LETNIK XVIII., ST. 36 (855) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 3. OKTOBRA 2013
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
NOVI
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		IH
	NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
Uvodnik
Igor Gregori
Brez dostojanstva
Y'sklopu dvodnevnega praznika tržaškega škofijskega tednika Vita nuova je urednik časopisa Stefano Fontana v dogovoru s tržaškim škofom Giampaolom Crepaldijem med drugim povabil italijanskega časnikarja, odgovornega urednika milanskega tednika Tempi, Luigija Ami-conija, ki je spregovoril o današnji krizi italijanske družbe na robu vse večje sekularizacije. Milanski časnikar je na srečanju svojo politično in ideološko pripadnost ter posledično vsebinsko podstat časopisa jasno zagovarjal: Amicone sodi namreč med vodilne intelektualce, ob katerih se zgleduje gibanje Comunione e liberazione. Pripada skupini mislecev, ki mu z neologizmom pravimo Teocon: med njimi je tudi znani italijanski novinar Giuliano Ferrara, pri katerem se Amicone zgleduje. V sklepnem delu svojega posega,
v	katerem je obravnaval pomanjkanje poguma in premočrtnosti katoliških politikov pri zagovarjanju neodtujljivih človekovih pravic, se je gost zaustavil tudi ob vprašanju premoči italijanskega sodstva, ki je po njegovem mnenju po aferi čiste roke izpred dvajsetih let spreobrnilo pravšnje ravnovesje institucionalnih organov. V to logiko je uvrstil vprašanje Berlusconija, žrtve tega skvarjenega sistema, in ga povabil, naj se ne vda, naj se v teh težkih trenutkih še naprej bori
Te misli je časnikar izrekel na dan, preden je Silvio Berlusconi z zahtevo po odstopu ministrov stranke Ljudstva svobode iz Lettove vlade ponovno in tokrat silno načrtno zaradi svojih sodnih peripetij spravil na rob obupa italijansko politiko in celotno državo. Amicone je prepričano in tudi upravičeno branil svoja stališča, ki izhajajo iz sicer poštene krščanske podlage. Ni pa pustil ravnodušnega tistega, ki se z njegovo politično analizo glede Berlusconijevih ofenziv ne strinja. Drugače mislečemu se je porodilo preprosto, morda naivno vprašanje: kako je lahko kristjan v Italiji doslej sploh podpiral - in jo najbrž še danes odobrava - politično akcijo moža iz Arcoreja?
Težko se je sprijazniti z dejstvom, da je podjetnik in politik Silvio Berlusconi v teh letih lahko užival tolikšno podporo med italijanskimi volivci. Ne bomo se spuščali v antroplološke pogruntavščine, še manj v ceneno moraliziranje glede tega, kdaj in kako je začel svojo prepričevalno akcijo v italijanskem tkivu. Velja pa vsaj poudariti, da so se prve Berlusconijeve volilne kampanje začele še pred njegovim vstopom v politiko, ko si je sredi osemdesetih let predvsem zaradi ključne in sporne podpore Craxijeve politike s televizijsko dejavnostjo, ki je znatno znižala kulturno raven gledalcev, potihoma prilastil dušo in zavest številnih prebivalcev italijanskega polotoka, med katere gotovo sodi tudi nezanemarljiva množica katoličanov: ti, kot tudi gospodarstveniki, so nato v bipolarnem političnem sistemu postali jedro njegovega volilnega telesa, kar je s sociološkega in političnega vidika tudi razumljivo. Vrhovi italijanske katoliške Cerkve pa so se v zadnjih dveh desetletjih mlačno odzivali na politične in etične pomanjkljivosti vodje desne sredine.
Po zadnjih političnih sramotnih razpletih pa se tudi Italijanska škofovska konferenca sicer od-grajuje od Berlusconija. Poleg tega so berlusco-nijevci v zadnjih dneh začeli zmerjati celo tednik Famiglia Cristiana, češ da je komunistični časnik le zato, ker je v jasnem zapisu ocenil, da je Berlusconi s svojimi zadnjimi potezami dokončno "izgubil dostojanstvo". Upati gre, da je Berlusconi s svojim poraznim dejanjem, za katerim je dejansko v igri dokončno udejanjanje obsodbe in še pred tem temeljno izglasovanje pristojne komisije glede odvzema njegovega senatorskega položaja, načel trdnjavo svoje politične neomajno-sti in da se bo potemtakem odpor zoper njega večal bodisi v njegovih vrstah bodisi v ljudski podpori.
/sfr.2
Razmišljanje ob papeževem intervjuju v reviji Civilta' Cattolica
Polnost človeka prineseta šele poznavanje in odnos s Kristusom
Zagotovo je zelo odmeval, zlasti zunaj Slovenije, intervju, ki ga je imel sveti oče Frančišek s p. Antoniom Spadarom. Poleg tega, da je p. Spadaro ugleden teolog in medijski strokovnjak, tudi za papeža ni nekdo, temveč oseba, konkretna oseba, kar je tudi najpomembnejše sporočilo celotnega intervjuja -pomembnost človeške osebe ali človeških oseb. Polnost človeka pa prinese šele poznavanje in odnos s Kristusom, kar postane jasno vsakomur, ki prebere celoten intervju, ne pa da, kot mnogi, jemlje samo neke izseke iz konteksta, ker to nima smisla. Gotovo je res, da iz pogovora najbolj spoznamo to, kdo je papež Frančišek kot oseba, ni pa to in ne more biti nauk Cerkve, cerkveno Učiteljstvo, ampak so to besede Jorgeja Maria Bergoglia, osebe, ki je postala papež. To je treba povedati za vse tiste, ki so se morda čutili zmedeni, zlasti ob tem, ko se je papež dotaknil določenih delikatnih tematik. To se je, navsezadnje, poudarjalo tudi ob izidu intervjuja papeža Benedikta "Luč sveta", da je na vprašanja odgovarjal Joseph Ratzinger kot oseba. Papež Frančišek sam namreč kliče po konfrontaciji tudi s cerkvenim Učiteljstvom glede določenih tematik, medtem ko se sam ukvarja zlasti s človekovo osebo kot tako, z grešnikom, kar je, kot pove na samem začetku, tudi sam. Kolega Danijel Devetak je lepo poudaril ta vidik v uvodniku prejšnje številke, lepo pa tudi povedal, kako pravzaprav ta pogled ni nič posebej novega, je pa res, da si moramo verniki, torej tudi cerkvena
hierarhija, saj je vsak duhovnik škof in tudi papež, najprej vernik, nekoliko očistiti naočnike, da bi spet lahko imeli pravi krščanski pogled. Tiste besede o Cerkvi kot nekakšni "vojaški poljski bolnišnici" me spomnijo na misli velikega in vselej aktualnega Gilberta Keitha Chestertona,
ki je zelo ljub tudi papežu samemu, in smo jih že omenili
v	novem glasu. Angleški krščanski (sprva anglikanski, nato katoliški) časnikar in mislec namreč pravi skoraj dobesedno enako kot Frančišek, da je zgrešen masovni in popredmeteni pogled na ljudi, marveč je pomembna človeška oseba. Pra-
vi	tudi, da se obnašamo, kakor ne bi poznali zdravila za bolezni človeštva, zato najprej postavljamo neke diagnoze. Zdravilo je, za Chestertona in Frančiška, oseba Jezusa Kristusa. Zato pa takšna nujnost evangeljskega oznanila. Papež ne pravi, da sedaj ver-
Ohletnitn
Bogat večer na Gradu Kromberk ob stoletnici prve slovenske državne gimnazije v Gorici
ske resnice kar naenkrat niso pomembne - daleč od tega. Pridemo tudi do verskih resnic in morale, vendar je pred tem treba nekaj drugega. Kakor je lepo povedal naš prijatelj, misijonar Danilo Lisjak: "Lačnemu črncu nimaš kaj oznanjati in ga učiti - najprej je treba poskrbeti za njegov želodec, potem pride drugo". Isto ponavlja papež v intervjuju, le da še bolj zaostri: "Ozdraviti rane, ozdraviti rane". Normalno, da, kot pravi kitajski pregovor, ni dovolj, da človeku samo daš ribo, ampak ga je treba tudi naučiti ribe loviti. Ampak, če nadaljujemo s podobo, lačnemu človeku ne boš dal trnka v roke, naj si gre v bližnjo reko po ribe, temveč mu boš najprej nekajkrat dal ribo, da preživi, potem boš nadaljeval z učenjem. Najprej torej osnova, ki jo potem nadgrajujemo. Je pa zanimivo tisto, ko že govori papež o moralnih vprašanjih: "Konec koncev nam je mnenje Cerkve glede tega znano..." Zame, ki sem kristjan, je to provokativno vprašanje: "Ali poznaš nauk Cerkve"? Mislim, da med vrsticami papež vendarle izpostavi to naše "papirnato" krščanstvo, ki smo ga omenili v komentarju ob začetku pontifikata. Veliko je tega, da se imamo za kristjane, potem pa ne poznamo ne evangelija (ko rečemo evangelij, mislimo na celotno Novo zvezo) ne nauka Cerkve. Vendarle ne pravi, da je to drugotna tema, temveč, da za osnovo prideta tudi cerkveni nauk in morala, ker ju pač nihče brez osnove ne more sprejeti. Samo z očmi vere lahko sprejmemo ta predlog Cerkve, drugače ne gre. Moralni in verski nauk Cerkve je kot obleka in obutev ter nakit, s pomočjo katerih je človek šele zares dostojanstven, kakor izgubljeni sin iz Lukovega evangelija.
Andrej Vončina
Gledališče
Režiser Franko Žerjal je na Linhartovem srečanju prejel matička za režijo predstave Umor v vili Roung
PRVO IZVESTJE
3
16
Nagrada za odlično^
Pogovor v Gorici
Naše povojno leposlovje
V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 10. oktobra, pogovor o pomembni publikaciji, ki je spomladi izšla v okviru razvejenega čezmejnega evropskega projekta JezikLin-gua. Gre za 524 strani debelo posmrtno literarnozgodovinsko monografijo prof. Martina Jev-nikarja Slovenski avtorji v Italiji. Gradivo, raztreseno v revijah in zbornikih več kot treh desetletij, je zbrala in uredila prof. Marija Cenda iz Trsta, ki je napisala dragoceno dopolnilo o zamejski ustvarjalnosti v letih od avtorjeve smrti leta 2004 do danes. Martin Jevnikar v knjigi obravnava 89 slovenskih pesnikov, pi-
sateljev in dramatikov, ki so po vojni ustvarjali na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. V svojem Pripisu je prof. Cendova sintetično posodobila podatke, ki jih zadevajo, in kratko predstavila še 24 novih avtorjev, ki so se s svojimi knjigami pojavili v zadnjem desetletju. Poleg tega je v knjigo uvrstila Jevnikarjev prikaz zamejskih povojnih revij in pa obsežen izbor njegovih poročil o pomembnih zgodovinskih, domoznanskih in esejističnih delih, ki ne sodijo v leposlovje, a zadevajo našo skupnost.
O knjigi Slovenski avtorji v Italiji so najprej spregovorili 24. maja na "Jevnikarjevem simpoziju", ki ga je na Opčinah priredilo Sla-
vistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem ob stoletnici avtorjevega rojstva. Sledili sta predstavitvi 25. junija v Narodnem domu v Trstu (ob urednici je spregovorila prof. Marija Pirjevec) in 27. junija v dvorani Slovenske matice v Ljubljani (ob urednici sta spregovorila akad. Matjaž Kmecl in prof. France Pibernik).
Goriški večer o knjigi, njeni vsebini in zamejski leposlovni ustvarjalnosti bosta po uvodnih besedah predstavnikov Ciljnega začasnega združenja JezikLingua 10. oktobra ob 20. uri oblikovala goriška literarna zgodovinarja profesorja Lojzka Bratuž in David Bandelj ter urednica knjige prof. Marija Cenda.
Boleča preteklost na Socialnem tednu
O spravnem procesu
Žrtve komunizma, fašizma in nacizma so bili vsi Slovenci, tisti, ki so umrli kot žrtve, in tisti, ki so pod prisilo izvajali dejanja teh režimov, je v pogovoru o slovenskem spravnem procesu in njegovi vlogi pri krepitvi zaupanja povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. Prvak SD Igor Lukšič pa je dejal, da "brskanje po ranah" ne vodi nikamor.
Pogovor je v okviru Socialnega tedna pripravila Socialna akademija, na njem pa je po odhodu Novakove sodeloval tudi podpredsednik stranke NSi Aleš Hojs. Po njegovih besedah je Slovenija na prehodu v 90. leta naredila veliko napako, ki se bo poznala še nekaj časa, in sicer da ni izvedla lustracije.
Po mnenju Novakove so obtoževanja na spominskih slovesnostih na eni in na drugi strani ne-
primerna. Kot je povedala, je treba vojna in povojna dejanja na Slovenskem obsoditi, in sicer na
1
Ljudmila Novak
spraven način ter s spoštovanjem vseh žrtev. "Želim si, da bi v Sloveniji prišli do medsebojnega spoštovanja, sprejemanja
resnice, obsojanja slabih dejanj", je dejala.
Vsaka zloraba teh dogodkov je po njenem mnenju škodljiva in vodi v razdore. Dejala je, da bi na prireditvah morali govoriti le o žrtvah in obsojanju slabih dejanj, in dodala, da si želi, da bi v Sloveniji nekoč vsem žrtvam postavili spomenik.
Tudi po mnenju Lukšiča je treba občutke ljudi spoštovati, saj je to po njegovih besedah najboljša pot do medsebojnega prepoznavanja razlik. "Brskanje po ranah" in prilivanje na ogenj pa ne vodita nikamor, je dejal. Povedal je tudi, da politika lahko ljudi angažira, da se ukvarjajo s tem, kdo je kriv in kdo je komu kaj hudega storil. "To ni politika, za katero se jaz zavzemam", je dejal.
Poudaril je pomembnost realnih interesov ljudi in velikih skupin, saj ti po njegovem mnenju lahko privedejo do močnih konfliktov, ki imajo v nekaterih primerih kot posledico lahko vojno ali intenzivne politične spopade.
Deželni tajnik SSk Damijan Terpin gost 59- kongresa SVP
Utrdili so odnose med strankama in se dogovorili za evropske volitve
Novost letošnjih pokrajinskih volitev na Južnem Tirolskem, ki bodo potekale 27. oktobra, je nova kandidatura SVP za predsednika pokrajine Arna Kompatscherja. Ta naj bi zamenjal dosedanjega predsednika pokrajine Bočen Luisa Durrovalderja, ki se po 24 letih umika. Zaradi tega je prejšnji konec tedna potekal v Meranu 59. kongres Južnotirol-ske ljudske stranke - Siidtiroler Volkspartei pod geslom Gutes bewahren, Neues wagen (ohranimo vse dobre stvari in upajmo si tudi kaj novega). Na kongresu, na katerem je bilo prisot-
nih skoraj tisoč delegatov stranke, je bil kot gost prisoten tudi deželni tajnik SSk Damijan Terpin.
Kot že navedeno, je nov kandidat SVP za predsednika pokrajine Bočen 42-letni Arno Kom-patscher, ki je z 82,8% zmagal na notranjih primarnih volitvah. Na Južnem Tirolskem ga že nazivajo za južnotirolskega Ren-zija zaradi njegovih svežih političnih pogledov, pa tudi zaradi simpatije do župana iz Firenc. Arno Kompatscher, oče šestih otrok, je pravnik in javni funkcionar, župan gorske občine Vols am Schlern ter predsednik
*
Dragi Damijan, na srečanju z Abrahamom skleni volilni dogovor, da nas bo toliko kot zvezd na nebu.
Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti voščimo na mnoga leta in se ti zahvaljujemo za vse tvoje požrtvovalno delo.
Vsi pri stranki Slovenska skupnost
Reševanje sedeža JK Čupa
Poziv Sveta slovenskih organizacij
Naj se najde ustrezna rešitev za Cupo!
Svet slovenskih organizacij z zaskrbljenostjo spremlja novice, ki govore o tem, da mora Jadralni klub Čupa v nekaj dneh odstraniti s svojega "zgodovinskega" zemljišča vse,
kar je dogradilo in postavilo v letih svojega obstoja. Gre za zelo hude ukrepe, ki lahko Čupo prisilijo v stanje, ko ne bo mogla več nuditi nikakršnih uslug svojemu
članstvu, predvsem pa mladim športnikom, kar pomeni, da bi lahko bila že čez teden vsa dejavnost ne samo ohromljena, ampak celo prekinjena.
SSO apelira na vse dejavnike, ki imajo lahko svoj vpliv in besedo pri stvari, da zastavijo vse svoje sile, da se najde ustrezna rešitev, ki naj omogoči klubu, da še naprej nemoteno razvija svoje delovanje.
S1. strani
Brez dostojanstva
Se zlasti pa to, da se končno prebije doslej nerazdružlji-vi duopol Berlusconi-Ita-lija, ki ga je s svojim sramotnim večletnim početjem vitez italijanske republike tako podlo vsiljeval javnosti, češ da je le njegova zakladnica edina zagovornica vsega dobrega in pošte-
nega, vse ostalo pa levičarski gnus. Naj bo torej jasno - kako naj bi bilo v tem trenutku drugače -, da je zaradi izključno osebnih računic s sprožitvijo vladne krize prevaral predvsem svoje volivce in navsezadnje izkazal nespoštovanje tudi do uslužbencev svojih podjetij ter
Povejmo na glas
zadal hud udarec državnemu gospodarskemu sistemu, ki bo v nejasnih političnih razpletih še naprej hiral. Pavšalen izgovor o povišanju davka IVA ne more niti navidezno držati, saj se je količnik davka od 20 na 21% povišal že v obdobju njegovega predsedovanja vladi.
