovornik vedno našel tudi čas za delo v organih Kmetijske zadruge ter Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale, kjer so radi prisluhnili njegovi preudarni misli, katere jedro je vedno bilo pomagati zlasti mladim kmetovalcem, da ostanejo na kmetijah, ter njegova velika prizadevanja za ohranitev kmetijske zemlje. GRENKA LETA PO VOJNI »Za kmetijstvo so bila po vojni grenka leta,« se spominja in iz njegovega glasu boleče zazvenijo spoznanja, da je prav zaradi takega odnosa do kmetijstva po vojni marsikatera kmetija ostala brez gospodarja. Danes je to sicer bistveno drugače, vendar so še možnosti, ki niso dovolj izkoriščene. Mladi ljudje danes najprej preračunajo, kaj se jim izplača, in če se jim gospodarjenje na kmetiji ne izide, odidejo v dolino. In tega je bilo po vojni veliko. Zato se je Franc skupaj z drugimi Pečani veselil prihoda obrata INDUPLATI v ta delček naše občine, to je bil čas, ko so se začele tudi v Pečah graditi nove hiše, ko so žene in dekleta ostajale v kraju. To pa je bil tudi čas, ko so se Peče začele razvijati in ob tem se moj sogovornik spomni svojega, zdaj že pokojnega, prijatelja Cirila Jesenška. Koliko kilometrov sta prehodila, na koliko vrat potrkala, da sta uspela. Zdaj je lažje, se nasmehne, zdaj je v dolini tudi za nas več posluha. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Franc Levičnik je eden od ustanoviteljev krajevne skupnosti Peče. Mislili smo, da bo le začasno, se spominja, pa je videti, da bo tako kar ostalo, zlasti zaradi mladih, ki so se kalili v vrstah Zveze socialistične mladine in prevzeli »oblast«. Pa ne samo kot funkcionarji, je vesel Franc, predvsem s konkretnim delom so dokazali, kaj zmorejo in zato moramo biti predvsem njim hvaležni in smo nanje ponosni, ker se toliko trudijo, je odločen. Kje so že časi, ko je v vas pripeljala asfaltirana cesta, ko je pripeljal redni avtobus, ko so se za- čeli pogovarjati, kako bi zagotovili ustrezne prostore. Vsepovsod je bil Franc Levičnik zraven, vsepovsod je pomagal in tega se zavedajo tudi njegovi so-krajani, ki ga cenijo in spoštuje-Jo- Vsa leta je z njimi in dela za njih in lahko bi zapisali, da verjetno v KS ni funkcije, ki je ne bi opravljal. In to zelo uspešno. LOVEC, GASILEC Lov je njegova ljubezen, ki jo je podedoval od očeta in prenesel na oba svoja sinova. Lov je zanj praznik, pravi, vzamem puško, pa hajd med polja in gozdove, občudovanje narave, kramljanje s prijatelji iz Lovske družine Moravče, domov prideš prijetno utrujen, vendar zadovoljen. Ob letošnji otvoritvi Gasilskega doma je prejel tudi najvišje gasilsko odlikovanje, saj je njegov dolgoletni predsednik. DOM Rad je v družbi z naprednimi kmeti, izmenjujejo izkušnje, si svetujejo, pomagajo. Vendar našega sogovornika žalosti, ker je teh pogovorov čedalje manj, saj se ljudje zapirajo sami vase; včasih je sosed potreboval soseda, danes se včasih skoraj ne poznata, moževanje ob kozarčku pa je že skoraj izumrlo. Svoj dom in domače ima rad, ob tem pa ne pozabi še ene svoje velike ljubezni: konj. Zanj hlev brez konj ni pravi hlev, zato se ob vstopu v hlev njegovo oko najprej ustavi na dveh kobilah, nato pa še na žrebičku, ob katerem se njegovo oko še posebej zaiskri. Pogovarjava se o skrbni ženi, o štirih otrokih, od katerih bo sin Janez nadaljeval družinsko tradicijo, o vnučki Mojci in drugih vnukih, ki jih ima stari ata rad in jih vedno nestrpno pričakuje. Vmes še nekaj besed o Kmečkem glasu, o Občinskem poročevalcu, ki ju rad prebira, o življenju, s katerim je zadovoljen. Kaj bi več, se nasmehne, vesel sem vsakega premika, vsakega še tako drobnega uspeha. Pri tem pa ve, da teh ni, če obstaja le želja, če niso ljudje pri-1 pravljeni pomagati tudi z delom in denarjem. In tega se v Pečah, podobno kot Franc Levičnik, zavedajo tudi ostali, katerih načrti so za prihodnja leta zelo optimistično zastavljeni. V uresničevanju vseh bo zanesljivo tudi delček našega sogovornika, ki si želi, da bi zanamci znali ceniti sedanja prizadevanja in uspehe, ki smo jih dosegli. In teh ni malo, niti v Pečah, niti v občini, pribija Franc, ki je bil za svoja prizadevanja že odlikovan z vrsto priznanj. Zato veliko zdravja, Franc, pri naslednji akciji se pa znova sre- ^arno' Vera Vojska Presenečenje v novem letu: Ne boste verjeli: Pometajo... Prazniki so šli mimo, ostalo pa je kap smeti, ponovoletne navlake, ki jo pustijo prazniki. Polna kanta pepela, pa na koše odpadkov — dokazov naše novoletne preskrbljenosti. Posledic in ostankov gostega in tekočega. Dočakamo pa tudi smetarje. Že prvi dan po prazniku! Delala se je že noč in smetarji so bili nemara že ves dan na delu. Pridejo tudi v našo ulico. Smeti je preveč in usipljejo se mimo sprejemnega korita na vozilu — na tla. Noč se že spušča in v polmraku opazujem njihovo delo. Pred hišo ostane na tleh za dve naročji smeti, vozilo zapelje meter dva naprej, smetarja pa ... ne boste verjeli: eden prime metlo, drugi smetiščnico in skupno pometata vanjo. J dolgoletna ^ delavka v Domž ^ ŠIRJEVA. Zlata značka: SuJm ^ ' Emil MAV^RT(,niHU|B društvo Mengeš, -jjilC-i neje Odborov za P l;7 tov. Peter % salni klub Domžale, Janez BLAŽIČ Atletski klub Domžale, Francka TROBEC TVD Partizan Mengeš, Andreja PERNE Strelska družina Tine Kmetič Trzin, Aco SLAVlC Konjeniški klub Krumperk, Matjaž ClK, mlajši Konjeniški klub Krumperk, Stane ZABRET Nogometni klub Domžale, Jože KLOPClC Težko atletski klub Domžale, Simon ŠUŠTAR Težko atletski klub Domžale, Klemen KOČAR Težko atletski klub Domžale, Franc KLEMENC Težko atletski klub Domžale, Milan PEVEC Športno društvo Vir, Ekipa v motokrosu 80 ccm — Avto moto društvo FAM Lukovica, Franc DOLINAR Avto moto društvo FAM Lukovica, Janez JUHANT, starejši Avto moto društvo FAM Lukovica, Igor JERMAN Avto moto društvo Domžale. Zlate plakete so prejeli: Martin ŠRAJ Avto moto društvo Domžale, Violeta MORDEJ Kotalkarsko drsalni klub Domžale, Janez PIN TAR Avto moto društvo Domžale, Jože ZEVNIK cem in *eKni uspehe na P0^ ko‘ iV sti telesne kultu«: jpodF,, JI valne rezultate, p , ^ so bili plod 'fJ^nikoVo' Q| SO 0111 jmn-i .. 