MLADO JUTRO
Stev. 14.
V Ljubljani, 7* aprila 1ОД9
Leto XL
Tomf junak Texasa
POVEST S SLIKAMI
me malodane navpične gladke stene, ki bi jih še človek komaj mogel preplezati, nikakor pa ne konj. Edino, kar mu je v tem položaju ostalo, je bilo, da se je prepusti toku vode tako dolgo, da se bregovi potoka spremene in bi mu bilo mogoče rešiti se na suho. Tom ie splaval k svoiemu konni. ki je plaval v njegovi bližini, prijel ga je za vajeti in ga skušal umiriti. Nato sta se oba prepustila vodnemu toku in le tu in tam sta s plavanjem popravljala smer.
Udarec pri padcu v vodo je bil tako močan, da bi bil Tom kmalu izgubil zavest. Toda mrzla gorska voda mu je brž pregnala vse slabosti, vendar v tem težavnem položaju našemu mlademu prijatelju ni bilo nič kaj toplo v duši. Tolovaji so nedvomno temeljito izkoristili njegovo nesrečo in ubegniU z jetniki daleč naprej; trenutno je itak moral opustiti vsako misel, da bi nadaljeval zasledovanje. Korito potoka so tvorile str-
Zdelo se je, da Tomove kopeli ne bo tako kmalu konec. Pol ure je že plaval, loda breg je bil še vedno strm in nedostopen. — Toda, pst! Kaj je bilo to? — Nenadoma je zaslišal z višine nad seboj krike in konjski peket. Zadonelo je glasno povelje; Toma je minila negotovost, saj si je predobro zapomnil ta das: bil ie glas Joeta Mexiea! Roparji so torej jezdili in vodili svoja ujetnika mirno vzdolž potoka, bržkone v prepričanju, da so se za vedno znebili Tomovega zasledovanja. Saj niso mogli s tem računati, da bi deroči tok vode, mesto da bi mladeniča pri padcu ubil, nosil ga naprej s hitrostjo, ki je niso niti
oni zmogli s svojimi konjiči v kameni-tem okolju. Tomova bojazen, da bi se tolovaji preveč približali potoku in da bi ga opazili, se na vso srečo ni uresničila. Kmalu jih je toliko prehitel, da je minila nevarnost, da bi ga opazili. Na nekem kraju se je breg toliko znižal, da je bilo mogoče misliti na rešitev. Kmalu je bil Tom s konjem na suhem. Skrita za velikimi skalami sta mirno pričakovala prihod tolpe.
Ne da bi se ganila, sta opazovala iz skrivališča jezdenje roparjev z namero, da bi jim v manjšem presledku sledila. Enemu izmed konj se je moralo nekaj
pripetiti, kajti ujetnika sta sedaj sedela z rokami zvezanimi na hrbtu skupno na enem konju. Tako so seveda tolovaji napredovali še počasneje. Medtem se je nebo pooblačilo, bližala se ie nevihta in v daljavi je že bliskalo in grmelo. Tolovaji so se odločili, da se ustavijo in napravijo šotore. Niihove priprave je Tom pozorno opazoval. Prižgali so ogenj in privezali konja z ujetnikoma v bližini na neko drevo. Svoje konje so pognali na pašo okoli šotorov, saj se jim trenutno ni bilo bati, da bi se živali preveč oddaljile.
(Dalje prihodnjič)
NAŠE NAJLEPŠE PESMI
V tej rubriki objavljamo naše najlepše pesmi, ki se jih učijo pri nas otroci že doma ali višaj v šoli Danes objavimo za
mlade Slovence izven meia lepe jugoslovanske domovine našo himno v srbskem izvirniku in slovenskem prevodu.
Jovan Đorđević:
ftože pravde
Bože pravde, Ti £to spase od propasti dosad nas, čuj i otsad naše glase i otsad nam budi spas!
Močnom rakom vodi, brani budučnosti naše brodi Bože, spasi, Bože, hrani Našeg Kralja i naš rod!
Iz mračnoga sinu groba naše krune novi sjaj, nastalo je novo doba, no vu sreću, Bože, daj!