Ključna beseda je sedaj ravno dostojanstvo: ali bodo Berlusconijevi strankarski tovariši in volivci končno dokazali, da so vredni te vrline?
združenja južnotirolskih občin. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je odhajajočemu Durnwal-derju čestital za občuten poslovilni govor in se mu zahvalil za dobre odnose med strankama, Kompatscherju pa zaželel uspeh na skorajšnjih volitvah.
Med kongresom in po njem se je Terpin srečal s številnimi političnimi predstavniki SVP, predvsem z novimi parlamentarci stranke ter s podpredsednikom mešane skupine v poslanski zbornici, Ladincem Danielom Alfreiderjem. Dogovorili so se, naj bi v roku dveh tednov prišlo do srečanja v Rimu, kar pa je seveda odvisno od razvoja politične krize, ki je prejšnji teden izbruhnila v Rimu. Morebitno srečanje bo imelo na dnevnem redu problematike, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJK.
Srečanja so bila tudi priložnost za nadaljnje zgodovinsko sodelovanje med strankama, saj bodo naslednjo pomlad tudi evropske volitve. Sedanji evropski poslanec SVP Dorfmann je priporočal, da bi se odnosi s Slovensko skupnostjo krepili in bi SSk spet kandidirala svojega predstavnika na njihovi listi. To izbiro je potrdil tudi tajnik SVP Theiner.
Zelo dvorezno prodiranje kapitelov
Živimo v posebnem času, ki ustvarja nove oblike sprememb, ki bodo vse bolj vplivale na naše življenje. V mislih imamo vik in krik okrog morebitne "prodaje" oziroma tujega lastništva Teleco-ma. Že cela vrsta uglednih naslovov in dejavnosti je prešla v t. i. tuje roke, v primeru Telecoma pa je nastalo razburjenje, ker gre za pomembno vsedržavno infrastrukturo. Kot bi se šele sedaj zares zavedeli, kako kapitali vse bolj zasedajo prostor in se dobro ne ve, kam vse to vodi. Kapitali kot zasebna lastništva, ki lahko kupijo zasebno lastništvo kjerkoli, kjer pač pride do velikih izgub in se jih naslov v krizi ne more več rešiti. Tako naj bi se za Telecom in Alitalio ter še druge ugledne naslove zanimali mnogi, italijanski kapitali pa naj bi segli drugam, med drugim v Slovenijo, ki je kot majhna ekonomija še bolj občutljiva, kot so to večje. In to poseganje kapitalov na vse strani je po zaslugi skoraj oboževanega svobodnega trga dovoljeno in celo zaželjeno, le od posamezne države je potem odvisno, koliko ta proces še nadzoruje oziroma želi nadzorovati. Da navedemo skrajni primer: Ukrajina je sedaj dovolila celo prodajo kmetijskih, se pravi obdelovalnih zemljišč, tujcem in tako bo v naslednjih petih letih Kitajska kupila za nekaj desetin milijonov hektarjev ukrajinske zemlje. V tej luči ni težko ugotoviti, da utegne biti takšna prodaja lahko vprašljiva, kar je nasprotno od prepričanja, da je vsak rešilni kapital od kjer koli dobrodošel in s tem več kot koristen. Če izvzame-
mo državne kapitale, gre v večini primerov za kapitale zasebnega značaja in tu se pokaže osupljiv paradoks: v primeru Telecoma se bo italijanska vlada sicer zavzela, da do tujega lastništva ne bi prišlo, toda ker je Telecom zasebna družba, so njene pristojnosti omejene. Vlada torej nima odgovarjajočih pristojnosti, da bi posegla v interesu lastne države? Telecom je bil privatiziran pred dobrimi petnajstimi leti in je kot toliko drugih privatiziranih naslovov popolnoma svoboden? Premore več kot osemdeset tisoč uslužbencev, od tega več kot petdeset tisoč v Italiji. Obstaja bojazen, da bi s tujim lastništvom v duhu varčnejšega gospodarjenja lahko izgubilo delo vsaj deset tisoč ljudi, če ne več. Prihod tujega kapitala torej lahko usodno zareže v življenje mnogih, ker pač skrbi le za svoje posle. Predvsem pa vse bolj živahno poseganje zasebnih kapitalov v tuje prostore odpira vprašanje, v katero smer se pravzaprav obračamo. Ne nastaja na ta način nova oblika družbe, v kateri država svojih državljanov ne more več ščititi, ker o njih odločajo tuji zasebni lastniki? Kaj ni takšen razvoj dogodkov toliko bolj vprašljiv, da ne rečemo nevaren za majhne ekonomije, kot je to npr. Slovenija? Slovenija naj bi dopustila, da veliko podjetje Mercator pride v roke hrvaškemu bogatašu, zanimivo pa je, da se tudi Italija zanima za določene slovenske naslove, letališča in - ironija usode -za slovenski Telecom.
Janez PovSe
občinska uprava sporočila, da morajo do 6. oktobra letos podreti barako, v kateri imajo upravne prostore, ker ni v skladu z deželno zakonodajo. Sledila je vroča debata, prisotnim je bilo jasno, da brez posredovanja politike ne bo šlo, in prav v začetku tedna smo izvedeli, da je Dežela po posredovanju svetovalcev SSk in DS Igorja Gabrovca in Štefana Ukmarja dala upraviteljem jadralnega kluba Čupa še leto dni časa za ureditev, v tem času
VSesljanu je bilo v soboto zvečer, 28. septembra, vroče, saj je upravni odbor slovenskega jadralnega kluba Čupa sklical sestanek svojih članov, ki pa je zaradi izjemnega števila prisotnih, zbralo se jih je več kot 80, postal izredni občni zbor. Predsednik kluba Roberto Antoni, podpredsednik in odgovoren za priveze Ivo Rojec ter taj-
FotoJMP
nik Vinko Ozbič (na fotografiji)	pa bi morala Dežela sama najti
so prisotnim članom povedali,	in Čupi dati primeren prostor v
da jim je devinsko-nabrežinska Sesljanskem zalivu!
GRAD KROMBERK
Srečanje ob 100-letnici prve slovenske državne gimnazije v Gorici
Motor in promotor slovenskega znanja in ustvarjalnosti"
Ustanovitev prve slovenske državne gimnazije v Gorici pred sto leti je bila za naše kraje izjemen dogodek, pomembnosti katerega se morda premalo zavedamo. S temi besedami je Inga Miklavčič Brezigar, etnologinja in kustosinja v Goriškem muzeju, 24. septembra na Gradu Kromberk uvedla predstavitev faksimilirane izdaje prvega izvestja omenjene šole, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. "Sploh se premalo zavedamo dosežkov rojakov v Gorici pri utrjevanju slovenske prisotnosti v mestu pred prvo svetovno vojno", je dejala na prvem izmed jesenskih torkovih večerov na Gradu. "Vrednote narodnosti, podjetništva in izobraževanja so kvaliteta, ki jo moramo tudi danes spoštovati in prenašati naprej". Preden je prepustila besedo gostom, se je spomnila na pokojnega direktorja muzeja Andreja Malniča, ki si je veliko prizadeval za povezovanje dveh delov Goriške. "Upam in si želim, da bo Goriški muzej še nadaljeval to tradicijo in da bomo mejo dejansko počasi zrušili".
V	imenu GMD, kjer delajo "za narodov blagor oz. na etični pogon", je prof. Marija Češčut poudarila, da je idejni oče knjižne izdaje dr. Branko Marušič. On je namreč v koledarju GMD za leto 2013 objavil članek o stoletnici goriške državne gimnazije, on je dal zamisel za ponatis izvestja 1913-14, pa tudi za skupno proslavo ob stoletnici gimnazijskega izobraževanja na Goriškem, ki je bila 2. oktobra. Knjiga vsebuje dve spremni besedi: eno je prispevala ravnateljica go-riškega liceja Mihaela Pirih, drugo pa ravnatelj novogoriške gimnazije Bojan Bratina. "Res smo veseli, da smo izdali izvestje, saj je v njem res veliko podatkov", je še dejala prof. Češčut. "Ce je volja, se da - kljub meji -marsikaj narediti"!
Podravnatelj goriškega licejskega pola prof. Peter Černič je spregovoril o pomenu skupnega proslavljanja visokega jubileja. "Problematika šolstva je eno temeljnih vprašanj znotraj modernih držav". Zlasti od Marije Terezije dalje je postalo na zelo viden način vprašanje državnih interesov, strategij in politike. Znotraj te optike pa se je postavil problem nacionalnega jezika, ker je šolstvo začelo dobivati - predvsem z Jožefom II. - nacionalno poanto. "V Gorici smo z ustanovitvijo prve slovenske državne gimnazije dosegli, da nas je država administrativno priznala kot del države". To je tema, "ki je nam v zamejstvu zelo pri srcu". Edini družbeni segment, kjer smo dejansko uradno priznani in enakopravni, je prav šolski, je zatrdil Černič. To pa je sad jasne narodne politike, ki se je na Goriškem sistematično izvajala. Stoletnica je zato "dokaz državotvornega odnosa, ki so ga imeli naši predniki do ključnih slovenskih vprašanj" in so ga znali uresničiti s tem, da so dosegli gimnazijo. Ko ne bi bilo prve svetovne vojne, ki je prekinila "vzpon našega življa, bi Gorica gotovo postala eno najbogatejših kulturnih središč slovenskega prostora". Drug pomemben vidik, ki ga je Černič poudaril, je bil pozitiven odnos oz. posebna pozornost, ki so jo imeli takratni politiki do šolskega vprašanja. Politiki so imeli tudi ostre spore, obenem pa
zelo jasno vizijo glede osnovnih narodnostnih vprašanj. Šolstvo je to nedvomno bilo, "ne glede na politično opcijo". Stalno so želeli dokazovati, da so Slovenci del državnega aparata in znotraj tega imajo pravico gojiti svoj jezik. "Niso se zadovoljili z drobti- ________
nicami", ampak so dosledno in tvorno naprej
uveljavljali narodni program.
To so vrednote, ki se jih moramo danes spominjati. Zato ima obletnica še poseben pomen za celoten goriški prostor na obeh straneh meje, je sklenil Černič. | _______
Osrednji poseg
z nazornim zgodovinskim orisom nastanka gimnazije in njenega razvoja je imel dr. Branko Marušič, "eden tistih, ki že vrsto let rušijo meje med slovenskim in italijanskim delom Gorice". Začel je z datumom: 3. avgust 1913. Na ta dan je bila z odločbo avstrijskega cesarja "po desetletja dolgih prizadevanjih ustanovljena v Gorici c. kr. državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom". Bila je prvi državni zavod te vrste na Slo-
ZVESTJE
pred prvo svetovno vojno je bil čas nemirov, zaznamovali so ga želje in zahteve po družbenopolitičnih spremembah, zlasti pri ita-lijanskih in slovenskih pripadnikih države. To se je zrcalilo tudi v šolah. Ko so Slovenci spoznali, da se zatira vse, kar je slovensko, je v slovenskih dijakih, kot je povedal v svojih spominih Alojz Gradnik, "brez izjeme vzplamtela taka nacionalna strast, da se je zaostrila v sovraštvo in prezir za vsem, kar je bilo italijansko". Ob koncu prvega desetletja 20. stoletja so najprej Italijani in nato še Slovenci pričeli delo za ustanovitev zasebnih gimnazij. Pobuda za ustanovitev slovenske zasebne gimnazije v Gorici je bila v krogu dr. Antona Gregorčiča, se pravi v rokah klerikalnega tabora, kar je vzbudilo nejevoljo pri liberalcih. Začetek intenzivnih priprav za ustanovitev zasebne gimnazije je bilo posvetovanje v Gorici, ki ga je 10. aprila 1910 sklical Gregorčič. Ustanovljen je bil kuratorij za slovensko zasebno gimnazijo, njego-
vi	člani so po večini spadali v katoliško stranko. Odločitev za ustanovitev slovenske zasebne gimnazije je sprožila zbiranje finančnih sredstev. Priprave za ustanovitev dveh zasebnih gimnazij v Gorici je odmevala v javnosti. Vlada je dvomila, da bo kuratorij zmogel zbrati dovolj denarja, zato se je odločila, da bo ustanovila paralelke s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, vendar bo uveljavljen nu-merus clausus. S tem je bil postavljen temeljni kamen slovenski gimnaziji v Gorici. Omejen vpis v paralelna razreda je bil potreben, da nemška oddelka ne bi izgu-
ske paralelke od nemške gimnazije. Nastal je samostojen zavod, prva popolna slovenska državna gimnazija na slovenskem ozemlju. Iz nemške državne gimnazije pa sta nastali še posebna italijanska in posebna nemška realna gimnazija. "Ustanovitev je bila nedvomno velik uspeh slovenske politike na Goriškem, zlasti dr. Antona Gregorčiča". Za začasnega vodjo gimnazije v Gorici je bil z ministrskim dekretom imenovan vladni svetnik dr. Janko Bezjak, dotlej profesor na goriški nemški državni gimnaziji. Ker je bil oktobra 1913 na bolezenskem dopustu, ga je poltretji mesec uradno nadomeščal Andrej Ipavec, profesor latinščine, grščine, slovenščine in nemščine. Ta je ohranil mesto začasnega ravnatelja tudi še potem, ko je Bezjak postal deželni šolski nadzornik za Kranjsko. Gimnazijo je vodil med prvo svetovno vojno in tudi potem, ko je italijanska okupacijska oblast ovirala obnovitev njenega delovanja v Gorici. V prvem letu goriške slovenske gimnazije se je v štirih razredih in devetih oddelkih šolalo 345 slovenskih dijakov in 17 dijakinj, skupaj 362. Učili so: deset profesorjev, pet suplentov in štirje pomožni učitelji.
Vseh učiteljev je bilo v pr-
TA
ter Cernic
venskem. Njen nastanek je tesno povezan z zahtevo Slovencev, da se slovenščina vpelje v gimnazije kot učni jezik. Ker je bila uvedba enakopravnosti slovenskega jezika v javno življenje na Slovenskem ena od treh temeljnih sestavin slovenskega političnega programa, je sem sodilo tudi vprašanje mesta slovenskega jezika v šolstvu. O slovenščini kot šolskem predmetu na goriški nemški gimnaziji je prva vest iz leta 1847. Takrat je neobvezen pouk slovenščine na gimnaziji obiskovalo 107 dijakov, pouk italijanščine pa 57. Če so se od leta 1848 tako pri Slovencih kot pri Italijanih pojavljali znaki narodnostnih nasprotovanj, pa sta oba tabora našla skupen jezik pri zahtevi, da dobita vsak zase svojo gimnazijo. Posegov posameznikov je bilo veliko, pravega odziva oblasti pa ni bilo. "Razlog, da je npr. v šolskem letu 1899-1900 obiskovalo goriško državno gimnazijo 223 Slovencev, 166 Italijanov, 37 Nemcev in da sta le dva dijaka pripadala drugi narodnosti, ni bil nikdar zadosten". Slovenščina je ostajala učni predmet, sprva sicer neobvezen, šele kasneje je utrdila svoj položaj. Čas
bila dijakov. Slovenci z omejenim vpisom niso bili zadovoljni, a še preden je preurejena gimnazija začela delovati, so sprejeli ministrovo razlago, da je ureditev začasna in da se bo iz slovenskih paralelk sčasoma razvila samostojna slovenska gimnazija. V naslednjem šolskem letu je bila omejitev odpravljena in Slovencem sta bila na voljo dva oddelka. Razmere so prav kmalu narekovale, da se je vlada navsezadnje odločila in s cesarskim dekretom z dne 3. avgusta 1913 ter odlokom šolskega ministrstva ločila sloven-
noviti svoje delo tudi slovenska državna gimnazija. V zmedi, ki je vladala po koncu vojne tudi zaradi epidemije španske mrzlice, se je postopoma obnavljalo in nadaljevalo delovanje osnovnih šol, drugače je bilo pri srednjem šolstvu. Konec januarja 1919 je pričela pouk realka v Idriji, jeseni leta 1919 sta začela slovensko učiteljišče v Tolminu in nižja gimnazija v Idriji. Povsem negotova je bila usoda slovenske gimnazije v Gorici. Okupacijska oblast, ki je kršila določila mednarodnega prava, je z odprtjem goriške slovenske gimnazije odlašala. Kljub temu da slovenska gimnazija ni delovala, pa so se septembra 1919 in poleti 1920 opravili zrelostni izpiti. Vodila jih je ad hoc sestavljena komisija in izpit se je opravil po načrtu iz časa Avstro-Ogrske, le da je predmet nemščina nadomestila italijanščina. Goriška slovenska gimnazija ni bila obnovljena. Nižja gim-
krepitvi tako narodne osveščenosti kot pri ustvarjanju delovnega vzdušja. Drug pomemben element je bila narodna buditev, ozaveščanje dijakov glede kulturne in narodnostne pripadnosti. Slovenska gimnazija je imela v šolskem letu 1913-1914 razmeroma strog režim tudi glede vsto-
vem letu z ravnateljem vred 20. Na nemški gimnaziji v Gorici se je v istem letu v osmih razredih šolalo 496 učencev, med njimi je bilo 205 Slovencev. Na italijanski realni gimnaziji je bilo konec šolskega leta 1913-1914 le 273 dijakov, med njimi 270 Italijanov. Učni načrt gimnazije je bil prilagojen avstrijski šolski zakonodaji. Slovenščina je bila seveda učni jezik, razen pri predmetu nemščina. Dijaki so imeli 12 obveznih in štiri neobvezne predmete. Šolsko leto 1914-1915 je zaradi vojne napovedi Italije goriška slovenska gimnazija končala predčasno, 23. maja. Takrat je imela gimnazija že peti razred in 11 oddelkov, v katerih je bilo konec septembra 1914 vpisanih 663 rednih in 17 izrednih dijakov, učilo pa je 14 rednih profesorjev in 2 suplenta.