0' >• nja tako ( k -kulturnih org^ ,. ;, |t, nioranur nadaljev:1^,,^^^ še več P°z°r vrhuns-svetiti s,atu* mladi11- fl/ W kov ter športu skuP|j/ ti, U| ov ter st"”‘"na e, Je!!s^tele^^!i Žale in ' ga11 izaclJ: ^čposebej^ni^ l^( Eli Košir. leto.^JJa 0 kove plakete, lt.|esPf-fU JU . nos pri ra^ , k0'Vfi Sl ko v osnovni n. zanu isti ,iniJ je za P°- ,;re(!0! ' ,delitev nem prog';""1' nem bljanski okt ^fj >i Pni 2 S, L I Pl """ poajetnii ,ii, 5ebn' obrtniki !* ?&janje knjigo- sSS ST0RITEV RflZGlflJI, OBJfiUE, RflZPm ct< mJ' d-0'0-’ Podjetje za l storitve iz Dom- r»’ no,r0St°jeva 14. nudi si«- trlfit an*e kr|jigovodskih 0rJev za mala podjetja lpf n 7oone obrtnike. Tele-(popoldan). 2-ioi rcboi,. ec. mi re|!L^kala 55), staro I le-„tnrano d» decembra ECI odnoPrnr°Henih l7 000km jiti roka t i° ram ~ na dva id n 7,e7le8f°n: 723-481 do- c(p« -3 ure „ VJ gospodinjstvu Slfi"» P0 d„dan ‘lai li {tpHadM80voru- Prodam T( ^11171^924 KUpersbusch- S’££;aedelava sedež‘ 4° tva). v, oblaz'njenega po-fstorov tranja dekoracija :)dlk,zaves!aTSOmi' itisoni-ta-%, tejef' TaPetništvo deko-vi«i '-44?leion: 8J7_o< i / -"•'KI V iC5c'"’ I ' pSJ i'lt-nd na Dolenj-> Primerno v °[nžal oddam ga-•459 naJem. Telefon: 2a °kča^ JŠj urejeno go- etV-U ter no3 dela Y g0SP0-iaslov ITl0^ Pr' stare;i: —0V v uredništvu. Piijn^ —Ijj^ednjštvu. »tv° Za 7°l!ebujern občasno Pbe DOHesečnega otroka. pUfi^Jd1 »LJUBLJAN- K inn!rB?atematiko dnje šole. T f.'n s5aav.e pri osnovno- KnemščiSlski ansle' fetelefl'ko^naučiti. Po-kom(vTr~---------- 3 S^omj '“'L™1 /, ietdanwjr>-Jl_______ ^ mlade PaP'ge in ka- J W-580, RdemPevce. Tele-(J l2K|^z8ar Srečko, ;i!><^-662 ktr°U-‘hn'ke. ^Meng^rt,"0 stan«. stano- Za dv»P oclam a|i za-aii eno^ eknos°bni sta- ;i'ke Parketa SenJe in laki-f:;i »log"k,sl'nskih ' r'l G^'_____ jS " ^njb.TT f’ l,, 40 ri Pr°dam s Pansko 0 h Prodan^'1 s Pansko 1 Ji ..........J. zy.°: '' 111 J00 In - ”cl'*OVO? ji! Po»l0vnr‘eIJr1*n4nl «' .."Si«. ‘"rt ’F*J....”'ca: dav- mom E-11 D"ni peveT K NTE' °0mžaieBC’4Kamnl- V SPOMIN: Franc Zorman Krajane Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, vse njegove znance in prijatelje je globoko pretresla vest, da je v prvih dneh novega desetletja umrl Franc Zorman, dolgoletni aktivist tako v okviru Krajevne skupnosti, kjer je več kot 10 let opravljal funkcijo predsednika Sveta KS, kot v okviru občine, kjer smo ga poznali kot predanega družbenopolitičnega delavca. Rojen na Konfinu pri Moravčah; zgodaj je okusil tegobe tedanjega časa in se odločil, da ga bo skušal po svojih močeh spreminjati na bolje. Od tod njegova udeležba v NOV, kjer se je boril kot borec I. artiljeriske divizije. IS. brigade, po svobodi pa se je vključil v izgradnjo porušene domovine. Zaradi bolezni je bil predčasno upokojen kot delavec Oljarne Helios, od tu pa je njegova življenjska pot še trdneje povezana s krajevno skupnostjo Toma Brejca Vir. Kot izkušen aktivist, dober poznavalec dogajanj in kraju in ljudi, je bil leta 1974 vključen v samoupravne organe krajevne skupnosti, že dve leti kasneje pa izvoljen za predsednika sveta KS in to funkcijo je Franc Zorman predano in odgovorno opravljal vse do svoje prezgodnje smrti. Polnih 14 let je predsedoval svetu krajevne skupnosti in vsaka njegova ponovna izvolitev je bila dokaz, da mu krajani zaupajo in da je pot, po kateri je peljal razvoj te ene izmed največjih in v zadnjih letih najrazvija-jočih se krajevnih skupnosti pravilna. S prirojenim čutom je znal povezati v celoto različna hotenja občanov in delovnih ljudi in skupaj s svojimi sodelavci oblikovati tak program razvoja kraja, ki je kar v največji možni meri ustrezal potrebam vseh. Njegova prizadevanja so vtkana v izgradnjo kanalizacije, v kateri se kaže njegova skrb za zdravo in varno okolje, njegov trud in skrb so delček vsake izmed investicij in krajani KS Toma Brejca Vir morajo priznati, da jih je bilo pod vodstvom tovariša Zormana veliko. Kljub zdravstvenim težavam smo ga srečevali na različnih sestankih, vedno prepričanega, da bo delo uspešno zaključeno, saj je bila njegova osnova uresničiti interese ljudi, le-ti pa so z njim radi sodelovali. »Velikansko delo, ki si ga opravil, pa ni moglo biti opravljeno brez drobnih napak, brez majhnih zadreg in zamer pri posameznih občanih,« je v slovesu od tov'. Franca Zormana poudaril predsednik Skupščine KS Toma Brejca Vir Janez Leskošek in nadaljeval: »Prepričan pa sem, da že danes večina misli, da si svoje delo opravil vestno in pošteno ter v dobro vseh občanov krajevne skupnosti Vir. Vsem bo žal, da te ne bo več med nami v času, ki je tik pred nami, ko bomo uživali plodove setve, ki si jo še ti posejal. Vendar upam, da se bo tedaj sodobno urejen kraj spomnil na moža, ki je veliko prispeval k njegovemu razvoju in mu v zahvalo prižgal svečo.« Tov. Franca Zormana ni več, ostajajo njegova dejanja, ki kot kamenčki sestavljajo mozaik podobe Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, ki je lepa in prijazna tudi zaradi njegovih zaslug. v. V. In memoriam: Amalija Rožič (Celarjeva mama) Rožičeva domačija na VI-ševku na Trojici je med najbolj znanimi hišami iz NOB na domžalskem območju. O tiskarni, ki je delovala med vojno v njihovi hiši, o naporih okupatorja, da bi tiskarno našel, o delu partizanov — grafikov v njej, o prizadevanjih za nabavo tiskarskega materiala In o vsem drugem smo že pisali. Veliko premalo pa smo pisali o ljudeh. O Amaliji Rožič, ki je na domačiji živela tudi v tistih hudih časih, pa nič. Na domačijo Rožičevih so Jo prinesli kot štiriletno deklico. Rejenko. Ostala je. V zakonu z domačim sinom Tonetom Rožičem (vzela sta se leta 1948) sta dobila 6 sinov. Danes poročenih, takih za v ponos. Mama Amalija je bila vseskozi gospodinja. Koliko uradnih delegacij, obiskov, gostov, ki so si želeli ogledati tiskarno, je sprejela. Prijazno, gostoljubno, kot prava mati vsem. Če je imela potico, je