Kraljevinu našu brani, petvekovne borbe plod! Kralja Petra, Bože, hrani, moli Ti se sav naš rod!
Bog pravke
Rešil si nas, Bog pravice, iz pogube že poprej, sliši vdane naše klice, bodi varuh nam še slej!
Za krmilom Tvojim plovi ladja varno nam povsod, Bog, ohrani, blagoslovi kralja Petra in naš rod!
Sinil iz temin je grobnih naše krone nov sijaj, v svitu zarij novodobnih srečo novo, Bog, nam daj!
Kraljevino našo brani, bojev petstoletnih plod: kralja Petra, Bog, ohrani, prosi vroče ves naš rod!

LADE FOTOGRAFE
Kako i?©vešavamo in ssmiksramo
V 6. št. letošnjega letnika »Mladefga Jutra« smo opisali načrte in sestavo praktičnega povečevalnega in projicir-nega aparata. Tedaj smo obljubili, da bomo razložili kasneje tudi delovanje
obeh. Da izpolnimo svojo obljubo, prinašamo danes dve sliki.
Na prvi sliki (c) je upodobljen pravilno sestavljen povečevalni aparat v delovanju. Stoji v zatemnjeni sobi in
vstavljen je fotografski aparat. Negativ, ki ga želimo povečati, vložimo med dve stekleni plošči in porinemo v raz-porek. Obe žarnici gorita, objektiv je odprt in na belem zaslonu se nam pokaže slika v zaželeni velikosti. Slika mora biti kolikor mogoče ostra. Ko smo ugotovili pravilno ostrino, ugasnemo žarnici v aparatu in v svetlobi luči, ki jo uporabljamo v temnici, pritrdimo na zastor, kjer se nam je pokazala slika, primeren kos bromovo-srebrnega papirja. Prižgemo spet žarnici, toda goreti smeta le nekaj sekund oziroma, točno povedano, tako dolgo, da je za svetlobo občutljivi bromovo-srebrni papir pravilno osvetljen. Čas osvetlitve ugotovimo prej na ozkem traku papirja. Po osvetlitvi postopamo kakor običajno: povečavo razvijemo, fiksiramo in izperemo.
Na drugi sliki (d) pa je prikazano projiciranje z aparatom. V ta namen
smo v svetlobni kameri izrezali raz-porek, ki ga kasneje, če ne uporabljamo svetlobne kamere za projiciranje, prelepimo s kosom snovi, ki ne pro-pušča svetlobe. (Glej št. 1). Kakor nam kaže slika št. 2, si urežemo iz trde lepenke primerno držalo za razglednice. To držalo porinemo (glej št. 3) v svetlobno kamero in v njem visi tako dolgo, dokler si pač hočemo ogledovati razglednico. Takih držal za razglednice si lahko pripravimo več, tako da moremo hitreje menjavati razglednice, če jih hočemo prikazati zapored celo serijo. Projecirane slike bodo tem bolj jasne, čim močnejše so žarnice, ki jih uporabljamo. S tem da vso pripravo približamo ali oddaljujemo od projekcijskega zaslona ali s tem da zmanjšamo ali zdaljšamo izteg kamere, slike lahko zvečamo ali zmanjšamo, zostrimo ali jih napravimo manj ostre.
O
Griža Koritnik:
Tiskarski škrat
Velik škrat je vstal med nami, poln skrivnostnih je moči, vse postavi vam na glavo, dela, kar se mu zazdi.
Ondan je spremenil mleko, tečno mleko, zdravo jed, v grdo blatno žabjo mlaiko, kakor zima vodo v led.
In je storil brihtna glava, ta brezvestni pridanič, da je bila glava plava, ko da zmlinčil jo je bič.
Ko je v mladem jutru žvižgal, pel okrogle črni kos, se je brž domislil zlobec in spremenil ptiča v nos.
Da še našo staro tetko si privoščil je za god, storil je, da smo slavili (brez zamere!) tetkin sod.