Ob bikonštih leta 1915 so se goriški srednješolci razšli. Drugih iz-vestij gimnaziji ni uspelo izdati. Dijaki so počitnice preživljali v pričakovanju sprememb, ki jih je prinašala vojna. Nekateri dijaki so bili vpoklicani v vojsko, mnogi so odšli v begunstvo, več se jih je prepisalo. Vojna je razselila tudi učni kader. Vrnitev Gorice v okrilje av-stro-ogrske države konec oktobra 1917 in postopno vračanje iz begunstva sta vlili upanje, da bo mogla v deloma porušeni Gorici ob-
nazija v Idriji, ustanovljena jeseni leta 1919, je bila po letu dni priključena realki, pa tudi tej šoli so bili šteti dnevi, potem ko je bil septembra 1923 sprejet Gentilejev zakon za srednje šole; odločal je, da se tudi na srednjih šolah slovenščina ukinja kot učni jezik. Ostanek idrijske nižje gimnazije so prenesli v Videm in ga priključili državnemu tehničnemu zavodu. Leta 1927 je tudi ta nadomestek izginil. Tako je bilo slovensko gimnazijsko šolstvo na Goriškem povsem ukinjeno. Slovensko gimnazijsko šolanje v Gorici in na Goriškem se je po nasilni prekinitvi obnovilo med drugo svetovno vojno. Šestrazred-na gimnazija je v Gorici delovala v neurejenih razmerah, ki sta jih povzročala vojna in dejstvo, da je bila pod okriljem okupatorja in slovenskega domobranstva. Po drugi svetovni vojni je gimnazijsko šolstvo v Gorici nadaljevalo na podlagi odloka z dne 8. oktobra 1945, s katerim je Zavezniška vojaška uprava ustanovila tudi klasično gimnazijo. Po uveljavitvi nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo se je nova goriška gimnazija ustanovila septembra 1947
v	Šempetru pri Gorici. S tem je gimnazijsko in drugo srednje šolstvo v zgodovinski deželi Goriški, razdeljeni med dve državi, dobilo "nov razmah in nove razsežnosti". Mreža gimnazijskega in drugega srednjega šolstva je zagotovo naslednik tistega, kar so predniki z veliko predanostjo ustvarjali in načrtovali desetletja, "zlasti z ustanovitvijo slovenske gimnazije pred sto leti na občutljivem obrobju slovenskega narodnostnega prostora", je sklenil dr. Marušič.
Prof. Bojan Bratina, ravnatelj novogoriške gimnazije, je podrobneje spregovoril o organizacijski strukturi prve gimnazije in jo poskušal primerjati s sedanjo. Najprej je poudaril, da je učni jezik pomemben element pri delovanju gimnazije. Spoštovanje domačega jezika kot učnega načela je namreč zelo pomembno pri
panja, vpisovanja in obnašanja. S sprejemnimi izpiti so preverjali dijake in tako sprejemali res kvalitetne. Ti so prihajali iz vse Primorske in so tu živeli dokaj revno življenje. Morali so plačevati prispevke; gimnazija pa je imela posluh za nadarjene in socialno šibke, ki so se želeli izobraževati. Kdor ni opravil sprejemnega izpita, se ni mogel več prijaviti, "to je za današnje razmere zelo kruto". Tudi režim dela je bil takrat "nepojmljivo strog" glede na današnje čase. Predmeti so bili obvezni in izbirni, le-ti so bili številni, kvalitetni in poglobljeni. Glede kadra je prof. Bratina povedal, da je bilo tedaj v Gorici veliko delavnih in ustvarjalnih Slovencev, ki so bili pripravljeni učiti v gimnaziji. V izvestju je navedenih cel kup knjig, ki so jih imeli, pa tudi drugih didaktičnih pripomočkov. "Šola je bila bogato opremljena za tedanje čase in razmere in kadrovsko izjemno izpopolnjena". Slovenska - klasična - gimnazija je opravila izredno pomembno de-
lo	za utrjevanje narodne zavesti, angažirala je intelektualno sredino, v kateri se je pojavila. "Bila je res motor in promotor slovenskega znanja in ustvarjalnosti". Goričanom na obeh straneh meje pomeni “skupno izhodišče, nas povezuje in nam daje možnosti, da bomo zdaj, ko se zavedamo skupnih korenin, tudi kakšno stvar skupaj izpeljali". V načrtu je že skupen športni dan, "in sicer tako ali vsaj približno tako, kot so ga opravili gimnazijci leta 1913". Ravnatelj Bratina je dal pobudo, da bi na kakršen koli način zaznamovali stavbe, kjer je delovala slovenska gimnazija. Prvi sedež je bil v Wenderbergovi palači v ul. Mameli (kjer je državna knjižnica).
V	debatnem delu srečanja je Marušič med drugim dejal, da je pra-
vi	naslednik prve slovenske gimnazije licej v Gorici, "moralni nasledniki pa so tudi gimnazije, ki so nastale na tem območju pod Jugoslavijo". Večina goriških dijakov je namreč pred sto leti prihajala iz zaledja, saj je bila goriška meščanska družba pred prvo vojno še v nastanku. Černič je dodal, da se tudi goriški licej ima ponosno za naslednika prve gimnazije; nanjo jih vežeta kontinuiteta in pa dejstvo, da v lastni knjižnici še sedaj hranijo nekaj knjig iz tistega obdobja. Bratina je sklenil z nekaj podatki: samo od leta 1947 do 1997 je na slovenski gimnaziji na Goriškem v Sloveniji sklenilo šolanje 3.666 dijakov, kar pomeni, da jih je do danes približno
6.000.	"To je že izjemen intelektualni potencial samo v povojnem času". Če dodamo še goriški licej na italijanski strani, potem pa "kar napolnjujemo ta prostor s kvalitetnimi izobraženci".
Danijel Devetak
3. oktobra 2013
Kristjani in družba
Iz papeževega nagovora pri splošni avdienci
"Ugrizniti se je treba v jezik, da ta oteče in se tako ne more opravljati!"
Papež Frančišek je katehezo med splošno avdienco v sredo, 25. septembra, namenil eni Cerkvi. V Credu izpovedujemo vero v Cerkev, ki je ena, in ta Cerkev je v sebi eno-st. A če gledamo katoliško Cerkev po svetu, vidimo, da zaobjema 3000 škofij po vseh celinah, mnogo jezikov in mnogo kultur. Pa vendar na tisoče katoliških skupnosti sestavljajo enost, je zatrdil sveti oče pred množico vernikov, ki so tudi tokrat napolnili Trg sv. Petra.
Ali čutim in živim enost Cerkve?
Papež je navedel Katekizem katoliške Cerkve, kjer beremo, da ima katoliška Cerkev, razširjena po svetu, eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno apostolsko nasledstvo, eno skupno upanje, isto ljubezen. Enost v veri, upanju, ljubezni, zakramentih, službi - to so po papeževih besedah stebri, ki podpirajo in držijo skupaj to eno veliko zgradbo Cerkve. Kamorkoli gremo, tudi v najmanjšo župnijo, v najbolj
odročen kotiček te zemlje, je tam ena Cerkev; mi smo doma, smo družina, smo bratje in sestre. "In to je velik dar Boga! Cerkev je
ena sama za vse"! je zatrdil papež in pojasnil, da je to tako kot v eni družini: lahko smo daleč, razkropljeni po svetu, a globoke vezi, ki povezujejo vse člane
družine, ostajajo trdne ne glede na razdaljo. Kot primer je navedel letošnje srečanje mladih v Riu de Janeiru. V tisti brezmejni
množici mladih na plaži Copacabane je bilo slišati govoriti veliko jezikov, videti je bilo zelo različne obrazne poteze, srečevale so se različne kulture, pa ven-
dar je tam bila ena Cerkev, čuti-
lo	se je enost. Papež je povabil, naj se vprašamo: Ali jaz kot katoličan čutim to enost, ali jo živim, ali pa me ne zanima, ker sem zaprt v svojo malo skupino ali vase? "Žalostno je najti Cerkev, ki je omejena na ta egoizem in pomanjkanje vere", je dejal in zbrane vernike izzval z vprašanjem: "Koliko med vami moli za preganjane kristjane? Ali molim za tistega brata, tisto sestro, ki je v težavah, ker izpoveduje in brani svojo vero? Pomembno je gledati čez svojo ogrado, čutiti se Cerkev, ena Božja družina"! Pomagam rasti v enosti ali pa sem vzrok delitve?
V	nadaljevanju je papež spregovoril o ranjenosti te enosti. Skozi zgodovino smo videli, da se enosti ni vedno živelo. Na trenutke pride do nerazu-_ mevanja, konfliktov, napetosti, sporov, ki ranijo, in takrat Cerkev ne izraža ljubezni, tega, kar hoče Bog. Mi smo tisti, ki povzročamo razkosanost. In če pogledamo na razdelitve, ki so še vedno med kristjani, katoličani,
pravoslavnimi, protestanti, čutimo napor pri tem, da bi ta enost bila v polnosti vidna. "Bog nam daje enost, a mi jo pogosto s težavo živimo. Treba je iskati, graditi občestvo, vzgajati za občestvo, presegati nerazumevanja in spore ter pri tem začeti pri družini, cerkvenih stvarnostih in tudi ekumenskem dialogu. Naš svet potrebuje enost", je zatrdil papež in dodal, da mi vsi potrebujemo enost, spravo, občestvo; in Cerkev je hiša občestva. Sv. Pavel piše Efežanom: "Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, blagosti in velikodušnosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. Prizadevajte si, da ohranite enost Duha z vezjo miru". Ponižnost, blagost, velikodušnost in ljubezen za ohranitev enosti so po Frančiškovih besedah prave poti Cerkve. Pavel nadaljuje: eno telo, Kristusovo, ki ga prejmemo pri evharistiji; en Duh, Sveti Duh, ki poživlja in stalno obnavlja Cerkev; eno samo upanje, večno življenje; ena sama vera, en sam krst, en sam Bog, Oče vseh. To je resnično bogastvo, ki nas združuje in ne ločuje. Papež je ponovno povabil, da se vprašamo: pomagam rasti enosti v družini, župniji, skupnosti, ali pa sem razlog za delitve in težave? Sem dovolj ponižen, da s potrpežljivostjo in žrtvovanjem zakrpam rane v občestvu? Vsakdo naj se vpraša, je dejal sveti oče: "Po-
magam graditi enotnost družine, župnijske skupnosti, ali sem opravljivec, opravljivka? Sem povod za razprtije, za trpljenje? Vi niti ne veste, koliko gorja naredi opravljanje Cerkvi, župnijam, skupnostim! Zares, opravljanje prinaša veliko gorja! Opravljanje rani. Kristjan se mora ugristi v jezik, predno začne opravljati! Da ali ne? Da, ugristi se v jezik. To nam bo pomagalo, kajti po ugrizu jezik oteče in se z njim ne more govoriti in se zato tudi ne zmore opravljati! Vprašati se moram: Sem sposoben zašiti rane skupnosti s potrpežljivostjo in potrpljenjem"?
Sveti Duh kot motor enosti Cerkve
Motor te enosti Cerkve je Sveti Duh, je ob koncu dejal papež Frančišek. To je Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu in birmi. Naša enost ni najprej sad naše privolitve ali demokracije znotraj Cerkve ali našega prizadevanja, da bi se strinjali, ampak prihaja od Njega, ki dela enost v različnosti, kajti Sveti Duh je harmonija, je harmonična enost v različnosti kultur, jezikov in miselnosti. Zato pa je pomembna molitev, ki je duša našega prizadevanja za občestvo.
Sveti oče Frančišek je katehezo sklenil z molitvijo, da bi postali vedno bolj složni, da bi prinaša-
li	ljubezen tja, kjer je sovraštvo, odpuščanje, kjer je žalitev, prinašali slogo tja, kjer je nesloga, kot pravi frančiškanska molitev.
NOVA GORICA
| V telovadnici OŠ Milojke Štrukelj
Dobrodelna prireditev "Goriška dlan"
Zakaj organiziramo dobrodelno prireditev?
Dejstvo je, da bo v letu 2014 za Slovenijo prenehala evropska subvencija v obliki hrane, zato smo iz Slovenske karitas dobili namig, da se moramo odslej znajti sami. Namen organiziranja dobrodelne prireditve je dvojen, najprej, da pridobimo potrebna sredstva za nakup hrane in tudi zato, da čim širši krog ljudi seznanimo z našim delom. Potrebe po pomoči v obliki hrane so se v zadnjem letu dvignile najmanj za tretjino, če pa primerjamo podatke izpred petih let, se je številka povečala za 160 %.
Zakaj Goriška dlan?
Goriška ponazarja območje kjer delujemo, dlan pa je tista, ki daje, ki človeku v stiski pomaga, ga objame, ponudi pomoč....
Katere projekte želimo podpreti z zbranimi sredstvi?
Izkupiček prireditve bo v celoti namenjen aktivni pomoči socialno ogroženim družinam Go-
riške, saj je to eno najobsežnejših poslanstev karitasa.
Projekti, ki jih ima Goriška območna karitas v svojem programu:
- Pomoč družinam in posameznikom v hrani - v letu 2012 je pomoč v hrani prejemalo 431 družin in 202 posameznika. V Centru karitas v Novi Gorici je bi-
lo	pripravljenih 2.346 paketov za 3.843 oseb. V Centru karitas v Solkanu je 340 družin in posameznikov prejemalo oblačila in obutev, pohištvo pa 15 družin. Za redno izvajanje pomoči je Škofijska karitas lani za nas nabavila 6.911 kg hrane, hrane iz EU je bi-
lo	v treh dobavah 49.050 kg/l, iz lastnih sredstev smo kupili 4.730 kg, darovane in zbrane hrane v košaricah po trgovinah in župnijah pa je bilo 3.100 kg. Skupaj skoraj 64.000 kg hrane.
- Pomoč otrokom s šolskimi potrebščinami, plačilom šolske prehrane, posvojitve na daljavo -345 šolarjev je lani prejelo šolske
potrebščine in za 2.130 eur bonov, poleg tega pa je bilo namenjeno za pomoč otrokom še 7.117 eur. V različne programe pomoči je bilo na Goriškem vključenih 1.130 otrok.
- Finančna pomoč pri plačilu položnic - iz sklada Škofijske karitas je lani prejelo pomoč 71 družin in posameznikov v znesku 13.177 eur, iz sklada Goriške karitas pa smo za to namenili še dodatnih 19.320 eur.
- Pomoč ostarelim, bolnim, osamljenim - pred prazniki so prostovoljci opravili 1.714 obiskov po domovih in 1.057 obiskov v bolnišnici in domovih za ostarele. Srečanj po župnijah se je udeležilo 1.140 starejših, romanj pa 117. Za izpeljavo vseh programov smo porabili 5.787 eur.
- Pomoč ljudem v stiskah - poleg razgovorov ob konkretni pomoči je bilo lani opravljenih kar 293 laičnih svetovanj. Pregled strukture prejemnikov pomoči v skladišču Nova Gorica pokaže, da so na prvem mestu velike družine z nizkimi prejemki, sledi brezposelnost obeh staršev, enostaršev-ske družine z nizkimi dohodki in majhnimi otroki, ali take brez dohodkov ter starejši zakonci z min. pokojninami. Vzroki so iz-
guba zaposlitve, nizki prejemki (plača, pokojnina), dalj časa trajajoča brezposelnost, zadolženost, bolezen in invalidnost, visoki stroški bivanja (predvsem najemnine stanovanj pri zasebnikih). Med prejemniki pomoči prevladujejo neslovenske družine, vendar se je tudi število slovenskih družin v primerjavi s preteklim letom, povečalo, med njimi prevladujejo družine s šoloobveznimi otroki in enostarševske družine, kjer so večino skrbi prevzele mame.
Na tem področju pa so še druge dejavnosti, kot je redno spremljanje in oza-veščanje o novih oblikah stisk po župnijah in v družbi ter sodelovanje z vladnimi in nevladnimi institucijami pri pomoči, kar se je, na primer, še posebej odrazilo ob lanskih poplavah.
Katero območje pokriva Goriška območna Karitas in koliko prostovoljcev deluje v njej?