razdelila le-to, če ni bilo drugega, je ponudila žganje. Domačega! Morda čaj. Vsak je bil deležen njene dobrote. Bila je tudi gasilska mami, njena pomoč je bila dragocena za vse, ki so jo rabili. Z njo, ki jim pomeni vzor dobrotljivega človeka, humanega odnosa do vseh, Zejani Izgubljajo več kot le sovaščanko. Izgubljajo enega od tistih ljudi, ki kraju, kot so Žeje, dajejo dušo. Amalija Rožič je bila taka. M. Brojan Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi sinčka MILANA ŠORNA Najlepša hvala za izrečeno sožalje, tolažilne besede in za izkazano pomoč vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, delavcem »Prašičereje« Ihan. Iskrena hvala dr. Grošlju in ostalemu osebju zdravstvenega doma Domžale. Zahvaljujemo se gospodu župniku in kaplanu za lep pogrebni obred. Hvala vsem, hi ste ga pospremili v prerani grob. Mamica. Ko je srčna bolečina prevelika se tudi solza posuši, le srce nemo kliče zakaj tebe drag i oče od nikoder ni. V SPOMIN 7. februarja mineva leto dni, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabni moz, oče in ded FRANC VIDERGAR st. Češnjice pri Moravčah Odšel si tja, kjer ni vrnitve. Za teboj ostaja samo še velika praznina. V našem domu pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate lučke v njegov spomin. Vsi njegovi. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dra ge sestre, tete in sestrične MARIJE URANKAR iz Rodice, Miševa 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice IVANKE DROLKA iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Starbkovi za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudila. Zahvaljujemo se tudi pevcem Društva upokojencev iz Domžal za lepo zapete žalosti nke. Hvala tudi gospodu župniku Žnidarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. vsi njeni. Mini! je žalostni mesec, odkar si tako tiho odšel od nas, kako velika je bolečina v naših srcih in kako prazen je zdaj tvoj dom. ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta in pradedka JOŽETA HODNIKA iz spodnjih Kosez pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Sp. Kosez, Radomelj za izrečena sožalja in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku in s tem pokazali kako smo ga vsi imeli radi. Posebna zahvala velja dr. Ivu Pevcu za tako uspešno dolgoletno zdravljenje. Hvala govorniku Luku Cerarju za tako ganljive besede ob odprtem grobu. Prav tako iskrena hvala gospodu župniku iz Radomelj in Brda za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Dne 11. decembra 1989 je v 93. letu zastalo plemenito srce CIRILE RAKOVEC upokojene učiteljice in dosmrtne častne delavke Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije iz Ljubljane Kakor je ostala med nami na pokopališču v Dobu, naj naše, njej podobno vestno, požrtvovalno in pošteno delo za mladino in za pomoči potrebne, ohranja nanjo vedno živ spomin. Vsem, ki ste jo v dnevih slovesa na kakršenkoli način počastili, zlasti duhovščini za predsmrtno tolažbo, spremstvo, čudoviti obred in nagovor gospoda župnika Miha Žnidarja, Osnovni šoli Martina Koželja iz Doba za izjemno pozornost in cvetje. Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije iz Ljubljane za cvetje in drugo izkazano hvaležnost ter njenim prijateljicam in sodelavkam za zadnji obisk, sveče, cvetje in ostale spominske darove. Hvala pa tudi osebju Doma upokojencev v Domžalah, kjer je pokojna dotrpe-la, zdravnikom dr. Ladotu Hacetu, dr. Janezu Svoljšku in dr. Petru Cerarju za pomoč v njenih težavah, in sploh vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo z obiski razveseljevali. Prisrčna hvala vsem! vida Detela Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se me kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Skromno in tiho kot je živela, je v 79. letu odšla od nas naša dobra mama, babica, prababica in teta ANGELA GORJA iz Zg. Tustanja pri Moravčah Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na poti k večnemu počitku. Posebna zahvala gre sosedom Urbanija in Pirnatovim. iskreno zahvalo izrekamo dr. Duriču, gospodu župniku iz Vrhpolj za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, govorniku Janezu Rožiču za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame MARIJE BOLHAR roj. Kepic se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebej gre zahvala gospodu župniku in pevcem iz Ihana, vsem pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Za njo globoko žalujemo vsi njeni! ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica DRAGOTA KOROŠCA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam nudili nesebično pomoč, darovali cvetje, izrekali sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivu Pevcu, godbi milice, pevcem in govornikom, ter kolektivu PM. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se ga spomnili in ga boste še naprej ohranili v lepem spominu, vsi njegovi. Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim pa žalostno srce! ZAHVALA Ob boleči prerani izgubi našega dobrega moža in očka JANEZA KOČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč, zahvaljuje^ mo se tudi vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tudi vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za lepo izveden pogreb, pevcem za zapete pesmi ter sindikatu za poslovilne besede. Še posebno se zahvaljujemo dr. Banku za vso skrb, obiske na domu in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih očkovega in moževega življenja. Vsem skupaj se za vse še enkrat zahvaljujemo! Vsi njegovi! Minilo je leto dni, odkar za vedno od nas odšel si ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. « V SPOMIN 2. januarja je minilo leto dni, odkar si od nas odšel naš nepozabni FRANC OVCA-PESTOTNIK Vsem, ki se ga spominjate iskrena hvala. Zahvaljujemo pa se tudi vsem za pismena sožalja. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANKA NAGLIČA iz Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, dr. Hacetu, Skladu za dopolnilno izobraževanje delavcev, obrtnemu združenju vir, ZOTK Domžale, društvu Modra ptica, Mavrici Radomlje, DO induplati, univerzale in Iskra za izraze sožalja, denarno pomoč in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Ihana za zapete ža-lostinke, tov. Majheniču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat prisrčna hvala, vsem in vsakemu posebej. vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete MARIJE PODBORŠEK Matijeve iz Loke pri Mengšu-se iskreno zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego, tovarni Trak, Loškim gasilcem, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ali prispevali v dobrodelne namene. Matijevi. 21. januarja mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil VALENTIN DRČAR iz Gradišč Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu iskrena hvala. Vsi njegovi. Ne jokajte na mojem grobu, !e tiho k njemu pristopite, ker ne veste kako trpe! sem, le večni mir mi zaželite. V SPOMIN 5. januarja je minilo leto, odkar nas je zapustil naš skrbni mož, oče, dedi, brat, stric, svak in tast ANTON GODEC iz Brda nad Ihanom Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata TONETA BAKANA iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. zahvaljujemo se tudi tistim, ki so namesto cvetja na grob darovali v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma v Domžalah za dolgoletno pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi. V SPOMIN 19. decembra je minilo leto odkar nas je zapustil naš predragi JOŽE VESEL iz Gradišč pri Lukovici vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi domači. ZAHVALA Umrl nam je naš nenadomestljivi JAKA KORENT iz Domžal, Rojska 18 c Ob tragični izgubi, ki nas je prizadela se želimo zahvaliti vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsakršno pomoč, za ustne in pisne izraze sožalja. Posebno zahvalo izrekamo zeleni bratovščini, ki je v tako velikem številu pripravila ganljivo slovo svojemu članu, govorniku Ivanu Banku, dr. Ivu Vasletu za humano skrb v Jakovi bolezni, pevcem, iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep verski obred. Vsem in vsakomur posebej izrekamo še enkrat globoko zahvalo. Za njim žalujemo vsi njegovi. Za ves trud, skrb. trpljenje Bog ti večno daj življenje. V SPOMIN 23. januarja mineva žalostno leto, odkar je zaprla trudne oči nepozabljena draga sestra, teti, svakinja, sestrična PAVLA FLIS roj. Habjan iz Domžal vsem, ki se jo spominjate srčna hvala. Vsi njeni. Srce je dalo kar je imelo, zase nič pustiti ni hotelo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame CILKE KLEMENC iz Sr. Jarš 57 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in tudi vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalo-stinke. Hvala DO Induplati Jarše, Heliosu Domžale, Tosami vir in Papirnici Količevo za izkazano pomoč in pozornost. vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob mnogo, mnogo prezgodnji smrti naše nadvse drage žene, mame, hčerke in sestre STANISLAVE ŠTEFAN roj. Orehek iz Podrečja 70 se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali ob njeni hudi bolezni in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala DO univerzale, njenim sodelavcem iz Univerza), govornici tov. Milojki Cerar, praporščakoma, kakor tudi mojim sodelavcem iz Papirnice Količevo. Zahvaljujemo se tudi gospodoma župnikoma Žnidarju in Šlibarju, kaplanu Isteniču ter moravškim pevcem za lep pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale, posebno dr. Milanu Banku ter sestri Janežičevi, ki so ji lajšali bolečine. Iskrena hvala tudi vsem dobrim sosedom, posebno Vesni Šorn in Vinku ter Cirili Banko za vso nesebično pomoč, ki so nam jo nudili. Vsem hvala. Mož France, hči Alenka, sin Tomaž. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE NOVAK iz Sp. Jarš 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ali kakšno drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem tistim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Sin Janez z družino. Delo, skrb in trpljenje, tvoje bilo je življenje. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobrega moža, skrbnega očeta, dedka, sina, brata in strica KAROLA MIHELČIČA iz Dol pri Moravčah izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili nesebično pomoč. Zahvaljujemo se najbližjim sosedom, posebno Burjevim in vsem, ki ste njegov spomin počastili s prelepim cvetjem ali darom v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v njegov poslednji dom. zahvala gospodu župniku Viktorju za lepo opravljen pogrebni obred in lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem praporščakom gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice in članom gasilskih društev, ki ste se pogreba udeležili v tako velikem številu, kot tudi njegovim sodelavcem. Zahvala še govorniku gasilskega društva Krašce, zastopniku DO Toko Domžale in sosedu Milanu Brodarju. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih ob smrti ljubega moža in očeta. Vsi njegovi najdražji. ZAHVALA OB SMRTI MAKSA STEGNARJA p. d. Breznikovega očeta iz Čepelj 9 pri Lukovici Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je doletela, se želimo zahvaliti vsem dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem za vsestransko pomoč; hvala za izraze sožalje, za podarjeno cvetje in za spremstvo ob njegovi zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti dr. Pippu, gospodu župniku z Brda za lep poslovilni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Hvala vsem za vso pomoč še enkrat. Za njim globoko žalujemo vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE BIZILJ roj. Detela po domače jakopove mame iz Moravč se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje ali za druge namene ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame in tete ANGELCE BERNOT roj. Uršič iz Homca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in finančno pomoč. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Homca za prelepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, vsi njeni. 'fc v 27. letu naju je k ma zapustila draga žei« mamica ZINKA SVITLICA iz Domžal Vsem, ki ste nan'0vl1 u težjih urah žalosti sta« strani iskrena hvala. Posebno se zahvflij11 DO Toko, Hišnemu svetu k ka Vlahoviča 4 a in ^ gu Lombarju, prijateljem za vse daro» u cvetje, ustno in pisn® Iskreno se zaMvfljij tf vsem in vsakomur p®" ki so nama kakorkoli n gali in jo pospremili n*1 ” P zadnji poti. Žalujoča mož Dušan i Nina. Ii P se iskreno zahvaljujert'® rednikom, ^sei la sovaščanom, prijatelj®* raze social s2 cveljM re prispevke v dobre ^ d| znancem za izraze soc1”'j 'c vetj£ fe Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. vanja, za darovano W Ljj ter za spremstvo n« 1 zadnji poti. ^ ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Iskrena hvala župniku za lepe P0,^ besede in opravljen polr obred. « Se posebno pa se zon . viCvitMilziJ ZO SLAVKE REPNIK iz Homca jemo tov. Spruku za ne žalostinke in Pevce,:*t) hvala velja tudi zdrav ^ Zdravstvenega doma Žale. Vsi njeni. OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA Moravče, Vegova 38 po sklepu sveta osnovne šole objavlja LICITACIJO z zbiranjem pisnih ponudb z prodajo 1. KOMBINIRANO VOZILO (kombi) letnik izdelaVri^iSi ^ katerega dovoljena nosilnost je 1000 kg z registrira cn fb Izklicna cena za kombinirano vozilo je 2.500,00 ^ Morebitni kupci si lahko ogledajo kombiniran0^ dne 5. 2. 1990 od 8. do 10. ure na naslovu osnovna Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na ^ c Osnovna šola Jurij Vega, Vegova 38, Moravče, * |j s s »ZA KOMISIJO«. Prispele ponudbe bomo preg1® ^ c 5. 2. 1990 ob 10.30 v prostorih Osnovne šole Jun) jp! Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse | fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije P® 9 s. ščino na žiro račun Osnovne šole Jurij .infl 50120-603-55125 pri SDK Domžale. Plačila varš^' ^ sprejemali na dan odpiranja pisnih ponudb. |aj»ti prepisa plača kupec. Fizične osebe morajo P ^0\oCe ^ ustrezni prometni davek. Fizična primopredaja d° š posebno pogodbo. Podrobnejše informacije lahko dobite v Osno rij Vega, tel. 731-003 vsak dan od 8. do 9. ure. ,vni ^ 1a| blj£ Sail r lov v. Kdaj po zdravila v lekarno? Obvestilo o odpiralnem času in dežuro Lekarni Kamnik in Domžale. , i j^f Lekarna Kamnik obvešča, da bo od • 1990 prešla na nov odpiralni čas v Lekarni Lekarni Domžale. jpfti Obe lekarni sta ob delavnikih 7.30—19.30 ure, ob sobotah od 7.30—1 ‘ jl^li Štih Dežurna služba je izmenično vsake Lekarna Domžale — sobota popoldne od 17.—20. ure — nedelja popoldne od 17.—20. ure Lekarna Kamnik — nedelja dopoldan od 9.—12. ure. St"r, tolo Z ne- resnično čistočo-^to uii JOTO — v boju za resnično jt0 v ( dobnejšo tehnologijo očistimo vso sK ^\ot zanijo v vašem stanovanju. Jogije, tu in . sedežne garniture očistimo do gl0‘l|1t; po v‘ ^ Pridemo na vaš dom. Pokličite nas, P žal. Telefon: (061) 721-975. H Mini plesna šola v Domžalah v Domžalah se je Mini plesna šola začela že aprila »89 To je bila poskusna tromesečna doba (do junija), da Se '5 .e’ *cakšno je zanimanje za ples. Tako se je voditelji-?a »anja odločila za celoletne vaje v Domžalah, z začetem sept, 89. V Mini plesni šoli v Domžalah potekata dva tečaja jazz a eta ~ skupina za mlajše (od približno 6 do 12 let) ter za .| ejše (13 do 20 let). Tečaj, ki ga obiskuje približno 40 anov, poteka dvakrat tedensko za vsako skupino po eno r°'n Pol oziroma, dve za starejšo skupino. Koreografije iz jazz-baleta so prilagojene dosedanjemu —.nanJu in starosti članov posameznih skupin, uče pa se “J 11(11 ro<* and roli in drugo. *l akšen j.e namen te plesne šole? I* tek U • naj k)' se nau^ili osnove jazz baleta, dobili občuti ijvZiV'tem 'n glasbo, se naučili korake jazz baleta povezati na la0 p'esno celoto. — In ta šola se bo nadaljevala še v sednjem letu— kot izpopolnjevalni program. Poleg tega M tev^ taka Plesna šola tudi neke vrste rekreacija in sprostijo ln ok??' 80 naprti? "1 prik ,k0Vati P’esno skupino, ki bo to Mini plesno šolo psovala na raznih prireditvah, v marcu pa bo nekakšna I p|e;. ukcija te plesne šole, kjer bodo učenci pokazali svoje o znanje. '''VdeeSna *°*a Pa se v prihodnje namerava še razširiti, za nCerr|hru bodo uvedli še tečaje aerobike ter tečaje plesa najmlajše (od 4 do 6 let). 5 i je Povedala Vanja, ki je bila pobudnik, in je s po-I J° OK ZSMS organizii 0 lah? organizirala Mini plesno šolo v Domža- Stfsa|Ci ' .plesne šole je, da bi moji učenci postali dobri ple-tjejrednj^'* kar Pa bi biio potrebno nekaj let pridnega dela in n^ dom/. |V1a-i<<’ Pravi voditeljica Vanja, ki rada pride med nj<|učenr-S j. mlnde plesalce, prav tako pa tudi vsi njeni radi obiskujejo to t.i. Mini plesno šolo v Domžalah. JANA REMS salon TTt žensfc frizer ambrož morija Fri? linico ervly? AMBROŽ išče frizerko — pomo-fbn- 7^,st'r'letno prakso za določen čas. Tele-d-068 od 12. do 14. ure. j. OBVESTILO: W aj° na sodišču? n l ^ on° v Ljubljani — enota Domžale, obve- / CilsU: Pravlja dela in naloge v naslednjem delovnem ia$d Pravu?-30 do 15.30, ob sredah pa od 7.30 do 17.30 4 °h ''reVih"’0? s,rankani: ili" „,ah °d 8.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 Q^onP,,sfr,ne: . r S------------------- 12.00 ure ter ob sre- ^ Ms«- do 12-00 ter od 14.00 do 16.30 t/ >SlSi (ia?b Poned^dik-tke knji8C b °d 8 ftn k1 h in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter ob sredo 12.00 in 14.00 do 16.30 bij^fih iSo_s£_bivSe^trokovne_službe_samo^ Pov po novem na občini... li 0,11 intP . a so se otvse strokovne siuzoe samo-saiti,1Sko P9 Cresi?.'F skupnosti s I. I. 1990 preselile na Lju-t)ezn' unr-^ "Phove pristojnosti so namreč prevzeli po- .. . 'n stroko*1 v’skladu z uradnimi urami upravnih orga-OVn,h služb občine Domžale. Sekretariat za občo upravo 10 ‘in Majdan °Prerna 11 ni.