Velik res je čudodelnik novi škrat in čarodej, o da bi spreminjal tudi zlo nam v dobro za naprefl
Drago-dijak:
Skopuh
L
2e prileten mož je bil Boštian. Stanoval je v mestu, kjer je hodil v neko tovarno. Prislužil si je toliko, da se je sam lahko preživljal in poleg tega vrgel vsak teden kak dinarček na stran.
Neko soboto je šel z dvema tovarišema iz tovarne proti domu. Predno Da bi se morali ločiti — kajti stanovali so narazen — so v živahnem razgovoru zavili v neko krčmo. Tu so si ob piia&i razlagali vsakdanje težave.
Tudi Boštjan je prišel do besede in po kratkem uvodu vsakdanjih besed, omenil prijateljema, da bi šel čez nedeljo rad domov obiskat starše, če bi mu kateri posodil kaj denarja, vsai za vlak.
In res je bila to pot Boštianu sreča mila. Eden od prijateljev z imenom Fric je zmajal z glavo in rekel:
»Torej taka je ta stvar. Ti bi rad obiskal starše, pa nimaš denarja za vlak? Hm... mogoče bi se pa dalo narediti glede vožnje.« Pri tem je nomežiknil svojemu drugu.
»No, no, staremu kolegu boš Da že pomagal, Fric, blaga duša,« je začel Boštjan hvaliti Frica in se mu dobrika-ti, ker je opazil, da je danes nekai dobre volje...
Fric pa se je s stolom Domaknil malo bliže k Boštianu in mu začel zaucno govoriti: »Veš, Boštjan, mi imamo neki klub, toda taino tega kluba ti Dovem le, če mi obljubiš, da ie ne boš Dovedal naprej.«
»Seveda, seveda,« se ie začel Boštian razvnemati. »Častno besedo ti dam. Toda kaj je klub v zvezi z denariem za vlak?«
»Le Doslušai, Dovem ti taino velike vrednosti. Ko nrideš na oostaii k blagajni — dobro si zaoomni — ne reci nič, ampak naredi takole — « Pri tem se obriše Fric s kazalcem desne roke pod nosom. »Samo to in dobil boš vozni listek do Jesenic.«
Boštian je kar gorel veselia. ko se ie zahvaljeval Fricu. »Do smrti, do smrti ti bom hvaležen,« mu ie zatrjeval in Dri tem zvrnil še zadnii kozarec vina. Potem je prisrčno stisnil priiatpliema roko in odšel hitro domov pripravit nekai prtliage 7a na Dot. kaiti sklenil ie še isti dan oditi.
@itlan
IL
Komaj je Boštjan odšel iz krčme, sta se dvignila tudi niegova Driiatelia. Smeh jima je igral na obrazih, ko sta izstonivši iz gostilne z cčmi ravno š^ ujela zadnji konec Boštianove suknie. ki je izginila za vogalom. Nato sta odšla v nasprotni smeri od Boštjana nro-ti Dostaii. Med ootio ie Fric pogledal na vozni red. kdaj odhaja vlak na Jesenice.
»Časa imava še dovoli,« ie rekel nato svojemu drugu. »Bo?tianov vlak odhaja ob Deti uri in Det minut.«
Prišedši na železniško Dostaio ie sto-DÏ1 Fric k blagajni in plačal vozni listek za Jesenice, za onega, ki bo Drišel sem in se obrisal s prstom Dod nosom.
Pol ure nato ie prisopihal na Dostaio Boštian s težkim kovčegom v roki. Na dogovorjeno znamenie ie dobil vozni listek in se žarečega obraza, da se bo zastonj vozil, odpelial domov.
s
m.
Pri svojih starših ie ostal Boštjan čez nedeljo. Imeli so se pač tako, kakor navadno, kadar obišče sin iz mesta svoie starše na deželi.
Proti večeru je zopet pobral svoje stvari in odšel proti železniški postaji. Toda tu se je Boštjanova sreča, ki ga je spremljala zadnje dni, razbila in ostala je samo še »smola«. Začudeno ga je gledala blagajničarka, ko se je, prišedši do okenca, biez besede obrisal pod nosom.