Goriška območna karitas je se-
stavni del Škofijske karitas Koper, ki jo je 6.9.1990 ustanovil koprski škof z namenom, da se tako v škofiji kot navzven organizirano, načrtno in urejeno udejanja bistveno razsežnost življenja in poslanstva Cerkve - karitativno in
socialno služenje sočloveku. Goriška območna karitas deluje na območju dekanij Nova Gorica in Šempeter oz. v 38 župnijah. Povezuje kar 300 stalnih in 200 občasnih prostovoljcev, ki so v letu
2012	opravili 16.500 ur prostovoljnega dela, kar po zakonu o
prostovoljstvu predstavlja vrednost 165.000 eur.
Kje se ljudje v stiski lahko oglasijo za pomoč:
-	Škladišče hrane v Novi Gorici, cerkev Kristusa Odrešenika, Sedejeva 2
- Skladišče oblačil v Solkanu, Skalniška 1
- Skladišče hrane v Grgarju 58
Goriška Območna Karitas
V	umetniško-kul-tumo-zabavnem programu prireditve 4.10.2013 bodo sodelovali: Slovenski pevec in skladatelj zabavne glasbe Janez Rijavec Gian-ni, tenorist David Čadež, sopranistka Julija Kramar, vokalno instrumentalna skupina Kresnice, recitatorja Mojca Dolinšek, ŽePZ Rože Nova Gorica, MoPZ Anton Klančič Miren, Otroški pevski zbor OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, gojenci Glasbene šole Nova Gorica, ŠD Tvvist Nova Gorica, novogoriški skavti.
Goriška Območna Karitas
GORIŠKA DLAN
dobrodelni koncert
Petek, 4. OKTOBER 2013
i Telovadnica OŠ Milojke Štrukelj %	ob	19. uri
Miselna in življenjska podlaga velikega dela (4)
Zapuščina svetega Cirila in Metoda in poslanstvo slovanskih narodov
Slovanska inkulturacija
Posebnost misijona svetih bratov je povezana z inkulturacijo krščanstva v slovansko okolje in kulturo. To se je zgodilo v času, ko se je rimska država delila na vzhodni in zahodni del. Dva dela sta se začela vedno bolj razlikovati, zlasti, ko so se na tem ozemlju naselili novi narodi, ki so potem postali kristjani. Misijonarji iz Carigrada so torej prišli v Panonijo, ko je bila ločitev že v zraku. Toda njihov pristop je bil drugačen od predhodnih zahodnih misijonarjev. V Okrožnici Apostola Slovanov pravi papež Janez Pavel II., da sta bila solunska brata dediča ne samo vere, ampak tudi s kulturo. Znano je,
kako sta bili bizantinska in grška kultura pomembni za vso evropsko in svetovno kulturo. V njunem delu: "imamo tudi vzore za tisto, čemur danes pravimo 'inkulturacija': utelešenje evangelija v avtohtonih kulturah ter hkrati uvajanje teh kultur v življenje Cerkve". (Janez Pavel
II.,	Okrožnica Apostola Slovanov, Družina, Ljubljana, 1985, št. 21) Ker so bili pred prihodom svetega Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem že zahodni misijonarji, je bil neizogiben konflikt na vidiku. Toda zgodilo se je povsem nekaj drugega. Čeprav sta bila misijonarja iz Carigrada, sta se odpravila v Rim, kjer se je zgodilo to, česar ni nihče
pričakoval, da je papež zaupal Metodu misijon in poslanstvo med Slovani in s tem nekako utemeljil 'Cerkev sredine', ne vzhodno z grškim jezikom in ne zahodno z latinskim jezikom, ampak z lastnim liturgičnim jezikom, ki je potem rodil novo kulturno in duhovno tradicijo. Tudi v državah z latinskim obredom sta se ohranila izročilo mnogih pesmi in paraliturgij v domačem jeziku in želja, da slavijo Boga s svojim jezikom. (T. Špidlik, "L'inculturazione slava. 11000 anniversario della morte di san Metodio", v isti, Miscella-nea I. Alle fonti delPEuropa, Lipa, Rim, 2004,16-17) Če bi ta poskus celovito uspel, bi imeli da-
nes drugačno podobo Cerkve in krščanstva v Evropi, toda v svojih bistvenih pogledih se je ohranil, ostala je liturgija, slovanski jezik, pisava, kultura, duhovnost. Slovani pa so bili razdeljeni na zahodne Slovane, vključene v latinsko kulturo, in vzhodne Slovane z grško kulturo. Najhujše je, da so tudi slovanski narodi tako razdeljeni in da se prav na teh mejah vzpostavljajo tako huda nasprotja, da še v današnjih časih segajo po orožju in gojijo sovraštvo ter povečujejo razlike med sabo. Namesto da bi slovanski narodi prispevali k spravi v Evropi in izpostavljali to, kar je njihovo, plemenito, se potrjujejo s tem, kar ločuje in v bistvu niti ni slovansko, ampak prispevek drugih kultur.
Ne vemo, kako sta se sveta brata naučila slovanskega jezika, pomembno je, da sta se ga naučila zares temeljito in stopila v njegov duh. Zato sta postala očeta slovanske literature in kulture slo-
vanskih narodov. (Janez Pavel
II.,	Okrožnica Apostola Slovanov, št. 25) Psihologija namreč potrjuje, da uporaba določenega jezika vpliva tudi na način komunikacije in odnosov med ljudmi. Podobno je tudi v odnosu z Bogom. Ko molimo in se pogovarjamo z njim, uporabljamo tisti jezik, ki nam je najbolj blizu, najbolj naš. Tudi liturgični jezik ustvarja določeno religiozno miselnost in način duhovnosti. (T. Špidlfk, "L'inculturazione slava", 18)
Ko gledamo na to dogajanje po toliko stoletjih in po drugem vatikanskem koncilu, ki je močno poudaril, da je treba sporočilo vere prevesti v različne jezike in kulture, še bolj cenimo prispevek svetih bratov med Slovani. Špidlfk pravi, da smo lahko glede tega Slovani srečni, ker se naša kultura začenja z misijonarskim delom svetega Cirila in Metoda. Njune besede, misli in izkušnje so postale jezik, in to najprej v
svetem prostoru, pri obredih in oznanjevanju, potem pa tudi v širšem kontekstu. Izvor slovanske kulture prihaja na neposreden in posreden način iz tega skupnega izvira. Toda po tisoč letih se mnogi sprašujejo, ali je mogoče govoriti o slovanski duhovnosti na splošno. (T. Špidlfk, "L'incul-turazione slava", 19) Po drugi strani pa Slovani predstavljajo ze-
lo	razpršeno skupino, ki je ločena na dve Cerkvi in kulturi. Poleg tega je še razlika med narodi. Toda mnoge podobnosti in značilnosti kličejo k iskanju skupnih korenin, ki so vedno presenetljive za tistega, ki išče resnico. Kljub mnogim težavam, razhajanjem in konfliktom na področju politike in kulture se lahko obrnemo na duhovno in religiozno izkušnjo in se vprašamo, kaj in v čem more slovansko izročilo obogatiti evropsko kulturo, kaj je njegov specifični doprinos.
/dalje
PrimožKrečič
Kristi ani in družba
3. oktobra 2013
Skupna izjava verskih skupnosti v Sloveniji
Za ploden dialog!
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji (sestavljajo ga katoliška Cerkev, evangeličanska Cerkev, srbska pravoslavna Cerkev in evan-geljsko-binkoštna Cerkev) in
Takšen status verske svobode spoštuje tudi Evropska unija in se v svoji Pogodbi o delovanju zavezuje k odprtemu, preglednemu in rednemu dialogu s Cerkvami in drugimi
ki njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bo lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošno-koristno dejavnost. Morebitno uveljavitev zakona o davku na nepremičnine je
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji izražata veliko in resno zaskrbljenost nad napovedano uveljavitvijo posameznih določb zakona o davku na nepremičnine in nad poskusi celovitih sprememb zakona o verski svobodi. Podpisane verske skupnosti javno opozarjamo, da pravica do svobode veroizpovedi uživa posebno ustavno varstvo in je ni dopustno kakor koli trajno ali začasno razveljaviti ali omejiti (16. člen).
verskimi skupnostmi.
Predlog novega zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev tako sakralnih kot drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti, bo za delovanje naših verskih skupnosti pomenila veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle poravnati. Številne nepremičnine, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, še posebej bogoslužja, bodo podvržene obdavčitvi, s čimer se bodo stroš-
mogoče razumeti kot neposredno omejitev oz. nezmožnost uresničevanja temeljne človekove pravice do svobode vesti in veroizpovedi, pravice do zbiranja in združevanja, pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za verske delavce in programov socialne države na ozemlju Republike Slovenije. Opozarjamo tudi, da bo država z uvedbo tega zakona diskriminatorno dvojno obdavčila vernike - najprej kot
državljane in nato še kot pripadnike verskih skupnosti. Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, če bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere. Ob tem poudarjamo, da takšnega davčnega zakona ne pozna nobena država v Evropski uniji in nobena druga primerljiva demokratična evropska država, zato ga ocenjujemo kot skrajno neprimernega.
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost v Republiki Sloveniji odločno pozivata vlado Republike Slovenije, da nemudoma prične s formalnimi pogovori s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi o vseh zakonodajnih aktih, ki zadevajo področje ustavne pravice do svobode vesti oziroma veroizpovedi. Pričakujemo, da napovedane določbe zakona o davku na nepremičnine in spremembe Zakona o verski svobodi, ki se nanašajo na svobodo delovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti, v duhu slovenske ustave in evropskega prava nikakor ne bodo sprejete prenagljeno in enostransko, temveč v dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.
katoliška Cerkev
škof Andrej Glavan
evangeličanska Cerkev
škof Geza Filo
srbska pravoslavna Cerkev
Željko Lubarda
evangeljsko-binkoštna Cerkev
Daniel Brkič
Kratke
Kanonizacija dveh papežev bo 27. aprila 2014
Papež Frančišek je v ponedeljek, 30. septembra, med rednim konzistorijem v Vatikanu razglasil odlok o kanonizaciji papežev Janeza XXIII. (1958-1963) in Janeza Pavla II. (1978-2005). Blažena papeža bosta razglašena za svetnika na nedeljo Božjega usmiljenja, 27. aprila 2014.
Gorica / Sto let sestre Adelgundis
V nedeljo je bilo pri goriških notredamkah prav posebno slavje. Skupno so se zahvalile Gospodu za sestro Marijo Adelgundis (roj. Mihaela Černič), ki je dan prej, 29. septembra, slavila 100 let. Rodila seje v Mirnu kot peti otrok očetu Avguštinu in materi Jožefi Batistič. Po osnovni šoli v rojstni vasi je šla jeseni 1928 - pred 85 leti!-v samostan notredamk v Gorico; tri leta je obiskovala mestno šolo, nato še tri leta šolo za uvajanje v redovniški poklic, to pa deloma v Gorici deloma v Ilirski Bistrici. Po šolanju je bila 27. avgusta 1934 preoblečena in je z imenom sestra Adelgundis začela redovni noviciat. Kot piše v knjigi Župnija Miren skozi stoletja, je naredila prve zaobljube po opravljenem noviciatu avgusta 1935, večne pa na Veliki šmaren 1941. Med tem časom seje vpisala na likovno akademijo v Benetkah in leta 1943 na njej tudi diplomirala. Slikala je v različnih tehnikah in se ukvarjala tudi z reliefi. Njena dela krasijo različne ustanove, cerkve in domove. Še najraje je upodabljala krajine in človeške figure, zlasti Marijo, angele in svetnike. Leta 1955 je opravila profesorski izpit in začela dolgoletno poučevanje slikarstva na goriških srednjih šolah, pa tudi zasebno.
V nedeljo sojo obiskali številni svojci in znanci. Tudi mirenski župnik je v njeni rojstni vasi oznanil, da je faranka dosegla tako častitljivo starost. Vsi, ki jo poznajo in cenijo, ji želijo obilo zdravja in Božjega blagoslova!
Goriška nadškofija / Msgr. Renato Podbersič bo pomagal v naših župnijah
Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli je nedavno podpisal nekaj odlokov. V pastoralni enoti Soča-Vipava je imenoval msgr. Renata Podberšiča za župnijskega vikarja v župnijah sv. Andreja apostola v Štandrežu, sv. Nikolaja v Gabrjah in sv. Martina v Sovodnjah. V Števerjanu in na Jazbinah je bil imenovan za župnijskega administratorja g. Marijan Markežič, za pastoralno skrb pa bo odgovoren msgr. Renato Podberšič.
Podgora / Rožnovenska procesija
Župnija sv. Justa mučenca iz Podgore vabi v nedeljo, 6. oktobra, na tradicionalno rožnovensko procesijo. Ob 8. uri rožni venec; ob 9. uri sveta maša; ob 14.30 rožni venec, sledi bogosliužje Božje besede in ob 15.30 procesija po vasi.
Teologija osvoboditve in sedanji čas
Napake pri branju?
Bil sem vezan na nekaj ur bivanja na Dunaju, zato sem si takoj poiskal taksi in se odpeljal k staremu znancu, ki se nikoli ni hvalil ne z znanjem ne z delom. Po diplomi in pozneje doktoratu na dunajski univerzi iz germanistike in književnosti je dodal še doktorat iz teologije prav tam. Ima malo objavljenih del, vendar se celo življenje ukvarja s tiskom.
V	glavnem je lektoriral vse, kar je v nemškem jeziku izdala avstrijska škofovska konferenca, prav tako je skozi njegove roke šlo vse, kar je napisal kardinal dr. Franz Konig. Ker je vedel, da se bova srečala, si je vzel čas, zaprl računalnik in razvil se je sproščen pogovor. Tik pred odhodom pa ga le vprašam, s čim se trenutno ukvarja. "S teologijo osvoboditve", mi kratko odvrne. "Uh, to pa je zoprno!
Enkrat jo prepovedujejo, drugič jo tolerirajo, prihaja pa tudi do njene rehabilitacije". “Da, da"! odvrne. "Cerkveno vodstvo se je tu prenaglilo, in četudi je papež s prvim pastoralnim obiskom želel na njemu lasten način vzpodbuditi Latinsko Ameriko, se gotovo zaveda, da je tam žal marsikaj izgubljeno, vsaj za nas"! "Je, kot je"! dodam.
Prav ta zadnji stavek pa mi je dal misliti. Kot smo lahko brali, se je 11. septembra 2013 papež Frančišek v Vatikanu srečal s 85-letnim perujskim dominikancem Gustavom Gutierrezom (na sliki), ki je eden od očetov teologije osvoboditve. Pater pa se je oglasil tudi pri prefektu Kongregacije za verski nauk nadškofu Gerhardu Ludwigu Mullerju.
Teologija osvoboditve je pod drobnogledom vse od časa, ko je
bil prefekt te Kongregacije kardinal Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI. Ta kongregacija je teologiji osvoboditve očitala, da je prevzela marksistično prepričanje. Tako je Sveti sedež kaznoval več teologov kot tudi duhovnikov.
Največ kritik je letelo na račun brazilskega teologa Leonarda Boffa. Temu so prepovedali predavati na katoliških šolah pa tudi maševati.
Zanimivo je, da teolog Gustavo nikoli ni prišel v spor z Rimom, čeprav so bila njegova dela vedno na kakem situ. Neverjetno je, da sta letos v italijanski Mantovi Gutierrez in prefekt Kongregacije Miiller predstavila skupno knjigo o teo-
logiji osvoboditve. Papež je ta dogodek pohvalil. Spomnili pa so, da stališča Kongregacije za verski nauk, izražena leta 1984 in 1986, niso bila tako odklonilna, kot so jih v javnosti pogosto
predstavljali. Napisali so celo, da jih niso pravilno brali. "Prvo navodilo, v katerem so predstavlje-
ne zmote teologije osvoboditve, je potrebno brati z drugimi. Teologija osvoboditve niso abstraktne ideje, marveč imena in osebe", so dejali. S tem so mislili na teologe, ki so oznanjali teologijo osvoboditve. Teologija osvoboditve je učila prav tisto, kar dela sedanji papež Frančišek. Pristopila je k ubogim in zapostavljenim. Prav to pa je bil povod prepogostih tožb v Rim, ker so se latinskoameriški magnati zbali, da jim bo Cerkev odvzela tisti sloj prebivalcev, ki so ga in ga še izkoriščajo za ceneno delovno silo
-	to so najrevnejši. Nobena skrivnost ni, da so verniki, ko so videli, da katoliška Cerkev
učenje teologije osvoboditve prepoveduje, odšli drugam, ker so spoznali, da jih nihče ne ščiti. Danes vidimo, da so to učenje "napačno brali". Kdo? Lahko sklepamo, da tisti, ki so prepovedovali oznanjevanje teologije osvoboditve. Tokrat je cerkveno vodstvo priznalo napako, kar se v zgodovini Cerkve dogaja vse premalokrat. Dejstvo je, da se je glavnina vernih oprijela raznih sekt in gibanj, ki so daleč od cerkvenega nauka, četudi imajo krščanski prizvok in so množično sodelovala pri zadnjem papeževem obisku v Braziliji. Če pričakujemo krščanstvo, ki mu bo današnji svet priznal življenjski prostor, potem se mora izkazati kot moč za povezavo in spravo. Krščanstvo mora stalno navezovati in vzdrževati dialog z vsemi ljudmi, ne da bi razlikovalo med rasami, verstvi ali družbenimi sloji. Tega pa pri vodstvu katoliške Cerkve v tistem občutljivem času s teologijo osvoboditve ni bilo.