*: B|agovica S n(Jdi na 90Vlca >4ibo|!ly ,r6ed'li5;?t°,eniSke loparje vodilne s' S nJrPri(6erena7arim' boste zagotovo našli s rarH Ifdirrio turii i Vašo stoPnlo znanja in zal s* pElNi-S,rerr>no n0parle z različnimi oblogar L0NQ (tnrapadalna obloga SRIVER, r kakršne nphk"2ničl nasProtnikov lrio sar°stalimi rL bo Pričakoval. Zeliščna lekarna in drogerija MOGOTA V tistem delu SPB-1, kjer se vsakodnevno odpirajo novi lokali, so pred dnevi odprli še enega: zeliščno lekarno in drogerijo MOGOTA. Gre za specializirano prodajalno vsega, kar je »na bazi« rož mogoče izdelati zdravju, lepoti, čistoči v korist in rabo. Tega dela se je lotil diplomirani farmacevt Matej ČUK iz Radomelj. Že uvodoma velja poudariti, da v tej trgovini lahko kupite vse farmacevtske artikle iz produkcije pleterskih patrov, ki so znanje o rožah za zdravje prenašali iz minulih stoletij. Pri tem je ČUKOVIM pomagal tudi bivši pleterski prior pater Drolc. Kaj še najdemo na policah MOGOTE? Vsa zdravila na temelju predelave zdravilnih rastlin, dražeje, kapsule, kapljice, solucije; artiklov pa je še mnogo. Delo v lokalu vodi dolgoletna višja medicinska sestra, ki je bila zaposlena v zdravstvu Marjana ŠKOFIČ, ki posreduje tudi vse ustrezne nasvete, za prihodnje pa obljublja tudi nekatere zdravstvene storitve: meritve krvnega tlaka, ugotavljanje vrednosti sladkorja v krvi in podobno. Idej imajo v MOGOTI še več! V kozmetičnem delu prodajajo Lekovo in Krkino kozmetiko, kozmetiko dveh zasebnic, nekaj parfumerije in še mnogo drugega! Lokal imajo odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. M. B. Marjana Škofič v zeliščni lekarni MOGOTA v Domžalah. Boutigue Resnik LJUBLJANSKA CESTA 91 61230 D O M 2 A L E TELEFON (061) 7 2 3 - 5 6 7 Novo v ponudbi: Boutique Resnik že od 8. ure zjutraj Boutique Resnik (Ljubljanska 91 — v bližini bistroja Minuta) vabi svoje stranke na obisk tudi v novem delovnem času. S 15. januarjem bo Boutigue Resnik odprt že od 8. ure zjutraj vse do 20. ure. Ob sobotah bo lokal odprt od 8. do 13. ure. Resnikovi opozarjajo na ponudbo metrskega blaga in pozametrije (zadrge, gumbi, igle), kjer boste lahko našli najsodobnejše materiale v vseh aktualnih modnih vzorcih. Strankam pa je na voljo bogat izbor že izgotovljenih izdelkov modne konfekcije za mlade. Pri ustvarjanju teh vzorcev (vsi so unikatni) so si prizadevali, da bi bili kar zadeva modo najsodobneje zasnovani, oblikovani in izdelani. Seveda pa poudarjajo slejkoprej v Boutigue Resnik na osnovno uslugo, ki jo nudijo: šivanje po naročilu in željah strank. Naročila za šivanje po naročilu sprejemajo vsak dan od 14. do 19. ure. Stranke vabijo, da si tudi v novem delovnem času — že od 8. ure zjutraj vzamejo čas za obisk, ogled in nakup. Boutigue Resnik NOVO »življenje« v diskoteki LIFE v restavraciji SLAMNIK Kdor s« v večernih in nočnih urah »nima kam dati« lahko najde prijeten kotiček v novi diskoteki »UFE« v centru Domžal. Ob prijetni In raznovrstni glasbi lahko poklepetate s prijatelji ali pa naredite ŽUR z glasbo po svoji želji na prostornem plesiiču Ob sorazmerno nizki ceni prigrizkov In pijače lahko doživite res prijeten večer in noč. Lahko si ogledate tudi video filme, ki jih predvajamo vsak ve- |!:; čer do zgodnjih jutranjih ur. Tudi živi program v UFE programu bo vsak večer drugačen. s V petek bomo povabili v goste eno kvalitetnih skupin zabavne glasbe. Ob četrtkih se bomo zavrteli ob ritmih narodnozabavne glasbe, srede pa bomo rezervirali za klasične In modeme plese Vsak večer po 24. uri pa veliko disco glasbe. Sprejemamo tudi rezervacije za poroke, kolektivna praznova njo. valete, rojstne dneve, z organizacijo večerje po vaiih željah v i ifu pričakujemo vaš obisk vsak večer po 20. uri, v nedeljo že po 18. uri. Ne pozabite diskoteka UFE v restavraciji SLAMNIK v sklopu VELEBLAGOVNICE NAPREDEK V Domžalah. Pri Kebrovih je po novem vse drugače, lepše, ugledneje, kvalitetneje. Na fotografiji dva Staneta Kovača - stari in mladi Keber ob družinskem kaminu. Popolno prenovitev gostilne Staneta Kovača KEBER: Prenočite lahko tudi pri Kebru Domžalčani ste gotovo opazili, da se je v preteklih nekaj mesecih pri Kebrovih na Ljubljanski cesti v Domžalah nekaj dogajalo, saj je bila že navzven prenova gostilne več kot očitna. Kovačevi, tako se pri Kebru p:~ejo, so se odločili, da bistveno izboljšajo raven svoje gostinsko-turistične ponudbe. Posodobili so gostinski del hiše ter ga ob pomoči projektanta tov. Juraka iz mengeškega Tamiza preuredili v še bolj domač gostilniški ambient. v centralnem gostinskem prostoru (šank je od njega oddeljen), je na voljo 50—60 mest. Prostor je posta! zelo primeren za proslavljanje raznih obletnic, jubilejev, srečanj. Pri Kebrovih lahko sedaj v enem prostoru pripravijo poročna kosila in drugo. Kot pove Učen jedilni Ust, lahko v gostilniški ponudbi po-sežete čisto po vsem, kar vam nudijo tudi v ostalih vrhunskih gostilniških objektih v občini. Opozarjajo na možnost priprave divjačine, domača vina ipd.. Seveda niso pozabili tudi na tradicionalne vsakodnevne malice. Z posodobitvijo pa so v gostišču Keber odprli tudi prenočišče. Pridobili so 7 sob: 3 dvoposteljne, 3 enoposteljne, 7 štiriposteljno. Tako po novem lahko prenoči pri Kebrovih hkrati 13 ljudi. Za prenočevanje z zajtrkom pri Kebrovih računajo po konkurenčnih cenah, to je enako oz. primerljivo z ostalimi prenočitvenimi zmogljivostmi v občini. O vsem, kar vas v zvezi z gostiščem Keber v Domžalah zanima, se lahko pozanimate tudi na telefon 721-509, odprto pa imajo vsak dan od 7. do 23. ure, le ob nedeljah in ponedeljkih zapro. S posodobitvijo gostilne Keber smo Domžalčani izjemno zadovoljni, saj smo pridobili lokal, kjer postrežejo z domačo in svežo hrano. V centru tega doslej ni bilo. Prav bi bilo, da bi si vsi tisti, ki nekaj dajo na stare Domžale in ki obujajo spomine na najboljše tradicije starih domžalskih gostincev, pomlajeno gostilno Keber v Domžalah tudi ogledali. Po vsem tem, kar se je pri Kebru v zadnjih mesecih zgodilo, ne bo ostalo samo pri ogledu__ B. DELAVCI PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKI Inšpekcijske