Maj hočete?« ga je vprašala.
>pet se je obrisal...
»Vozni listek, za kam?«
Vedno isti odgovor.
»Človek božji, govorite, če niste mu-tasti in ne izzivajte moje potrpežljivosti! Glejte, ljudje čakajo.« Ker si je ubogi Boštjan še vedno brisal nos, je namignila vročekrvna blagajničarka policaju, ki je stal poleg, rekoč, da se dela iz nje norca, ali pa da je mutast in da ona ne zna mutastih črk.
Toda komaj je to vpričo Boštjana izgovorila, se je odprla njegova zgovornost
»Kaj, jaz mutast? Ste znoreli? — Vozni listek mi dajte! Bom še vlak zamudil!«
»Za kam vozni listek?« ga je vprašal policaj.
»Za v Ljubljano.«
»No, torej! Kaj pa se delate mutca brez potrebe.«
Boštjan je vzel od blagajničarke voz ni listek, ga hitro stisnil v žep in hotel oditi, ko ga povleče stražnik nazaj.
»Ja, kaj pa je spet!« je zarjul nejevoljen nad redarjem, da je ta kar od-skočil.
»Plačajte vendar!«
Boštjan pa se je spel obrisal pod nosom.
Tako se niso mogli zediniti, dokler ni odpeljal stražnik Boštjana na policijo.
»Fej,« je pljunil med potjo Boštjan proti policaju, a še pljunek mu ni bil več pokoren; prilepil se mu je na ovratnik in se še tako nemarno raztegnil... robca pa tudi ni imel s seboj, pa tudi če bi ga imel, bi mu ne koristil, ker ga je policaj tako nečloveško hitro vlekel naprej, da še misliti ni bilo, da bi prišel do hlačnega žepa...
Na policijski stražnici je Boštjan vse po pravici povedal, kako mu je na-svetoval Fric. In policijski stražnik, ki ga je izpraševal, je uvidel, da Boštjan nima denarja in da se je hotel peljati zastonj...
Tako se je Boštjanov obisk končal s tem, da je moral dva dni čepeti za zamreženimi okni in po preteku teh usodepolnih dveh dni peš capljati dolgo pot od Jesenic do Ljubljane.
Že takoj drugi dan po svojem po-vratku je okregal Frica, zakaj mu je natvezil tisto o klubu in zastonjkarski vožnji. Toda Fric je napravil nedoi-žen obraz in ga vprašal, kako je naredil na Jesenicah na postaji. Boštjan je pokazal, to se pravi, obrisal se je s kazalcem desne roke pod nosom.
»Seveda, ti tepec!« mu je vrgel v obraz Fric. »Če se hočeš peljati pa nazaj, se moraš obrisati pa z levo roko «
Boštjan, ki sam ni vedel, če bi mti verjel, je poparjen odšel od njega, zastonj pa se kljub temu ni več vozil.
Za bistre glavice
Rešitev
1.	»Nazadnje bomo vendar rekli, naj boiljši kruh so nlati pekli.«
2.	»Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!«
3.	»Ura zamujena, ne vrne se nobena.«
4.	»Kdor nt dela, naj tudi ne je.«
5.	»Cas je zlato.«
6.	»Preljubo doma, kdor ga ima.«
Prebil Bojmir, II. d. razr. klas. gimn.
v LJubljani, Kolezijska ul. 24.
Dragi striček! Dames se Ti prvič oglašava in misliva, da ne boš vrgel ta spisek v koš.
Bliža se Cvetna nedelja in sklenila sva, da Ti hočeva opisati dogodek na Cvetno nedeljo iz najinih mlajših let. Bilo nama je kakih 8 let, ko sva na Cvetno nedeljo nesle butaro v cerkev. Bila je tako težka, da sva jo nesli vsaka na ençm koncu. Naredil nama jo je očka iz vrbovih palic, materi pa sta nama nakupile pomaranč, rožicev, fig, jabolk in drugih primernih reči. V rokah pa sva imeli še vsaka oljkovo vejico. Tako sva jo masirale po cesti proti cerkvi. Ker je bila butara težka, midve pa majhni, sva na vsakih 5 korakov počivale in menjale. Ena vspred, druga zad. ena vspred druga zad. Tako sva menjale celo pot in z velikim trudom sva dospele v cerkev. BIH sva zelo nestrpne in težko čakajoč konec blagoslova.