Ambrož Kodelja
Globalen problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje
Zloraba otrok na spletu
Poudarek letošnjega posveta o zlorabi otrok na spletu je na razsežnosti teh zlorab in njihovem preprečevanju. Po besedah predstavnice Interpola Adele Desirs se s širitvijo spleta širi tudi zloraba, ki postaja globalni problem in zato potrebuje globalne rešitve. Tudi minister Jernej Pikalo poudarja, da je preprečevanje zlorab naloga vseh v družbi.
Kot je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ga zelo veseli, da se internet razvija, veliko manj pa ga veseli, da je vedno več zlorab tudi naj ranljivejših skupin, kot so otroci. Samo dober pravni okvir na tem področju je osnova, da se lahko preprečuje zloraba otrok na spletu, meni minister. Ob tem
je spomnil, da so ustanovili internetni upravljavski forum, s katerim želijo prispevati k varnejšemu internetu v Sloveniji in izven njenih meja.
Adele Desirs je v svojem predavanju dejala, da splet predstavlja zlato jamo za pornografijo, shranjevanje gradiva v spletnih oblakih in strežnikih kjerkoli po svetu pa preiskovalcem otežuje delo. V zadnjem času po njenih besedah beležijo tudi porast fotografij zlorab dojenčkov in malčkov, ki še ne morejo govoriti in zato o tem ne morejo poročati, fotografije pa postajajo vse bolj nazorne in nasilne, je pojasnila. Za storilce po njenih besedah ne velja stereotipna predstava, da so to "neki čudni posamezniki", temveč so med storilci tako moš-
ki kot ženske različnih starosti in različnih poklicev. Kot je omenila, so med storilci tudi starši, ki svoje otroke zlorabijo za plačilo. Zahtevno delo policistov pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj tako po besedah predstavnice Interpola zahteva sodelovanje med različnimi državami in preseganje nacionalnih zakonov, prav tako pa je potrebno sodelovanje internetne industrije. Za globalni problem je po njenem mnenju treba iskati globalne rešitve, naloga Interpola pa je koordinacija mednarodnega sodelovanja. Eden od Interpolovih ukrepov je tudi blokada spornih spletnih strani, a Slovenije na seznamu držav, v katerih blokirajo sporne spletne strani, še ni. Kot je dejal vodja Centra za varnejši internet
Slovenije Vasja Vehovar, bi si želel, da se Slovenija na ta seznam čim prej uvrsti.
Direktor uprave kriminalistične policije Marjan Fank pa pojasnjuje, da omejevanje spletnih strani ni samo v domeni policije, veliko je odvisno tudi od upravljavcev spletnih strani in sodišč.
Tu se velikokrat tehta med pravico do svobodnega izražanja in poseganjem v otrokove pravice, toda otrokove pravice so na prvem mestu, je poudaril.
Fank tudi pojasnjuje, da Slovenija ni imuna na problem zlorabe
otrok na spletu. Letos so obravnavali 122 takšnih primerov, kar je za polovico več kot lani v istem obdobju.
Na prijavni točki Spletno oko so
po Vehovarjevih besedah lani prejeli več kot 1000 prijav spletnih zlorab, dobro tretjino so jih
tudi posredovali policiji. Večina primerov je bila objavljena na tujih strežnikih, vedno več pa je takšnih vsebin tudi na slovenskih strežnikih, pojasnjuje Vehovar.
Posvet, ki se ga je udeležilo okoli 200	pred-
stavnikov s področij sociale, šolstva, policije, nevladnih organizacij	in
akademske sfere, je organiziral Spletno oko -Center za varnejši internet Slovenije v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne polici-jske uprave in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.
jJtptljS1
• v-!	NOVI
Gonska	glas
Kulturno društvo Štmaver
Prosvetno društvo Štandrež
Deseti Okusi ob meji od 26. do 29. septembra
Največji goriški praznik
Jubilejna, deseta izvedba Okusov ob meji je že prvi dan dokazala, da gre v bistvu za najširše zasnovano prireditev mestne uprave, največji goriški praznik. V četrtek,
26.	septembra, je namreč množica proti večeru že preplavila mestno središče, še preden so v t. i. Vasi prijateljstva, sredi Travnika, javni upravitelji - z županom Ettorejem Romoli-jem na čelu - uradno prerezali trak. V prisotnosti kopice županov iz obmejnih slovenskih občin (v njihovem imenu je prireditvi izrazil veliko uspeha šempetrski župan Milan Turk) je goriški prvi občan še enkrat spregovoril lepe besede o utrjevanju prijateljstva, preseganju meja in starih ran ter o želji po skupnem življenju. Gorica je še enkrat postala prestolnica okusov, vedno manj "obmejnih", vedno bolj "svetovnih". Zato je bila tudi praznik ne le Goričanov, temveč tudi številnih turistov, ki so prišli od blizu in daleč. Ko so prireditelji v ponedeljek potegnili črto, so ponosno predstavili nekaj številk te rekordne izvedbe. Po navedbi sil javnega reda naj bi se letošnjih Okusov udeležilo nekaj nad tristo tisoč obiskovalcev; največ jih je bilo v soboto (140 tisoč), v nedeljo pa manj že zaradi dežja. Ponudba je bila bolj kakovostna kot lani, je še dejal Romoli, Gorica je znala sprejeti veliko množico, varnostni ukrepi so bili učinkoviti, prav tako številni izbrani prostovoljci, ki so bili z navdušenjem in hkrati s strokovnostjo na razpolago gostom.
In pogled je že usmerjen v naslednje leto, ko bodo skušali povzeti, kar je najbolje uspelo letos, in seveda še izboljšati ponudbo. Zlasti razmišljajo o boljši ureditvi parkirišč oz. prevozov, pa tudi o tem, kako bi lahko privabili in še bolj organizirano sprejeli še več obiskovalcev.
Med najbolj uspešnimi "zaselki" je gotovo bila t. i. balkanska vas v ul. Roma, kjer so ponudili gostom zlasti na tisoče pleskavic (več kot tona mesa!). Zadovoljni so bili tudi v t. i. avstrijski vasi, kjer so prodali na tisoče klobas, dunajskih zrezkov in drugih specialitet ter okrog deset tisoč litrov piva. Holandci so prodali več kot šest tisoč porcij palačink, Francosi letos posebno veliko sladic in sirov; dobro so se odrezali tudi v t. i. britanski vasi in drugod. Uspele so tudi razne spremljevalne pobude, kot npr. umetniška razstava v muzeju Sv. Klare, ki jo je organizirala občinska uprava v sodelovanju s kulturnim združenjem Prologo.
Kaj pa menijo naši ljudje? Tudi letos smo jih zadnji dan enogas-tronomskega praznika, v nedeljo, 29. septembra zvečer, obiskali in se z njimi na kratko pogovorili. V ul. Crispi smo najprej našli kiosk Kulturnega društva Sabotin iz Št-mavra. Predsednik Valentin Dev-inar nam je povedal, da je šlo v četrtek in petek kar dobro, v soboto pa je bil naval ljudi res neverjeten. Dež je v nedeljo žal pokvaril prav najbolj ugoden trenutek, ure kosila. Kot je že tradicija, so v meniju ponujali zlasti vampe in divjega prašiča, pa tudi krompir in drugo. Veliko ljudi jih je obiskalo iz Slovenije, pa
tudi iz Tržaške in Videmske. Na splošno so zadovoljni, pa čeprav so se znatno povišali stroški, kar se je še kako poznalo. "Upajmo vsaj, da pridemo na nulo, da nam bo kaj ostalo... Je bilo skoraj več stroškov kot dobička. Občina je tokrat povišala elektriko in vodo, vse"!
Vinoteka Števerjanski griči je tudi letos najela lep prostor nasproti Trgovinske zborice. Katja Dorni nam je prijazno povedala, da pri Vinoteki sodeluje osem števerjan-skih vinogradnikov, njihov glavni namen pa je promovirati območje na Okusih, junijskem Likofu in avgusta na večeru Čaše pod zvezdami. Letos so se goriškega kulinaričnega praznika udeležili devetič. "Vreme je malce ponagajalo, obisk pa je bil zelo dober še predvsem v soboto". Posebno so bili zadovoljni, ker so letos sodelovali tudi člani društva F. B. Sedej; kuhali so in nato ponujali tipično sirkovo mineštro ter pohali divjega prašiča.
"Glas se je kmalu razširil in mnogi so prihajali iskat našega pohanega divjega prašiča... Očitno je v Brdih res veliko merjascev, najbolje bo, če jih pojemo"! Za 'šankom' Vinoteke so bili pred leti v glavnem pobud-
niki, v zadnjih letih pa je vse več mladih obrazov - nasmejanih in delavnih Bricev, ki znajo pritegniti mimoidoče.
Na vogalu med ulicama Crispi in Roma so bili tudi letos vidno prisotni in dejavni pod svojim "šo-toriščem" s številnimi mizami in klopmi člani PD Štandrež. Predsednik društva Marko Brajnik nam je povedal, da so se letošnji Okusi zanje začeli v negativnem vzdušju: občina je namreč kar potrojila stroške, poleg tega pa imajo v tem času žal težave z zdravjem nekateri člani društva, ki so po navadi vedno navzoči - "v tem trenutku, vsekakor, moralno". Vse te razmere "so vplivale malo negativno; in vendar sta bili med nami živa želja in volja". V nedeljo "se je pokazalo, da se je izplačalo: zmagali so mladostno vzdušje, volja in delo". Brajnik je nato predal besedo trem dekletom, "motorjem" štandreškega kioska. Vanja Bastiani nam je povedala, da je njihov kiosk posebno velik, prostorov pod belimi šotori je veliko, zato so imeli kljub dežju veliko ljudi. "Vsekakor je bilo vredno ponoviti izkušnjo že zaradi tega, da držimo skupaj ekipo; mislim, da je malo priložnosti, ko lahko teh 40 oseb tako lepo sodeluje". Eni so kuhali, drugi so "kelnarili", tretji so pomagali pri
montaži šotorov. Vanjina "desna roka", Roberta Marussi, nam je povedala, da so letos pripravili in prodali 250 litrov jote, več kot kv-intal vrzot in krompirja; "to je naše tipično, domače, kar so ljudje najbolj iskali". Poleg tega so doživeli velik uspeh njoki z golažem ("tega je prvič skuhala 'rulada generacija' s 25 kg mesa po receptu naših starih kuharjev"); na poseben način so jih pohvalili za sladke njoke s slivami. "Ljudje so kar spraševali, kje imamo gostilno", je dodala Chiara Mucci.
"Gostje so nas tudi pohvalili, ker smo imeli nizke cene, dostopne vsem. To se nam je zelo obrestovalo". Spraševali so jih tudi, kako to, da vse to delajo kot prostovoljci in da se kulturno društvo ukvarja z gastronomijo. Med gosti je bilo veliko Goričanov, Furlanov, "naših prijateljev, abonentov, ki spremljajo delovanje dramskega odseka oziroma pevskega zbora". Za konec? Vanja: "Upajmo, da nas davki in stroški ne bodo stisnili k tlom in da se bomo naslednje leto lahko vrnili... Povišali so namreč elektriko in plin, najem prostora je petkrat dražji kot lani! Upamo, da bo občinska uprava v prihodnje dovolj razumna. Ohranjamo nizke cene, ker smo prostovoljci: ne služimo zase, ampak za društvo. Nekaj bi pa le radi zaslužili, da potem lahko razvijemo letno društveno dejavnost. Če pa se bomo morali boriti, da pridemo skozi in ne gremo v deficit, se nam pa res ne bo več splačalo". / DD
CIUNO ZAČASNO ZDRUŽENJE "JEZIK-LINGUA"
vabi na
predstavitev knjige, ki je izšla v okviru projekta JezikLingua Martin Jevnikar
SLOVENSKI AVTORJI V ITALIJI
(uredila Marija Cenda)
v četrtek, 10. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž
v Gorici - Drevored XX. Septembra, 85
Poleg predstavnikov Ciljnega začasnega združenja JEZIK-LINGUA, ki izvaja zadevni evropski projekt in je knjigo založilo, bodo spregovorili
prof. Lojzka Bratuž, prof. Marija Cenda in dr. David Bandelj
Vljudno vabljeni!
Ad formandum	smo	v	lanskem	letu
Gostilna Devetak organizira v ponedeljek, 7. oktobra 2013. ob 20.15 v gostilni Devetak na Vrhu Sv. Mihaela 14. dobrodelni večer
Težita izguba na/ lajša tegobe
PETJE IN BESEDA V SPOMIN NA NEKOGA, KI GAJE ZAHRBTNA BOLEZEN ODTRGALA IZ NAŠE SREDE
Na sporedu bo igrica Tik-Tak teatra Gorica Grimilda -komični monolog. Igra Solange Degenhardt.
Na večeru, ki ga prirejamo v sodelovanju s sovodenjskimi
mm
V
krvodajalci, bo prisoten dr. Simon Špacapan. Izkupiček večera bomo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana. Čotova družina Devetak
prispevajo svoj delež k ovrednotenju tipičnih izdelkov našega prostora in tako konkretno obogatijo enogastronomsko in turistično ponudbo območja", je dejala. Pozdravil je tudi Luca Boccato, pooblaščeni upravitelj podjetja HNH iz Benetk, ki je lastnik goriškega hotela. "Kljub temu da boste delali, ko se bodo ostali zabavali, verjemite, da daje poklic v gostinskem sektorju veliko zadoščenja", je dejal in izrazil željo, da bi mladim, ki se izučijo na gostinski šoli Ad formanduma, lahko nudili možnosti delovnih praks tudi v drugih hotelih verige Best Western. Odprtje sedeža slovenske gostinske šole v Gorici, ki so se ga udeležili tudi podpredsednica goriške pokrajine Mara Cernic, pokrajinska odbornica Vesna Tomšič, predstavnik SKGZ David Peterin in predstavnica SSO Irena Ferlat, je bilo obenem priložnost tudi za starše dijakov, da lahko vidijo njihove otroke v delu. Med ogledom kuhinje so namreč prav dijaki pokazali, kako se učijo poklica, in gostom ponudili svoje izdelke: v tem primeru je šlo za odlične raviole in prigrizke, ki so jih pripravili za letošnjo Barcolano, ko bodo upravljali sprejemnico pri info točki mednarodne tržaške regate.
Odprli so sedež gostinske šole v Gorid
prvič uvedli program poklicnega izobraževanja in usposabljanja 'gostinski delavec'. Letošnje leto
začenjamo v novih prostorih z dvema razredoma in 35 dijaki z željo, da se v teh prostorih rodijo nove ideje, predvsem pa, da se ojači v mladih
Gostinska šola Ad formanduma ima odslej sedež za praktične dejavnosti tudi v Gorici. V četrtek, 19. septembra, so na slovesnem večeru odprli novo šolsko leto v novem sedežu, ki je v prestižnih prostorih Best Western Gorizia Palače hotela. Prisotne starše in dijake je uvodoma nagovoril direktor zavoda Massimiliano Iacono. "Zato da bi ustregli željam mladih, ki povprašujejo po poklicnem izobraževanju v gostinskem sektorju tudi v goriški občini in širši okolici,
so poklici v gostinstvu odlična priložnost za skoraj takojšnjo uveljavitev tudi v delovnem svetu", pravi Iacono.
Ob prisotnosti goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je izrazil zavodovljstvo ob dejstvu, da se lahko mladi dijaki izučijo za kuharja v tako prestižni lokaciji sredi mestnega središča, je prisotne nagovorila odbornica za šolstvo na goriški pokrajini Ilaria Cecot, ki je uokvirila izobraževanje v gostinskih poklicih v širši kontekst turističnega sektorja. "Tudi poklicni kuharji in natakarji
NOVI	s—>i • v1"!
glas	Gonska
SLOVENSKA SKUPNOST
Zasedanje goriškega pokrajinskega tajništva
O divjadi, Krasu in občinskih volitvah
Goriško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenska skupnost je zasedalo v ponedeljek, 23. septembra. Na dnevnem redu so bili razvojne možnosti Krasa, iskanje predlogov proti prekomernemu širjenju divjadi v Brdih in nižini ter prihodnje občinske volitve. Goriško tajništvo SSk se je na začetku srečanja osredotočilo na odprto vprašanje prekomernega širjenja divjadi. O tem je poročal tajnik števerjanske sekcije SSk Marjan Drufovka, saj je problem najbolj pereč v Brdih in v nekaterih nižinskih predelih. "Na zatožni klopi" so v prvi vrsti divji prašiči, ki največ škode prizadevajo kmetovalcem in vinogra-dinkom. Že nekaj let so na udaru vinogradi in druge obdelane površine, ki predstavljajo eno glavnih proizvodnih dejavnosti, od katerih živi veliko družin in so temelj nega pomena tudi za druge, predvsem turistične ponudbe in storitve.
SSk je upoštevala vsa prizadevanja, ki so bila vložena na podlagi pristojnosti in zakonskih določil za rešitev tega vprašanja s
ma neustrezna. Upoštevati pa bi bilo treba tudi usklajevanje z zakonskimi predpisi v Sloveniji, še posebno za obmejna področja.