službe občine Domžale ugotavljajo, da mnogi delavci zaposleni pri obrtnikih in obrtniki nimajo opravljen TEČAJ VARSTVA PRI DELU oziroma morajo tečaj obnoviti. SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH in DELAVSKA UNIVERZA sporočata vsem, da bodo tečaji po 15. januarju 1990. Prijavite se lahko pri SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH, Vir, Šaranovičeva 21 a, tel.: 713-592 ali pri DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, tel.: 711-082. ZAHVALA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Turistično društvo Domžale se zahvaljuje vsem tistim posameznikom, skupinam in organizacijam, ki so se kakorkoli vključili v pomoč pri pripravi novoletnih prireditev — povork in sejma ter tudi vsem tistim svojim sodelavcem, ki so pomagali, da smo novoletne in prednovoletne dni pričakali bolj svečano in v lepšem mestnem okolju, kot bi jih sicer. Ker ne želijo navajati vseh posameznikov, delovnih organizacij, društev in klubov, se zahvaljujejo na ta način in izrekajo vsem za pomoč iskrena hvala. Turistično društvo Domžale Novoletni utrinki Utrinki novoletnih dni v foto zapisu. Dedek Mraz, sicer bolj rusko-kozaškega videza, je tudi tokrat obdaril mlade Dom-žalčane. Brez palčkov (na fotografiji) tudi letos ni šlo. Pri povorki so pomagale tudi mnoge DO. Žrebanje novoletne križanke Iz prispelih rešitev novoletne križanke, za katere je nagrade prispevalo podjetje.KIMI iz Obrtno industrijske cone Trzin, smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. DRUŽINA BLAŽEK, ŠTUDENTSKI CENTER BLOK 1, 61000 LJUBLJANA C. 27. APRILA 31 2. PRIMOŽ MARKOVIČ, 61234 MENGEŠ, DRAGARJEVA 10 3. TIM LUŽAR, 61000 LJUBLJANA, POSTOJNSKA 14 4. IVA PAVLIČ, 61230 DOMŽALE, ROZMANOVA 15 5. JANA BERGANT, 61234 MEN GEŠ, MIRNOVA 20 6. JOŽE JAKŠA, 68333 SEMIČ 12 7. MARIJA BRECELJNIK, 61233 DOB, KRTINA 56 8. SONJA SIKOŠEK, 61230 DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72 9. HELENA KONČAN, 61354 HORJUL 189 10. MARKO LIMBEK, 61230 DOMŽALE, A. SKOKA 4 Nagrajencem iskreno čestitamo in jih obveščamo, da nagrade KOLEKCIJO kimijevih čistil lahko dobijo v njihovi industrijski trgovini v Obrtno-industrijski coni Trzin. S :. boj naj prinesejo osebno izkaznico. obdn/ki , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Verja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Slamice iz Slamnika: Novo delovno mesto Glede na novo zakonodajo predlagamo, da v okviru ustreznega organa naše občine takoj zaposlimo referenta za ustanavljanje družbenopolitičnih organizacij, strank in podobnih zvez, ki bo ugotavljal in predlagal ali zavračal njihove vloge za uradno razglasitev. Glede na dejstvo, da bosta v njegovem opisu del in nalog poglavitni nalogi: Ugotavljanje nasilnega rušenja z ustavo določene ureditve ter razpihovanja nacionainega, rasnega in verskega sovraštva ali nestrpnosti, predlagamo, da se kot zahtevana izobrazba predvidi najmanj gradbeni tehnik, po možnostih z znan\em statike, lahko je tudi rudar, v najslabšem primeru pa pride v poštev tudi kakšen steklar z dobro razvitimi pljuči. Status opazovalca Da se Evropi in svetu približujemo v vseh smereh in na vse možne načine kaže tudi zadnja seja naše Socialistične zveze. Verjeli ali ne, na seji so bili navzoči tudi mladinci (Za svobodo mislečega sveta) in sicer so imeli status OPAZOVALCA. Nova zveza Dajmo, dajmo, malo več korajže pri izbiri oz. ustanavljanju novih strank in zvez. Da vam malo pomagamo, evo nov predlog. Ustanavljamo novo zvezo pod zvenečim naslovom LJUBITELJI LEPIH NOG. Bodoči člani, opazovalci in podporni člani lahko pričakujejo najmanj to, da bo imela lepe noge tajnica bodoče stranke. Pridete in plačate Uredniški odbor se razglaša za strokovnega sodelavca in svetovalca na področju ustanavljanja novih zvez, strank in kdo ve še česa. Cena je glede na to, da ne pričakujte bistveno drugačnega programa, kot ga imajo drugi, nizka. Prepričajte se: nobenih težav s poslovnikom, morda vam celo zagotovimo kakšen manjkajoči podpis, vi samo pridete, plačate in ... Obnovljena Preskarjeva bajta V Kamniškem občanu smo lahko prebrali, da so na Veliki planini obnovili t. i. Preskarjevo bajto. Uredniški odbor predlaga, da bi nekje na Gorjuši ali bližnji okolici adaptirali Gedrihov dvorec, ki bo ravno toliko njegov, kot je Preskarjeva bajta last našega Toneta. Prelomni, zgodovinski... V veliko veselje nekaterih tovarišev, ki imajo na jeziku stalno prelomne, zgodovinske, neponovljive dogodke, čase in dneve, se le-ti vračajo na naš jedilnik, iz dneva v dan bolj prelomni in zgodovinsko so, le to nihče ne ve, kdaj se bodo prelomili in kako jih bo morda že čez par mesecev ocenjevala zgodovina. Pa nič hudega, glavno da so danes zgodovinski in prelomni. Kako lepo se tb sliši!! Nagradno vprašanje brez nagrade Ne boste verjeli, ampak tudi naš uredniški odbor dobiva vprašanja in zadnjič nas je nekdo lepo vprašal: Morda veste, zakaj je bila ob otvoritvi prizidka k naši srednji šoli objavljena le skromna slikca? Nismo vedeli, zato nam je spraše-valec pomagal in nam povedal: Ja zato vendar, ker ni šlo za privatno trgovino ali celo za odprtje nove gostilne! Saj smo samo ljudje Poštne norčije m Naša socialistična sedanjost se mi zdi tako smešna, da je verjetno kar prav, če tu in tam zapišem tudi kakšno malenkost iz vsakdana, kajti zanamci se bodo zagotovo nasmejali do solz, s takšnimi humoristi imamo opraviti tako v vladi kot v vseh monopolnih družbenih ustanovah, mi pa smo se že tako in tako privadili, da samo grenko zavijemo ustnice in skomignemo v slogu: nič nas ne sme presenetiti, niti — recimo — pošta ne. Povrhu je izredno prijetno tudi to, da pri nas nihče za nobeno stvar ne odgovarja. vsak pokaže s prstom samo na nevidno množico, na sestankih pa še kar naprej sejejo in sejejo, pri tem pa nič ne nasejejo. Zato si tudi ta zapis ne dela iluzij, da bi bilo kaj bolje, rad bi spravil v dobro voljo le tistega volilca cez petdeset let, ki bo morda že živel v za silo urejeni družbi. Zaenkrat je takšnih možnosti še malo... In kako je s sodobnimi poštnimi norčijami? Seveda ni treba nobenemu razlagati, kako težko je bilo pri nas priti pred leti do telefonskega priključka, nanj pa so bili obešeni pisani prispevki, ki si jih moral poravnati, še preden si lahko doma prvič rekel: halo! Pa to je stara pravljica in jo vsi poznate. Pravljica pa se mi je zazdela veliko bolj zanimiva tistega trenutka, ko so mi nekega lepega jesenskega dne zamenjali prvotno telefonsko številko. To je že nekaj let nazaj, recimo, da jih je pet. Brez obvestila, brez opozorila, brez vprašanj. Vse v smislu: občan, mi smo pošta, ustanova nad ustanovami, tako rekoč iiberpošta, ti si naš črv, delamo s teboj, kar se nam zazdi. Po nekaj tednih sem dobil obvestilo, da so mi številko spremenili in to »zaradi tehničnih zahtev.