Toda čeprav je minilo že toliko let, se tega dogodka orav dobro spominjava
Te pozdravlja
DoHnar In Oblak Marija
učenk! 8. razreda M- ïo'e na Jesenicah.
Preljubi stric Matic! Zelo rada prebiram »Mlado jutro«. V nedeljo sem našla na neki strani, da naj mi mali Jutrovčki napišemo pet pregovorov. To me je zelo razre-seliflo. Takoi sem začela zbirati. Nabrala sem jih še mnogo več. a izbrala sem samo pet najlepših. Kaj pa zaradi nagrade? Lepo bi Te prosilla če bi te moje skromne pregovore vzel v prve vrste. Nekaj pregovorov je pa že tako znanih, da jih ni vredno pisati.
Hudoben je vsak, ki druge umiva, sam svoje grdobe pa sebi prikriva.
Sreča iz takega kraja beži,
ki v njem poštenja potrebnega ni
Kdor košček kruha zametu je, drobtine večkrat paberkuie.
Resnica oči kolje.
Kjer srce k srcu govori, ni prevare, ni laži.
Vovk Danijela, dijakinja v Ljubljani, Sv. Petra c. 2511.
Dragi stric Matic! Prvič Ti pifiem. Na razpis zadnjega natečaja Ti pošljem tele pregovore:
Kakršna ptica, takšna pesem. Brez muke nI moke. Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda. Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. Tuje peči so mrzle. Kdor noče spoznati brata za brata, bo moral tujca spoznati za gospodarja!
Zdravo, dragi stric Matic!
Ellca Resman, dijakinja II. razr. mešč. šole pri uršuL v Ljubljani, Flori janska ul.22.
Dragi stric Matic! Po dolgem času se Ti
spet oglašam. Prvi pregovor sem zvedel od moje mamice, druge pa od starega očanca. Mislim, da so moji pregovori vredni, da jih objaviš v »Mladem Jutru«.
1. Ljub je domek, če ga je samo za en bobek. 2. Prebrisana glava in pridne roké boljša je dota kot zlate goré. 3. Imeniten stan pa visoka čast je ledena gaz, po kateri človek rad izpodleti. 4. Kdor nikdar stradal ni, ne ve, kako lačnemu kruhek diši. 5. Sreča je opoteča.
Lepe pozdrave Ti pošlje
Mitja Kos, nčenec IV. razr. osn. šole, Buče.
Dragi stric Matic! Veš, danes se prvič oglašam v »Mladem Jutru« 1л Te prav lepo prosim, ne vrzi mojega p sma v koš. Meni se zdijo ti pregovori najt oljši:
1. Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. 2. Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko. 3. Boj se tistih mačk. ki spredaj ližejo in zadaj praskajo. 4. Ko stari govore, otroci naj molč«! 5. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
Sprejmi pozdrav od zveste Sckolice! — »Zdravo.!«
Zupane Albin» dijakinja v Hrastniku.
Dragi stric Matic! Vendar sem ae ojuna-
čila in sem sidenila, da TI pišem. Pregovore, ki si jih stavil za nalogo, Ti bom napisala:
Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, hrbet obrača. Brez muke nI moke. Rane rože rade poveno. Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. Ena lastovica ne stori pomladi. — Napisala sem Ti pregovore, če hočeš, da T! bom večkrat pisala, ne pusti mojega pisma v tisti grdi, požrešni koš. Lepo Te pozdravlja Tvoja