Pokrajinsko tajništvo je ob prisotnosti deželnega svetnika Igorja Gabrovca in pokrajinske pod-
strani Pokrajine Gorica, lovskih družin ter ostalih krajevnih subjektov. Žal vse to ne zadostuje, ker smo priča zares izrednemu stanju, na kar je že večkrat opozoril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Nujen korak za konkretno reševanje prekomernega širjenja divjih prašičev je nova zakonodaja o lovu, saj je stara popolno-
predsednice Mare Černič sklenilo, da bo preverilo možnost predložitve svojega zakonskega osnutka o lovu, ki pa zaradi upravnega postopka ne zagotavlja morebitnih hitrih učinkov. Zato bo treba preveriti drug možen ukrep, preko katerega doseči sterilizacijo divjih prašičev in tako omejiti njihovo prekomer-
no razmnoževanje. Glede na to, da je bila sterilizacija že uvedena za nekatere živalske vrste, ne bi smelo biti ovir, da se ta poseg lahko izvede tudi za določeno vrsto divjadi.
O razvojnih možnosti Krasa je poročala Mara Černič in se pri tem osredotočila na delovanje Las Kras, ki preko razpisov razdeljuje evropska sredstva za ovrednotenje območja, gospodarstva in kulture. Tajništvo SSk je ugotovilo, da je sedaj vloga Las Kras nenadomestljiva za razvoj kraškega območja. Predvsem javne uprave na Krasu in slovenske organizacije civilne družbe morajo upoštevati, da gre za edini instrument, ki v tem trenutku delno zapolnjuje praznino, ki je nastala po krivični ukinitvi kraške gorske skupnosti.
Goriško tajništvo SSk je še sklenilo, da se bo s prihodnjimi občinskimi volitvami ukvarjala ožja skupina, ki bo pripravila izhodiščne programske točke za volilno kampanjo. K temu spada tudi javno srečanje o reformi krajevnih javnih uprav v deželi FJK, ki bo potekalo v ponedeljek, 7. oktobra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Gosta večera bosta deželni odbornik za reforme krajevnih uprav Paolo Panontin in deželna odbornica za prostorsko načrtovanje Mariagrazia Santoro.
SOLKAN
Nova premiera Gledališke skupine Face
Z dvema zajčkoma zvedavo "v svet"
Pikec in Zakajček, dva prikupna zajčja mladička, sta v dvorani na Karavli, v nedeljo 22. septembra 2013, otroke povabila na ogled "širnega" sveta, obenem pa jim skupaj z živa-licami, ki sta jih srečala na svoji kratki potepuški poti, posredovala modro misel, da je treba okolico vselej raziskovati v spremstvu odraslih, da bi se lahko izognili morebitnim pretečim nevarnostim. Razigrana bela potepuščka s sivim repkom, velikimi zobki in dolgimi brčicami, ki sta se izmuznila iz vrtca, sta junaka zgodbice, ki je izšla izpod pravljičnega peresa Darinke Kozinc. Kozinčeva je že večkrat svoje literarne navdihe namenila prav najmlajšim bralcem. Pravljica Zajčka dva je v različici izšla v zbirki pravljic Metla, metlica je vse pometla, ki jo je izdala založba Educa iz Nove Gorice, dramaturško pa jo je obdelala Dominika Prijatelj, sicer odgovorna za odnose z javnostjo v SNG Nova Gorica, in jo tudi zrežirala ter ji dala primerno odrsko podobo v uprizoritvi članov
Gledališke skupine Face, ki deluje v Kulturnem društvu Slavec v Solkanu. Gledališko skupino Face sestavljajo ne ravno rosni igralci, "nonice in nonoti", ki radi svoj prosti čas namenjajo gledališki dejavnosti, predvsem za male gledalce. Z lanskoletno predstavo Palček so obredli vse vrtce pri nas na Goriškem, saj je njihova članica tudi gospa Gabrijela Golob iz Pevme, ki je zelo aktivna v domačem kraju. Pravljica s poučnimi drobci, ki nam jih nasujejo nastopajoče živa-lice, zajklji, zajčji učiteljici, dobrosrčna krava, delavni krt, materinska raca, ki skrije zajčka pod svoje peruti, da ne bi ju zagrabil orel - ta ima seveda skomine po zajčjem mesu -, je prepletena z glasbo, za katero sta poskrbela igralec Peter Harl, član SNG Nova Gorica, in skladatelj Mirko Vuksanovič. Bogatijo jo tudi songi; za besedili
dveh pesmi, vezanih seveda na vsebino igrice, je poskrbela Anja Štefan, minimalne scenske elemente, ki sicer služijo tudi igralcem, ko se kostumsko prelevijo v različne pravljične like, je izdelal Davorin Golob, zamislila pa sta si jih Ines Drole Nanda in DA-Da Butik Nova Gorica, katerim gre pohvala tudi za izvirne kostume, ki jasno ponazarjajo značilnosti nastopajočih živali. Kot tehnika sta svoje prispevala Vladimir
toplo zaploskala nastopajočim, Lidiji Bensa, Darinki Marinič, Zofiji Nanut, Olgi Srebrnič, Gabrije-
li	Golob, Lidiji Vončina in Marjanu Brumatu, ki so v dveh mesecih ob potrpežljivi in požrtvovalni režiserki Dominiki Prijatelji postavili na oder lepo pravljično vsebino. Igrica skozi prizmo živalskega sveta prikazuje otroški svet, v katerem se bodo otroci takoj znašli in v zvedavih zajčkih prepoznali vrstnike in seveda tu-
Hmeljak in Jožko Markič.
Otroci so radovedno in tiho spremljali pravljično dogajanje, ki bo brez premierne treme gotovo še bolj gladko in sproščeno steklo na ponovitvah in razveselilo še druge male gledalce. Zbrana publika v solkanski dvorani je
di sebe.
Pohvala naj gre avtorici in vsem, ki so se trudili pri izoblikovanju ljubke predstave, pri kateri ne uživajo le mali gledalci, ampak tudi tudi njihovi odrasli spremljevalci.
IK
Fotoklub Skupina75 /15. Foto srečanj e
Pogled na raznolikost umetniške fotografije
Spet bo na vrsti srečanje z dobro fotografijo: 5. oktobra bo namreč v goriškem Kulturnem domu potekalo 15. Foto-srečanje, ki že tradicionalno predstavlja umetnike različnih narodnosti, slogov, jezikov, ki prinašajo pogled v najnovejše težnje v fotografiji.
Mlada Hrvatica Jelena Blagovič bo gledalce popeljala v družinsko zapuščino, v predale polne spominov, med drobce preteklosti, ki še živi in se prenaša iz generacije v generacijo. Slovenec Matej Peljhan s serijo diptihov raziskuje medsebojne odnose ter želje in konflikte, ki jih neizogibno spremljajo.
Tudi Tone Stojko prihaja iz Slovenije in je uveljavljen reporter in photo editor. Igra se z lučjo in
fokusom ter žensko telo prekrije z barvo in energijo, dokler ne pride do meja abstrakcije. Stefano Tuba-ro se giba ponoči med opuščeni-
mi tovarnami in skladišči, ponovno prebira ambiente preko raznobarvnih luči in dolgih ekspozicij-skih časov.
Goričan Giovanni Viola, več kot dvajset let koordinator obsoških fotografskih društev, privede na plan preko vlažnih gozdov figuro brez časa in starosti, učlovečenje naših starodavnih strahov. Miran Vižintin, predstavnik Fotokluba Skupina75, izkoristi širjenje tekočin in makrofotografske posnetke ter tako spremeni kapljice olja, s katerimi ustvari briljantne filigrane. Klub "Kamnik", mlad in vitalen slovenski klub, predstavlja "FKK off"!, serijo posnetkov, ki so jih ustvarili Klemen Brumec, Klara Galičič, Toni Grebenc, Blaž Janežič, Jernej Kaše, Ma-nuella Kotnik, Marko Kotnik, Maša Kotnik, Dušan Letnar, Jana Nakrsti, Robert Novak, Ana Pogačar, Janez Ravnikar, Aleš Senožetnik in Ana Stanovnik
Perčič.
Odprtje letošnjega Fotosrečanja, ki predstavlja višek razstavne sezone Skupine 75, bo kot vsako le-
to v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 5. oktobra ob 18.30. Prireditev je sad sodelovanja s Kulturnim domom, Glasbeno matico in ZSKD. Pokroviteljstvo so zagotovi-
li	Pokrajina Gorica, Občina Gorica in slovenska fotografska zveza FZS.
Večer bo uvedel predsednik fotokluba Silvan Pittoli, gojenci Glasbene matice pa bodo z glasbenimi utrinki popestrili kulturni dogodek.
Priznana fotografinja in predavateljica fotografije Lorella Klun je poskrbela za predstavitev avtorjev in njihovih del.
Podatki vseh fotografov in predstavitve kritičarke Lorelle Klun ter nekaj reprodukcij del so zbrani tudi letos v katalogu, ki so ga uredi-
li	sami člani Skupine75, oblikoval Igor Škorjanc, za prevode pa poskrbel Vili Prinčič. Splet: www. skupina75. it.
Razstavo si bo mogoče ogledati v Kulturnem domu v Gorici do 19. oktobra ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 in ob prireditvah.
Obvestila
Slovenska skupnost v sode lova nj u s Krožkom Anton Gregorčič prireja javno srečanje o reformi krajevnih javnih uprav, ki bo potekalo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prisotna bosta deželna odbornika Paolo Panontin in Mariagrazia Santoro.
Društvo ARS vljudno vabi v torek, 8. oktobra 2013, ob 18. uri v Galerijo Ars na Travniku, na odprtje skupinske razstave Kulturnega združenja Endas iz Tržiča. Razstavljena dela bo predstavila Maria Grazia Persolja.
V	okviru projekta JEZIKLINGUA poteka od 24. septembra do 5. decembra v Mladinskem domu v Gorici 40-urni osnovni tečaj slovenskega jezika za ne-govorce. Brezplačni vpis je možen do 24. septembra in vsekakor do zasedbe razpoložljivih mest. Info: tel. 0481 536455 ali 328 3155040. Slovenščina za odrasle pri SKRD Jadro, začetni in nadaljevalni tečaj, enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30. Informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. Klekljarski odsek društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva. Vpisovanje in informacije na tel. 0481776123.
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica razpisuje ob 40. obletnici ustanovitve skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen. Info
o	pravilniku in prijave: corili01@gorical91. it ali na telefonski številki 0481 31817 v jutranjih urah.
Romanje v Medjugorje od 4. do
vključno 7. oktobra letos. Potovanje z udobnim avtobusom, udeležba pri bogoslužjih. Za slovenske in italijanske potnike zadostuje veljavna osebna izkaznica. Vpis pri g. Darkotu za Goriško, tel. 0481 32121 in 3703201305, pri g. Jožetu Markuži za Tržaško, tel. 040 229166, in pri gospe Ani za Slovenijo, tel. 00386 5 3022503. Poštena gospa nudi oskrbo starejših ljudi v obliki izmenjave. Več informacij na tel. št.: 003865 2386744.
Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. 00386 30 325 558)
Nudim pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel.
00386 40606915.
Po potrebi čistim in likam. Sem poštena in natančna. Tel. 00386 70777512.
Iščem delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. 0038631449311.
Čestitke
Na Vrhu Sv. Mihaela praznujeta te dni 25-letnico poroke Claudio in Nerina. Božjega blagoslova, veliko zdravja, veselja in miru v družini jima želijo Karen, Matjaž, tata Nato, Gabri, Uštili, tati, Tjaša, Miki, Sara, Pavel, Mihael in Julija.
Na 52. Linhartovem srečanju
2013	gledaliških skupin Slovenije in zamejstva je matička za najboljšo predstavo v celoti prejela Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana za predstavo Umor v vili Roung. Režiser predstave Franko Žerjal pa je prejel matička za režijo. Za izjemen uspeh čestita celotnemu dramskemu ansamblu Zveza slovenske katoliške prosvete.
RADIO SPAZIO 103
(od 4.10.2013 do 10.10.2013)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2	Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do
22.30. Ob nedeljah od 14.30 do
15.30. Spored:
Petek, 4. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
Nedelja, 6. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 7. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zanimivosti iz naših krajev - Iz krščanskega sveta
-	Naši zbori pojo - Obvestila.
Torek, 8. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 9. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Starokrščanske cerkve na gori sv. Ueme - Izbor melodij.
Cetltek, 10. oktobra (v studiu Andrej Baucon):	Lahka	glasba	-
Zanimivosti iz sveta - Obvestila.
Katoliška knjigarna
v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo
vabi NA KAVO S KNJIGO
Gost prvega srečanja bo nadvse zanimiva osebnost:
FABRIZIO POLOJAZ
lastnik pražarne Primo Aroma poznavalec kave in karikaturist
v četrtek, 10. oktobra 2013, ob 10. uri v prostorih knjigarne
Toplo vabljeni!
Kavo ponudi
V
iVininRroinn
Slovenski posegi na občinski seji
Pokrajinsko tajništvo SSk z velikim zadovoljstvom sprejema potezo treh občinskih svetnikov SSk VValterja Bandlja, Marilke Koršič in Božidarja Tabaja, ki so na zasedanju goriškega občinskega sveta svoje posege imeli v slovenščini in nato dodali še italijanski prevod, ker ni bilo prevajalca. Goriški občinski svetjeto “novost” sprejel brez večjih protestov ali nasprotovanj. Zelo lepo je bilo, da se je po slovenskih posegih oglasil odbornik Guido Germano Peterin, ki je spregovoril v furlanščini. To potrjuje, da z dobro voljo in s spoštovanjem lahko pridemo do pomembnih rezultatov, saj se je končno tudi v goriškem občinskem svetu pokazal pravi obraz Gorice. SSk upa, da je tako dokončno prebit led in da bo to postala utečena praksa. Pri tem gre seveda poudariti, da bi bilo treba čim prej prilagoditi pravilnik goriškega občinskega sveta, ki je glede uporabe slovenščine in furlanščine še vedno v nasprotju z državno in deželno zakonodajo, pa tudi, da bi seje goriškega občinskega sveta potekale ob prisotnosti prevajalca, saj je dvorana opremljena z napravo za simultano prevajanje.
Mestna galerija Nova Gorica
Razstava del umetnika Zmaga Posege
Novo razstavno sezono v Mestni galeriji Nova Gorica so začeli v petek, 27. septembra, z odprtjem pregledne razstave primorskega umetnika Zmaga Posege (Postojna, 1959 - Šempeter pri Gorici, 2009), ki so jo pripravili skupaj z Mestno galerijo Piran. Razstava, ki bo odprta do 18. novem bra 2013, ponuja prvo celovito informacijo o delovanju umetnika, ki je s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamoval ne samo primorski, temveč tudi širši slovenski likovni prostor. Pobudo za sodelovanje dveh ustanov pri izpeljavi tega projekta je podal sam avtor, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja v ta namen zbiral, selekcioniral in pripravljal likovno gradivo. Razstava je zasnovana kot celota, s skupnim katalogom, a povsem različnima razstavnima gradivoma. Mestna galerija Nova Gorica (kustosinja Pavla Jarc) predstavlja umetnikove skulpture iz brona, kovine in gline ter omogoča virtualno doživetje bogate produkcije spomeniške in javne plastike. "Moje delo je iskanje v materiji, iskanje oblik, ki jih ta narekuje, gibanje skozi njen prostor ... Držim se klasičnih materialov, kovine, kamna, v meni je nekaj zemeljskega, osnovnega, iz česar skušam črpati. Kljub osebni obdelavi osnovne materije poskušam ohraniti njeno avtentičnost, njen značaj, njeno osnovno bit. Tako nastajajo nove specifične oblike gline, denimo, ki je v svoji osnovi zelo amorfna sestavina in v obdelavi tako krhka in lomljiva. Slediti skušam značaju sestavine, ki jo preoblikujem, vendar nisem specifično oblikotvoren, pač pa bolj kipar, ki materiji prisluškuje , je
nekoč izjavil Posega. "Prav s tega vidika se velikokrat pokaže njegova posebna občutljivost, spoštljiv odnos do snovi, ki jo obdeluje in ji poskuša vdahniti sporočilnost, ki presega njene fizične lastnosti", ugotavlja Brane Kovič, ter dodaja, da je zato njegovo
kiparstvo "nenehno iskanje in preverjanje tako haptičnih kot vizualnih učinkov, ki jih sproduci-rajo variacije na določeno temo skozi približevanja in razdruže-vanja sorodnih, a vselej na novo izumljenih sestavin konkretnega plastičnega organizma". Pomembno poglavje v Posegovem kiparskem opusu predstavlja spomeniška in javna plastika. Le-ta je precej bolj zavezana tradiciji,
saj je imel kipar le v redkih primerih bolj proste roke, tako da je lahko tudi v kipih, namenjenih postavitvi v javne prostore, izbiral oblike in oblikovalske postopke, s kakršnimi se je ukvarjal, ko je ustvarjal zase, neobremenjen z zunanjimi pobudami in predpisanimi ikonografskimi vzorci.
S tedenskim zamikom odprtja bo piranska Mestna galerija (kustosinja Majda Božeglav Japelj) nudila presek skozi kiparjevo ustvarjanje v kamnu in izbor iz Po-segovega širokega repertoarja risarskega opusa (razstava z naslovom Z risbo razmišljam o kiparstvu - skulpture v kamnu in risbe bo v Mestni galeriji Piran na ogled od 8. 10. 2013 do 5. 1. 2014). Dela, ki bodo na ogled na razstavah, prihajajo v veliki meri iz družinske zapuščine.