« Seveda sem jih razumel, one tam zgoraj, in bil nadvse hvaležen, da so me vsaj obvestili, katero številko imam po novem ... (Resnici na ljubo moram povedati, da sem medtem že sam s prirojeno detektivsko žilico izvohal, kam naj me drugi pokličejo po novem, tako da me od presenečenja ni zadela kap). Druga norčija je bila v tem, da so mi dali dvojčka prav s tistim sosedom, s katerim bi tudi potreboval občasno komuniciranju po telefonu, ali povedano še dru- 0 f gače: nihče me ni vprašal, s kom želim n dvojčka, oziroma s kom ga lahko brez tea imam. No, to je pač samo stvar iiberpošte tja norčija je bila pa v tem, da so mi po štor* naprej zaračunavali vso naročnino, čeprav p dvojčka nekoliko manjša. Spet sem moral*1 protestirati, da so se zganili... Ko sem prišel lani s poletnega dopusta* je ponovno čakalo obvestilo, da mi bodo sp* menili številko. Zaradi nove digitalne ■ orciji/ Seveda sem bil navdušen. Posebno ob non je potem, ko sem že dobil novo številko, hfl ^ številki dobra dva meseca veselo zvonilo, K0\ sem na stari številki še vedno prisoten Je ^ me ni ali pa se mi ne ljubi dvigniti slušalke čen, kot sem, sem poprosil nevidno pošto bljani, naj na staro obesi vsaj avtomatski oj; valnik s šlingo: »Telefonska številka je spf«J njena, za novo pokličite informacije.« NezJJ oseba mi je naročila, naj napišem za odz|''“ \. natančnejšo prošnjo, zakej mislim, da bi treben na moji bivš< številki, v svoji prepišem bil namreč prepričan, da bi morali o» takšno sporočilo na vse stare številke. Pf® sem napisal in jo poslal na PTT Ljubljana. na lepem so se v moj dom vrnili stari pnj*' ki so ugotovili, da so mi samo zamenjali teKj sko številko, sicer pa še vedno živim. j Avtomatskih odzivalnikov pa imajo sem bil obveščen, ko sem vprašal, zakajJeJ moji stari številki obratoval le deset dni • ves Mengeš le osem. Ker bi lahko delovne nizacije utrpele še večjo škodo, sem njim r stil to čudodelno napravico. Norčij pa še ni konec. Mojo staro števte* tisto iz imenika — so dali drugemu na^ in ker je na srečo izredno prjazen, tam tako rekoč neplačano tajniško moc. * t in dan odgovarja, da »gospoda Sivca W ^ številki, lahko pa vam povem njegov0^ številko.« In prijazna gospa to tudi v lastno veselje. Za skromen ^onor?r novo leto nesel buteljko, kaj več pa jo bo plačala PTT. zdi se mi nadvse fino, da HK [■ take norčije ni nihče kriv. ialieiO Vse to sem seveda zapisal iz samc uz rj itn sti, ker PTT noče komunicirati z mano, vse dela mimo ubogega občana moram vtis, da se PTT za svojega ualv ; "Vnvigji • /«flk sploh ne zanima, nekoliko popraviti: tlrfrg, sec mi redno pošilja — račune! zadnje^ ^ sec mi reano posnja — račune; ££|oJ kii| s predplačili, kar pomeni, da sem zpbj* Q { sebna banka. No, pa bomo že preživel ^ j norčije, saj smo samo ljudje nekega na ^ virnega socializma, v katerem je velik .j. polnih humoristov. ivan 1 Stopnice v nebo? Ne! Vodijo le do bodoče Duty free shop trgovine. m m m i ■ i i i Uredniški odbor podeljuje ZLATI SLAMNlK^y^,nO^ upravljalcem fittop Mengeš za vsestransko nudbo na podočju športa in športne trgovin® . vznrnn vjfirjpvcmip nhipktnv nknlire in SflMltfl J vzorno vzdrževanje objektov, okolice in sar .................... -..... i M i i i V; ■ J' •>4, fe s s »Sl m P05^ ?! GORJAČO ROKOVNJAČO pa namenjamo v*®^^ iri n in organizacijam, ki so dolžni poskrbe . ^ ^ ( čo na ploščadi med blokom SPB 2 in sosecmiim^^, ^ kluh večkratnemu nnnzarianiu ftudi V ObCtn jjirn klub večkratnemu opozarjanju (tudi cu!) ne storijo. iimi bioK _ 'Iq ? Namesto glose: Packi — ampak ne med psi! Pravijo, da smo kulturen narod ali pa bi taki radi bili. Pa smo? Kdo bi pomišljal pri odgovoru na to vprašanje, če napišem svoje naslednje razmišljanje: Cela vrsta ljudi ima svoje pasje ljubljence, ki jim lepšajo bivanje med ljudmi... ironija je pač v tem, da slabo počutje med soljudmi brž okarakteriziramo za — pasje! Le kaj so storili psi, da so krivi tudi tega... m pasji ljubljenci morajo seveda tudi na potrebo. Mestni okoliš je kaj slabo urejeno okolje, da bi potrebo urejali na ulici, in tako se občani iz blokov, sosesk SPB- J in SPB-2 s pasjim članom družine na vrvici zapodijo že zjutraj v poltemi, ali zvečer nrav tako v mraku, nekateri pa tudi ob belem dnevu iz stano- «4 V vanj, pa hajd na potrebo. To se opravi kjerkoli: v pp % žarni, v peskovniku, v solati bližnje zasebne hiše. Kje P oz. kjer se pač oglasi narava. Saj smo vendar zan / ^ Spominjam se huronskega smeha, ki smo ga polivih'^-Mi menjali tujcem, ki so z vrvico v eni roki, v drugi pa r ^[/rgiiji^ vrečko, lopatko in grebljico spremljali svojega psa j 54/ ^ večerni sprehod... Kar ni stori! pes, je stori! gosp ■ vendar kulturni ljudje... .. Mi pa... Ugledni poslovneži kot smo, z vo«"'7 .' ^eto ^ ■ nabavi, proizvodnji, izvozu, vsak dan v stiku z *igffioSrn r > 1/z >/-/1,1/-1 -* si 11 r Is /1 XI ns*! K) Vl3 či m c še vedno licemersko zatiskamo oči pred lastno ki jo skrivamo v mraku juter in noči. K i15 Or, N v sebi smo si sicer na jasnem kako je s pred ^ tem, kako je z našo za interno rabo prirejeno nigj ■ JH. mi pa licemersko trdimo: . Saj naš kužek pa je tak, da ne kaka m ne irot1