Ostero Lidija, dijakinja
I. d razr. ženske realne gimn. Ljubljana, Vrstovžkova uL 16.
Roland Davies — Griša Koritnik:
Ulito m
Vlak je zavozil v neki predor. Miško ki je tekel poleg njega, se je znašel v gosti temi in se je skoraj zadušil od črnega dima. Zdaj inu je bilo še bolj jasno, zakaj je bil na vlaku napis Ča-dež in Co. Vlak je bil že daleč pred njim in v temi ni mogel raziočiti, kje je. Pogosto se mu je kopito ujelo v tračnice, da se je malone prekucnil. Vse okoli njega je bilo vlažno in lepljivo in gosti dim ga je silil h kašlja-nju. Bal se je, da ne bo nikoli več prišel iz predora. Nenadoma pa mu je srce spet od veselja poskočilo: na drugem koncu predora je zagledal svetli-kanje. Da, nobenega dvoma ni o tem! Konjiček se je podvizal.
Ko je na drugem koncu stopil iz predora, je bii čisto črn od saj. Zasmejal se je, ko se je ozrl po sebi. Bil je čez in čez pokrit s čadom in razposojeno je puhal skozi nozdrvi črni dim in delal pri tem piskajoč šum vprav tako kakor lokomotiva. Beli Miško se je sp-emenil v črnega vranca. Zadovoljno je stopal po tračnicah. Ko pa je ob prihodu iz predora stopil na. cesto — grom in strela! — sta bila spet tik poleg njega tista dva stražnika v malem dvosedežniku. Sveta nebesa! si je mislil Miško, zdaj me pa imajo. Toda stražnika sta se samo spogledala, nato pa se spet ozrla na Miška. Po vsem videzu si nista bila na jasnem, ali je to tisti konj, ki sta ga zasledovala. Nista ga prepoznala.
Mišku je srce divje tolklo, vendar mu ni upadel pogum in je kolikor mogoče ravnodušno stopal dalje. Prispeli so do nekega letališča in Miško ni opazil letala, ki je stalo ob cesti. Pilot, ki je preskušal stroj, je sklopil stikalo in čudni stroj je mahoma oživel. Nastal je silovit piš, in preden je mogel Miško doumeti, kaj je, ga je že zajela propelerjeva sapa. Piš je na mah spihal z njega čad in saje in spet je bil bel kakor pred svojim odhodom v predor. Stražnikoma so malone oči skočile iz jamic. »Pravi je!« je zagr-mel eden od njiju in hip nato je Miško že drvel na življenje in smrt pred policijskim avtom, kl mu je bil tik za petami. Kam bi se zdaj reši!?
PS ШШ
Urezal jo je po glavni cesti in tokrat je imel res prav malo upanja, da bo ušel sponam in verigam strogih redarjev.
Pogon je privršal do podeželskega trga ter razpršil godbo, ki je ravno na glavnem trgu. Tisti trenutek pa je švignil izpod obzorja policijski avtožiro. Pilot je zavihtel lasso in debela vrv se je ovila bežečemu Mišku okoli vratu.
Življenje mi visi na nitki, si je mislil Miško. Otresel je z glavo, kajti vrv se mu je precej tesno zadrgnila okoli vratu. Vendarle ga ni bila volja, da bi se bil vdal. Ubral jo je naprej po cesti in vlekel letalo za seboj.
Bolj in bolj se je utrjeval v sklepu, da se ne bo dal ujeti. Zagledal je neko podmostje in jo zavii proti njemu. Jasno mu je bilo, da avtožiro ne bo mogel ondi za njim, ker bo udaril ob obokani zid. Spretno se je zasukal in smuknil pod obok. Avtožiro se je res zadel z vso silo ob zid, se preklal in se razbit zrušil na tla. Vrv se je pri tem kajpada pretrgala in Miško je švignil na nasprotni strani prost izpod oboka. Ker se je srečno iznebil avto-žira, se jc čutil na vso moč lahkega in zadovoljnega. A komaj se je bii rešil iz nevarnosti, že je stal pred novo nezgodo. Zavozil je bil v jarek, ki je bil poln kopačev, in velik stroj za vrtanje ceste mu je oviral hitro bežanje. 2e se je mislil naposled vdati, kar je zagledal pred neko trgovino s porcelanom veliko črno bučo. Zadnja resna bilka, si je mislil bistroumni Miško. Ozrl se je naokoli, da bi se bil prepričal, ali ga kdo ne opazuje, na kar je počasi odstopical proti trgovini.