Razstavo bo spremljal zajeten katalog, v katerem so avtorji študijskih besedil umetnostnozgodovinsko ovrednotili Posegovo ustvarjanje. Brane Kovič je predstavil poglavitne značilnosti njegovega kiparskega opusa ter ga umestil v slovenski in širši mednarodni prostor. Pavla Jarc se je
Zmago Posega - Ženski torzo, ok. 1997, bron, 20,5 x9x3cm
posvetila javni plastiki, medtem ko je Majda Božeglav Japelj opredelila pomen in vlogo risbe v kiparjevem opusu. Poleg tega je prispevala še dokumentarni del z bibliografijo, seznamoma osebnih in skupinskih razstav ter evidenco umetnikove javne plastike.
Pri pripravljanju razstave in njeni izvedbi je bila izjemno dragocena pomoč Nataše Benčič-Posega,
avtorjevega brata Stanka Posege in novogoriškega galerista Dragana Abrama. Projekt so s pomembnimi finančnimi prispevki podprli Mestna občina Nova Gorica, Občina Piran in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Zmago Posega je leta 1982 diplomiral iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in istega leta prejel študentsko Prešernovo nagrado. Jeseni se je vpisal v prvi letnik kiparskega specialističnega študija na ALU, ki ga je leta 1985 uspešno opravil, vendar ne končal z diplomskim delom. Leta 1995 je postal docent za kiparstvo na ljubljanski ALU, od 2002 pa predstojnik Oddelka za restavratorstvo. Veliko je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Ustvarjanje Zmaga Posege je bilo zavezano robnemu kul-turno-geografskemu prostoru, ki ga zaradi bližine meje opredeljuje intenzivna pretočnost stikov med ljudmi mediteranske kulture. Kljub temu da je ustvarjal vedno malce odmaknjeno od večjih središč dogajanja, je znal izkoristiti možnosti okolja, v katerem je deloval. Likovna kritika je v malih plastikah poudarjala njegovo sposobnost združevanja tradicionalnega kiparskega jezika in sodobnega razumevanja objekta v kontekstu prostora. Pri tem izstopa zlasti njegovo mojstrsko obvladovanje izbranih materialov, pa naj gre za kovino, glino, bron ali kraški kamen. Raziskovanje različnih vidikov plastične izkušnje se v opusu kiparja Zmaga Posege neločljivo dopolnjuje tudi s poglabljanjem v likovno problematiko risarskega jezika. Reducirana plastična govorica Posegovih prostorskih realizacij v risbah ohranja minimalistični izraz, podčrtan z monumentalnostjo vtisa uporabljenih sredstev. Kiparju male plastike so predstavljala svojevrsten izziv tudi javna naročila. S tem opusom se uvršča med avtorje, ki so prispevali pomemben delež v široki produkciji javne in spomeniške plastike, zlasti na Goriškem.
Kratke
V Kočevju predstavljena pričevanja otrok iz italijanskih koncentracijskih taborišč
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so v ponedeljek, 16. septembra, odprli razstavo Ko je umrl moj oče oziroma Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943), ki so jo pripravili v Arhivu RS. Vsebino razstave sta ob njenem odprtju predstavila zgodovinarja in avtorja knjige Trpljenje otrok v vojni Metka in Boris M. Gombač.
Kot so sporočili iz kočevskega muzeja, razstavo sestavlja 26 velikih panojev, na katerih so prikazani spisi in risbe otrok, ki so bili od poletja 1942 do septembra 1943 internirani v italijanskih koncentracijskih taboriščih Rab, Gonars, Treviso, Visco, in Renicci.
Spisi in risbice otrok, starih od 7 do 13 let, so nastali spomladi leta 1944 v partizanskih šolah na osvobojenem ozemlju ribniško-ko-čevskega območja. Zaradi dokaj natančnega vodenja upravnega poslovanja med narodnoosvobodilnim bojem pa so se ohranili v množici arhivskega gradiva, kije obravnavalo partizansko šolstvo. Shranjeni so v sektorju za varstvo arhivskega gradiva druge svetovne vojne Arhiva RS.
Besedila otrok so hkrati z obširno razlago tedanjega geopolitičnega in vojaškega stanja v Sloveniji ter na Hrvaškem na razstavi predstavljena tudi v italijanskem prevodu.
Metka in Boris M. Gombač sta risbe in spise, ki sojih po vrnitvi iz italijanskih koncentracijskih taborišč narisali in napisali otroci, zbrala v knjigi, vanjo pa sta vključila tudi pogovore z nekaterimi izmed njih. Razstava v kočevskem muzeju bo odprta do 25. oktobra.
Niz srečanj Sintonie v Vidmu
V nizu srečanj Sintonie prireja center DARS iz Vidma v četrtek, 3. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Feltrinelli v Vidmu, Villa Canciani 15, prvo prireditev, poimenovano: Incursioni poetiche nr. 1 - Pesniški vpadi - prvič. Na njej bo svoje novejše pesniško ustvarjanje in zbirko Sol na jezik/Šale sulla lingua predstavljal Marko Kravos. Ob njem bodo nastopili še Roberto Dedenaro, Gabriella Musetti, Mard'a Sanchez Puyade, povezovala pa bo članica centra Dars Antonella Sbuelz.
Svoje pesmi je Kravos bral tudi na knjižnem festivalu Pordeno-nelegge, in sicer v polni loži mestne hiše v soboto, 21. septembra. Prejšnji konec tedna, 27. septembra, je Kravos nastopil tudi v Murski Soboti ob strokovnem druženju mladinskih pisateljev Oko besede, in sicer na eni od tamkajšnjih višjih srednjih šol.
Njegova antološka zbirka poezije V kamen, v vodo je bila namreč letos uvrščena kot bralna predloga za pisanje eseja za Cankarjevo nagrado na višji stopnji srednjih šol.
Njegova naslednja pesniška pot ga bo vodila 22. oktobra v Milan, kjer bo ob 18. uri gost Društva Slovenci v Milanu, in sicer v ugledni knjigarni Claudiana v ulici F. Sforza, 12/a. Predstavila ga bo in se z njim pogovarjala Marina Lipovac Gatti s Katoliške univerze Sacro Cuore v Milanu.
Ob predstavitvi prvenca Goričana Mattea Oleotta "Zoran il mio nipote scemo"
Oče naš (in osmica) na beneški1
Prepolna dvorana Darsena na Lidu, nekdanja "Arena" beneškega filmskega festivala, ki je svoj čas doživela premiere popularnih evropskih in hol-lywoodskih uspešnic, od Povratka Jedija do Leona. Na zatemnjem ekranu svetlobni beli zapis: "Igor Prinčič predstavlja"... Poznani pej-saži, položni grič z Mirenskim Gradom, preko diagonal trtnih nasadov čez Sočo, meglen pogled na belokoščen amfiteater prve svetovne vojne pri Oslavju, temnozelene asfaltne proge, ki peljejo v Brda ali čez mejo po strugi Soče. Iz zvočne kulise se dvigajo topli in svetli glasovi pevcev iz Fare, ki pojejo furlanske, tržaške, slovenske pesmi, narodne, pivske, slovesne kot Oče naš Jožeta Leskovarja, ki pripovedujejo o lepoti in razžaljenosti naših perifernih, obmejnih, večkulturnih krajev večtisočglavi množici svetovnega festivala.
Minimalistična uprizoritev "fra-ske" med griči, v osamljeni cementni hali sredi zelene lepote, z dotrajanimi sodi v ospredju, nam predstavi protagoniste te grenko-sladke, skoraj neorealistične komedije. Gospodar Gustino gosti v svoji osmici običajne goste, preperelega Alpinca, šarmantni nasmeh Arielle Reggio in čudaškega junaka, neotesanega, surovega, odurnega Paola, ki se mu svet dobesedno prekucne na glavo s prihodom nepoznanega, "idiotskega" nečaka Zorana, z onstran meje po smrti pozabljene tete.
Ne vemo, ali smo v ozračju ču-
daških zgodb in likov iz Kosmačeve tolminske zakladnice ali pa znotraj etičnega mikrokozmosa vseh nians človekovega čustvovanja Dostojevskega. Skratka, srečanje dveh tako različnih oseb, zapitega vulkanskega štiridesetlet-nika v krizi (zvezdnik italijanskega filma Paolo Battiston) in zasanjanega očalastega najstnika (naturščik Rok Prašnikar), sproži iskro preobrata. V filmu Zoran, moj nečak idiot govorijo italijansko tudi slovenski liki, notar Peter Musevski, zdravnik Ivo Barišič, sam Zoran, ki se je naučil papirnate italijanščine iz knjig mamine knjižnice. Nekateri zamejski gledalci so to ožigosali, a dramaturška izbira govori v prid popularnosti filma. Režiser Marco Oleotto in producenta Igor Prinčič (za go-riško Transmedio) in Miha Černec (za slovensko Staragaro) so izbrali pot lažjega dostopa do publike; njihov film ima in gotovo uresničuje artistične namere, a si obenem želi priti do občinstva.
V	filmu, poleg asketskega Roberta Citrana in dopadljive Marjute Slamič, nastopa tudi igralec-režiser Jan Cvitkovič, dobitnik pred 12 leti Zlatega leva prihodnosti s prvencem Kruh in mleko, avtor znanstvenofantastičnega celovečerca Archeo, ki je bil gost le-
tošnje jubilejne 70. "Mostre", skupaj z drugimi 70 zmagovalci festivala, z udeležbo pri skupinskem filmu Venezia Speciale 70 - Fu ture Reloaded". 90-sekundni Cvitkovičev utrinek, posvečen zgodovini filma "I was a Child", sta producirala Staragara in Tran-smedia, producenta tudi omenje-
nega Archeo.
Nekdanji "kinoateljejevec", sedaj neodvisni producent Igor Prinčič, je celih pet let vztrajno iskal partnerje in finančne vire za Zorana in poleg omenjenih producentov pridobil še prispevek Eurimages, italijanskega kulturnega ministrstva (MiBAC), Slovenskega filmskega centra, Javne agencije Viba Film, RTV Slovenija ter Filmske
mostri'
komisije in Deželnega avdiovizualnega sklada Dežele FJK. 36 let od znanega programskega intervjuja Darka Bratine v Primorskem dnevniku, ko je napovedoval ne le tradicionalno filmsko društvo, kjer bi prikazovali filme, a tudi "atelje", kjer bi jih proizvajali, po pretežno kulturnih pro-
dukcijah Kinoateljeja in bolj eksperimentalnih Transmedie, smo sedaj pred pravo komercialno (brez negativnega prizvoka) produkcijo iz širšega goriškega mešanega prostora, ki lahko računa na dober odziv v Italiji in mednarodno.
Desetminutno ploskanje v dvorani Darsena, dobre recenzije in nagrada občinstva na Mednarod-
nem tednu kritike beneške "mostre", so dobra napotnica za prihod filma, sredi novembra, v italijanske kinodvorane. Sedaj ima glavno besedo distributer Tucker film iz Vidma, izraz 30-let-ne izkušnje pordenonskega Cine-mazero in videmskega CEC (Centra espressioni cinematografi-che), ki se je v zadnjih letih uveljavil s promocijo več uspešnic, iz videmskih pregledov azijskega filma Far East Film, npr. japonskega Departures (T. Yojiro) ali južnoko-rejskega Poetry (L. Chang-dong).
Goriška mešana koprodukcija je po več letih edina zastopala italijanski film na beneškem mednarodnem tednu kritike, ki ga prireja sindikat italijanskih filmskih kritikov SNCCI. Izmed 400 poslanih prvencev s celega sveta se je v izbor uvrstil še drugi slovenski film, prvenec novomeškega režiserja Roka Bička, Razredni tovariš. Kot znano, je tudi to delo prevzelo občinstvo in kritike na Lidu ter prejelo glavno nagrado pregleda, zlatega leva prihodnosti, in po beneški predstavitvi kar 8 nagrad na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Tudi Zoran je bil nagrajen v Portorožu z zlato vesno za scenografijo (Vasja Kokelj in Anton Špacapan Vončina) in za najboljši manjšinski film.
Za slovenske gledalce v dvorani Darsena je bilo res vzburljivo poslušati, v tišini sredi italijanske in
mednarodne množice gledalcev, sugestiven, najprej nekoliko negotov, potem pa čisto ubran solo napev Oče naš, ki ga je zmogel mladi Rok Prašnikar, Zoran. Vse bolj sproščeno pa je bilo v "osmici" na lepem vrtu zraven Palače filma, v Zoranovi hiši, ki jo je postavila produkcija. Po majskem nastopu na Marcheju v Cannesu so s sodelovanjem briškega vinarja Renata Keberja, konzorcija pršuta S. Daniele in drugih uredi-
li	tradicionalno točilnico vina in drugih dobrot (pršut, "panceta", sir, kuhana jajca, jota) iz habsburških časov, v kateri so se lahko srečali vsi prijatelji in partnerji od Berlina do Cannesa, Sarajeva, Rotterdama, Sofije in Sto-na... in seveda časnikarji, producenti, distributerji in gledalci, ki se zanimajo za Zorana. Na veselici po premieri so se zbrali številni ugledni gosti, od predsednice dežele FJK Serracchianijeve in deželnega odbornika za kulturo Torrentija do predstavnikov Film Commission FVG in vseh partnerjev, ki so sodelovali pri filmu. Z Battistonom, Oleottom, Prinčičem, vso ekipo in igralci, tudi iz novogoriškega SNG, so se veselili fansi z Goriškega in Tržaškega, ki so prišli na projekcijo, poseben avtobus družbe Transmedia z vsem osebjem, ki dela pri obeh Kinemaxih, Tmediji in povezanih medijskih družbah, direktor Transmedie Giuseppe Longo, predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič in ostali "kinoateljejevci", predsednik KB 1909 Boris Peric, festivalska dopisnica Ivana Godnik in časnikarji PD, pevci zbora iz Fare, ki so prepevali furlanske pesmi in Kol'kor kapljic, tol'ko let...
ATO
Foto A. Furlan
V Kranju
Pri tržaški založbi Mladika
mtt
Na ogled razstava del Lojzeta Spacala
V	Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj so v petek, 13. septembra, odprli razstavo slikarja in grafika, Prešernovega nagrajenca Lojzeta Spacala. Odprtja razstave z naslovom Lojze Spacal: Matrica - grafika - slika, ki je druga v
_______________________________________ nizu	štirih	razstav	o
tej temi, se je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Galerija Prešernovih nagrajencev v nizu razstav o Spacalu sodeluje z Galerijo Murska Sobota, Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Ljubljanskim gradom. Razstava v Kranju je
Lojze Spacal: Ruševine na Krasu, 1946, pobarvana grafična matrica, 25 x 18 cm
druga izmed štirih, ki na samosvoj način predstavljajo Spacalovo vez med matrico in sliko. Za Mursko Soboto in Kranjem bodo oktobra odprli tretjo razstavo v Slovenj Gradcu, poleti 2014 pa še na Ljubljanskem gradu.
Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju v stalni zbirki poleg izbora grafik hrani tudi eno zadnjih matric, s katerimi je Spacal še sam odtisoval grafike.
V	odtisih matric, zidov, predmetov in spominov je zajeta vsa Spacalova osebna identiteta, ki je hkrati tudi kraško in mediteransko kolektivna, so ob pripravi razstave zapisali v Galeriji Prešernovih nagrajencev, kjer je osrednja pozornost namenjena 16 pobarvanim matricam, ki so nastale od leta 1936 do leta 1961, ter pripadajočim grafikam. Razstava bo na ogled do 16. novembra.
Spacal seje rodil 15. maja leta 1907 v Trstu in doživel polno priznanje tako v slovenskem kot v italijanskem kulturnem prostoru. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in v tujini. Leta 1974 je za slikarski in grafični opus prejel tudi Prešernovo nagrado. Umrl je 6. maja 2000.
Dve novi knjigi Alojza Rebule
in Irene Žerjal
Irena Žerjal, Sumljive in abstraktne poezije
Verzi Irene Žerjal so vnesli v zamejsko literaturo nove načine pisanja, saj je pesnica izdelala samosvoj pesniški diskurz. Nova pesničina zbirka z letnico 2013, ki jo sestavlja pet sklopov, izpoveduje čustva in pripoveduje o prijateljih, spominja se obiskanih mest, tržaških in tujih ustvarjalcev (Černigoja,
Bambiča, Bartola,
Plečnika, Shakespeara). Pesnica se počuti doma tako v Trstu kot v Ljubljani, v Pragi in New Yorku, v njenih verzih pa se sliši tudi odmev burje in občuti vonj po hijacintah in kraški pokrajini. Polno likov naseljuje njene verze in jim daje življenje, ki je trpko, ponuja razočaranja in otožnosti, a slika le sodobni svet, ki se mu postavljajo nasproti asociativni spomini na preteklost. Pesniški glas Irene Žerjal ostaja kot vedno edinstven, saj "ni hotela pihati v isti rog / z vsakdanjimi predsodki, / saj je imela druge poti /... Bi nikdar ne mogla biti v čredi / čenčati vsevprek na ukaz /
SUMLJIVE
IN
ABSTRAKTNE
POEZIJE
čvekati o vremenu, botrah in stricih / kar tako / za prazen nič". Irena Žerjal (1940) je po maturi na klasični gimnaziji v Trstu doštudirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pesniti je začela v nižji srednji šoli in je objavljala najprej v Literarnih vajah, potem v raznih revijah: Zalivu, Mostu, Mladju, Prostoru in času, Sodobnosti, v tržaški Mladiki in drugih. Izdala je več pesniških zbirk, prva Goreče oljke je izšla leta 1969, sledili so ji Topli gozdovi, Klišarna utopičnih idej, Gladež, Alabaster in Let morske lastovice. Sočasno je objavljala moderno oblikovane črtice, novele, eseje in romane (Tragedjica na grobljah, Magnetofonski trak, Kreda in hijacinte). Alojz Rebula, Pred poslednjim dnevom
"Kakšen Rebula je to", si bo rekel bralec del tega primorskega pisca, če bo naletel na tole knjigo: "V njej ni Krasa s Trstom, ni antike, ni srednjega veka ne razsvetljenstva, ni slovenstva, ni revolucije
Res, vse navedeno je v tej nadna- Alojz Rebula (1924) Pisatelj, eseji-
rodni knjigi zaznati samo v daljnih refleksih. Tokrat je pisec šel preko navedenih tem, kot da se je naveličal zgodovinskosti, pretekle in sedanje. Privoščil si je in obenem tvegal razsežnost, ki jo v glavnem obvladuje znanstvena fantastika: prihodnost.