Tako me ne bodo prepoznali, si je dejal in vtaknil glavo globoko v črni pisker. Kmalu nato je zaslišal znano mu brnenje. Policijski avto je pnbr-nel b!izu in Miško je slišal škripanje zavor. Nato je nastal trenutek mučnega molka, na kar je slišal zamolkel klic:
»Ali je ta?«
»Ni.» je odvrnil drug glas.
»Prav. naprej.«
Spet je nastalo ropotanje In Miško je bil sam. Redarja v avtu ga nista bila prepoznala in sta oddirjala.
Miško je bil od veselja v sedmih nebesih. Kako sem srečen, si je mislil. Kmalu pa mu je srce spet upadlo. Sprevidel je, da ne bo mogel spraviti svoje glave iz črnega lonca. Brcal ,f in tolkel z bučo ob tla, toda nič ni po magalo, posoda se ni dala razbiti. Bil je malone brez sape in srce mu ie divje tolklo. Odnehal je malo in začel spet reševati svojo glavo. Zares, pravi sodni dan imam danes, si je miših, in tolkel je s posodo ob tla in ^es besen brcal.
Pred tisto trgovino zadaj, v kateri so bile naprodaj snemalne vile, pa se je medtem prebudil Miškov gospodar. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo in kako lovijo njegovega ubogega konjička, se ni dolgo mudil in je naglo ukreurl vse potrebno, da bi dobil svojega Miška nazaj. Stavit grem, si je mislil, da mu trda prede.
Izposodil si je bicikel, ki je bii pri-slonjen ob obcestniku in jo na žive in mrtve urezal v smer, v katero je bil, kakor so mu povedali, bežal tisti konj.
»Saj je bil gotovo on!« je skl;pal. »Oh, sveta nebesa! stavit gr»m, da je v hudih stiskah. Miško! Miško! Kje si, Miško?«
(Dalje prihodnjič)
Žaleznk®
bodočnosti
Burkasto vrtavko pritrjeno v obročku, ki vzdrži ravnotežje, če jo poženemo v hitro vrtenje, kakor plesalec na vrvi tudi na najčudovitejših predmetih, menda poznate vsi. Sprehaja se po trdo napeti vrvici, stoji pokonci na konici igle itd. S tujim imenom imenujejo tako ravnotežno vrtavko gyroskop. Ta gyro-skop tvori najvažnejši del iznajdbe, s katero se svetovni inženirji že dolgo pečajo, ne da bi doslej našli zadovoljivo rešitev. Hočejo namreč graditi železnice, ki bi tekle samo po eni tračnici ali celo samo po močni žični vrvi; priložena slika nam kaže, kako bi naj to približno izgledalo. Na ta način bi prihranili mnogo denarja in to je nedvomno dovolj močan razlog, da se bistrim glavam sodobnih tehničnih strokovnjakov splača, pečati se s tem vprašanjem.
Ravnotežno vrtavko uporabljajo že mnogo časa na velikih potniških parni-kih, da vzdržijo pri razburkanem morju ladjo v ravnovesju. Ti gyroskopi ao seveda mnogo večjih meriL
Križanka
Vodoravno: 1 kuhinjska začimba, 4 češki narodni junak, 7 lepilo, 9 egipčansko božanstvo, 11 del sobe, 13 nikalni-ca, 15 predpona k mnogim besedam, ki pomenijo izvor. 17 žensko krstno ime, 18 kratica irske revolucijonarne organizacije.
Navpično: 2 slovanska pijača, 3 zdravilo, 5 staro mesto, 6 plod, 8 pravoslavni duhovnik, 10 bcsanska reka, 12 število, 14 števnik, 16 ploskovna mera.
Rešitev križanke
Rešitev 3. rosa; 6. pokora; 8. domovina; 9. demant;
Navpično: 1. promet; 2. carina; 4. dvorec; 5. sova; 6. pod; 7. Ant