Vendar j e vanj o stopil v celotnosti svojega dojemanja sveta.
Rebulova Zemlja v tem romanu neiz-premenljivo ostaja, kar je in je zmeraj bila in bo, čeprav jo je neki dvoumni, pol božanski genij, Alti-sim, poenotil z ukinitvijo
držav in narodov. Tudi na tem "novem" planetu s parlamentarno demokracijo, a tudi s tajno policijo, se nemir človeka in družbe ne konča. Gospodarske krize in stavke trajajo naprej. Poleg tega ljudi prevzema apokaliptična tesnoba, slutnja bližnjega konca sveta. Knjiga je dejansko izraz upora proti sodobnemu nihilizmu, je pritrditev smislu človeka in zgodovine.
st, prevajalec. Diplomiral je iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani in doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih na univerzi La Sapienza v Rimu. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Njegov literarni opus šteje zbirke novel (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena), romane (V Sibilinem vetru, Jutri čez Jordan, Kačja roža, Jutranjke za Slovenijo), dnevnike (Gorje zelenemu drevesu, Previsna leta, Ko proti jutru gre) in eseja (Na slovenskem poldnevniku).
Za svoj literarni opus je prejel več nagrad (literarno nagrado Vstajenje, Prešernovo nagrado, mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod romana V Sibilinem vetru, leta 2005 nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, za italijanski prevod tega dela je leta 2012 prejel italijansko literarno nagrado Rigoni Štern).
\
z.ov^
3/2011
7 programskih kombinacij: izberi pot svojega srca!
UPRIZORITVE SSGTRST V SEZONI 2013/14
Nina RatllC - Plemena cd H ngvainbra
Spiro Seimone - Dvorišč*, Koli o<J l D lan^ans Anion PftvIuviO Čehov - Striček Vanja .» U n rtu Vukio Mishima - Pet modernih no dram >j t cnaja
GOSTUJOČI PREDSTAVI V OSNOVNEM ABONMAJU Alek^inder Nikulajuvič Ostrovski - Nevihta	ti n	■
Iztok Mlakar - Sljehrnik 15 in i& iKb-Liijj
MODRI PROGRAM
John Patrii-k S hunte)' - Dvom v. decembra
eVbluiion L>anee 'J heatrc - Electric cit}':: 5. Icbruar|a
ChodcrlfK dč‘ Lučine,Chrislopher Hamjrton - .Nevarna razmerja	-r.-.n-n
Antoa Foerster - Gorenjski slavček u juniju * operi L^btjgna
E iMobuanim pferfcjarl
ZELEM PROGRAM
Balleitodi Roma - (.'ontenipnrarv tango rrrmrmhra
Magniflco & Srbski vojni orkestar Stanislav Blnički iy decembra
Enrii-o I-Ullmann - Sen iti februarja \Villiam Shakespeare - Hamlet IB. iipnUi
RDEČI PROGRAM
A Ido Nit-olaj - Parole, parole ali Ni bila peta* bila je deveta ju i^uarja Andrej Rozman Koza - Passion de Pressheren A. lebnjana Nu-hojSa Fop-Tasid - .Vlarlene Dictrlch ■S mnrea Svetlana Makarovič - Krizantema na klavirju i sprti
Vse predstave bodo opremljene /. iurfijau&imi r»ilnap«i
Informacije In vpisovanje ;i nmi nvijo >jin hLrujr.i v ulici PcLnwiiH>4 Umiki; poti- IOjCKI	-	JOAKJ.Ior-	pet	ICU)0-	15.00
PoSLillLI ;iiš piijaietj flOt [iCvbi.H.iku!
www.teaterssg.com
Kratke
Natečaj za priredbo Puntarske
Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina, Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in z Jusom Devin, razpisuje natečaj za zborovsko priredbo pesmi Puntarska, in sicer za štiriglasen mešani ali moški zbor. Namenjena pa je skladateljem, ki so mlajši od 35 let, da bi jo s svojimi deli približali občutljivosti današnjega časa.
Z natečajem so pobudniki želeli ponuditi skladateljem in zborom ter posledično poslušalcem možnost, da ob 300-letnici velikega tolminskega punta ozavestijo to uporniško dogajanje. Tedanji kmečki upor se je namreč meseca marca leta 1713 začel v Tolminu in je na začetku maja dosegel tudi Devin, kjer je približno 7.000 kmetov devinskega gospostva pred gradom zahtevalo svoje pravice. Napad na grad seje končal v krvi.
Besedilo Puntarske je napisal Mile Klopčič, kije ustvaril izrazito uporniško pesem. Zgodovinsko opredelitev ji je dal s tem, daje za prvi verz uporabil znano geslo puntarjev “le vkup, le vkup, uboga gmajna”. Glasbo ji je napisal Rado Simoniti in po tem napevu je znana po vsem slovenskem prostoru.
Organizatorji sporočajo, daje vsebina natečaja v formatu pdf na ogled na spletni strani devinsko-nabrežinske občine in da rok za izročitev izdelkov zapade 30. novembra letos, medtem ko bodo nagrajence razglasili prihodnjo pomlad.
Ad formandum / Odprtje razstave People za začetek šolskega leta
Prejšnji teden se je tudi uradno začel pouk na zavodu Ad formandum. Uvod v letošnje šolsko leto je potekal v znamenju ustvarjalnosti. Skupaj z združenjem Juliet iz Trsta, ki že več let sodeluje z Ad formandumom pri organizaciji umetniških večerov na zavodu, so namreč prejšnji petek odprli razstavo avtorja Carla Piemontija.
Mladi avtor, po rodu Goričan, je diplomiral iz umetnosti na likovni akademiji v Milanu in je sedaj profesor risanja in zgodovine umetnosti na goriškem znanstvenem liceju. Ukvarja se s slikanjem: leta 2011 gaje pomočnik kustosa Whitney Museum of American Art iz New Yorka Elisabeth Sherman izbrala za sodelovanje na 26. skupinski razstavi v sklopu mednarodnega likovnega natečaja v Agora Gallery v New Yorku. Leta 2012 je razstavljal na mednarodnem sejmu moderne umetnosti v Bologni in na 54. Beneškem bienalu.
Razstava People na svojevrsten način govori o potovanjih, morju, naravi in osebah, ki se s temi temami povezujejo. Dela krasijo stavbo slovenskega zavoda in so na ogled vsak dan med delovnim urnikom. Na odprtju je o avtorju in razstavi spregovorila kritičarka Alessandra Vicari.
V	imenu zavoda je prisotne nagovorila Annamaria Milič, ki je poudarila plodno sodelovanje z združenjem Juliet iz Trsta. “Trikrat na leto se srečamo z umetniki in njihovimi deli, ki jih združenje Juliet in njegov umetniški vodja Roberto Vidali predlagajo, zato da v naše prostore vlijemo kanček umetnosti in ustvarjalnosti, ki postane obenem gonilo za razmišljanje in iskanje novih idej tudi v naši institucionalni dejavnosti, ki je pravzaprav izobraževanje in izpopolnjevanje v poklicu”, pravi Miličeva.
Na družabnem klepetu po odprtju so gostje "predpremierno” okusili prigrizke, ki sojih pripravili mladi kuharji na gostinski šoli v sklopu notranjega kuharskega natečaja in jih bodo postregli na letošnji izvedbi Barcolane. Prigrizke so spremljala vina, ki jih je ponudila kmetija Primožič z Oslavja pri Gorici.
Odprtje razstave je bilo tudi priložnost, da so predstavili še ostale dejavnosti, ki sojih na Ad formandumu pripravili za letošnje leto: od novembra bodo stekli tečaji jezikov (slovenščine in angleščine) in računalništva (osnove uporabe računalnika do učinkovite uporabe mobilne tehnologije). Pestra je tudi ponudba kuharskih tečajev: v programu je šest različnih naslovov za šest različnih kuharskih večerov. Po uspehu lanskih izvedb bodo pozno pozimi priredili tudi šolo obrezovanja. Več informacij nudijo na sedežu tajništva v ul. Ginnastica ali na spletni strani www. adformandum. org.
CERKENI PEVSKI ZBOR V MAVHINJAH vljudno vabi na prestavitev knjige Iga Legiše
MAVHINJE CEROVLJE VIŽOVLJE SESUAN
ob 900-letnici prve omembe Mavhinj in prve pisne omembe Cerovelj leta 1335
nedelja, 6. oktobra 2013, ob 15. uri šola v Cerovljah
EEUMSMM Volk in kozlički v izvedbi MGŠ Matejke Peterlin
Bi jedli krokete ali meso?
Sezona Gledališkega vrtiljaka 2013-2014 je minulo nedeljo doživela svoje prvo dejanje: nove predstave, stari uspeh! Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu je v mrzlem vetrovnem popoldnevu pokala po šivih, saj so desetine mladih in najmlajših gledališčnikov obiskali radostni starši in sorodniki. Do marca prihodnje leto bosta Radijski oder in Slovenska prosveta, ob podpori ZKB in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ponudila sedem mikavnih predstav, ki so ob širjenju
gledališke kulture tudi vzgojnega pomena: v abonmajski sezoni se krepijo odnosi med otroki in starši, poglabljajo družinske in prijateljske vezi, oživlja nedeljsko mestno življenje "na vasi".
S starimi cenami za abonmaje in dvojno nedeljsko izmeno predstav, ob 16.00 in 17.30, je sezono Gledališkega vrtiljaka po tradiciji odprla domača produkcija. Udeleženci MGŠ Matejke Peterlin, ki so poleti vadili v Finžgarjevem domu na Opčinah, so uprizorili igro Volk in kozlički. Predstavo je uvedla
koordinatorka GV Lučka Susič. Dvakrat po 27 otrok, za skupnih 54 igralcev je pogumno in prepričljivo zaigralo znano pravljico v moderni priredbi. Namesto svežega mesa so si mali volčiči zaželeli pohanih kroketov, ker so zanje izvedeli po televiziji. O pravem mesnem kosilu sprva ne želijo slišati in se po krokete odpravijo, preoblečeni v psičke, na sejem v mesto. Tam doživijo marsikaj, med drugim tudi to, da jih nevarni 'žandar' prepozna, in zato morajo v beg. Oče volk pa za njimi, išče jih in išče, dok-
Praznik časopisa Vita Nuova
Škofijski tednik je sredstvo, za katerim stoji skupnost
Tržaški škofijski tednik Vita Nuova je v obdobju urednikovanja	Stefana
Fontane, ki je pred nekaj leti nadomestil sedanjo tržaško podžupanjo Fabiano Martini, pridobil izrazito profilirano uredniško politiko. Ta se temeljito naslanja na dušnopastirsko prizadevanje tržaškega škofa Gi-ampaola Crepaldija, ki je svojčas prav Fontano postavil na položaj urednika. Fontana je prepričan, da škofijski tednik ni le posrednik novic, ampak je tudi okolje, ki spodbuja druženje, prijateljstvo ter deljenje izkušenj in mnenj. "Škofijski tednik je sredstvo, za katerim stoji skupnost", sta mnenja Fontana in Luca Farina, predsednik upravnega odbora časopisa. Prav zato, da bi Vita Nuova to stališče delil s svojimi bralci, so se na uredništvu v soglasju s škofijo odločili za prireditev dvodnevnega praznika, ki je bil
stališča, v katerih se lahko vsakdo prepoznava. Resnico moramo katoliški časniki soglasno razglašati, drugače tvegamo, da se bo pluralizem spremenil v babilonsko čaršijo", je poudaril in s tem posredno zagovarjal večje sodelovanje škofijskih tednikov. Glavni nasprotnik resnice, ali bolje Resnice z veliko začetnico, je po mnenju novinarke Frigerio sodobni relativizem, ki postavlja v dvom in razvodeni ne samo Božjo besedo, ampak tudi naravno resnico, na primer glede splava in družine.
"Večkrat naletim na odpor tudi v samih katoliških krogih, ki me zaradi mojih bitk imajo za rea-cionarko". Frigeriova pa se nikakor ne vda malodušju, prepričana je namreč,
postavlja na stran tistih, ki sodijo, ali na stran Jezusa Kristusa? "Katoliški tisk mora posredovati Božjo milost, ki nas bo odrešila, ne glede kakšne osebe smo", je dejal in svoje stališče podkrepil z zgovorno mislijo, ki prizemlji marsikaterega 'pravičnika': "Bog obstaja, ampak to nisi ti"! Katoliški časnikarji se večkrat spuščajo v križarske vojne proti splavu ali homofobiji in pri tem pozabljajo, da evangelij prav tako obsoja
novega veka. Časnikar je izhajal iz ugotovitve, ki jo je urednik tednika Vita Nuova pred njegovim posegom izrekel, in sicer, da se italijanska družba pomika vedno bolj v sekularizacijo bodisi na nivoju etike bodisi vere. Vprašanje se je dotaknilo zlasti vedno manjše vloge, ki jo v sedanji politiki imajo katoličani. Končalo se je obdobje, ko je katoliško politično garnituro pogojeval nekdanji predsednik italijanske škofovske konference kard. Ruini. Dokaz tega je po mneju Fontane in Am-iconeja zakon o homofobiji, ki je v parlamentarni beležki prav sedaj aktualen. Po mnenju Ami-coneja bo zakon, če bo odobren, predstavljal "antropološko" revolucijo v italijanski družbi. Tradicionalna družina (o kateri je gov-
Riccardo Cascioli, Benedetta Frigerio, msgr. Giampaolo Crepaldi, Stefano Fontana, Andrea Tornielli in Mauro Ungaro (foto IG)
ob lepem številu udeležencev v četrtek, 26., in petek, 27. septembra, v pastoralnem središču Pavel VI.
Prvo srečanje je bilo namenjeno okrogli mizi, na kateri so udeleženci razmišljali o nadvse zahtevnem vprašanju, in sicer Ali katoliški tisk pove resnico? To tematiko so razvili Benedetta Frigerio, časnikarka tednika Tempi, Riccardo Cascioli, urednik spletnega časopisa Nuova Busso-la Quotidiana, Mauro Ungaro, glavni urednik tednika škofijske nadškofije Voce Isontina, in Andrea Tornielli, novinar dnevnika La Stampa. Uvodno razmišljanje je pripadalo Stefanu Fontani, ki je začrtal smernice nadaljnjega dialoga. Dejal je, da pomeni resnica po njegovem mnenju nagovarjanje bralca s stališči, ki se ne dajo prikrojiti vsakemu okusu. Za tako zasledovanje resnice je potreben vsakodneven boj in krepka ramena, da je mogoče prenesti različne kritike na račun starokopitnosti uredniške politike časopisa. "Preveč lahko je zagovarjati preprosta
da ji Božja resnica in krščanska etika glede človekovega dostojanstva in neodtujljivih načel pomagata, da svoje nasprotnike usmerja na pravo pot. Resnica je po mnenju Riccarda Casciolija sposobnost, da na svet in družbo gledamo z drugačne perspektive, se pravi z Gospodovega zornega kota. To prepričanje ga je vodilo v obsodbo zakonskega osnutka o homofobiji, z izglasovanjem katerega bi družba tvegala spreobrnitev Božjega načrta. Mauro Ungaro pa je prepričan, da je resnica za škofijske tednike mogoča le v primeru, da časopis deluje v lojalnem sozvočju s škofijsko pastoralo načelnika škofije - se pravi s škofom. Prav zato je priporočljivo, da se škofije jasno in glasno izrečejo o določenih skupnih tematikah in da s sinergičnim zanosom s sobrati nakažejo smernice: to bi obenem omogočilo tudi večje sozvočje škofijskih tednikov. Stališče časnikarja Andree Torniellija se je nekoliko razlikovalo od mnenj njegovih predhodnikov. Razmišljal je, ali nas resnica
ohranjanje revščine, j "Resnica ni orožje, resnica je odnos z
I	bližnjim, kot nas uči papež Frančišek", je dejal Tornielli. Nadškof Crepaldi, ki je končal krog posegov, je v svojem izvajanju obudil spomine na obdobje, ko je bil kot študent semenišča iz njega tudi izključen za tri mesece, ker je s študentskim časopisom dregnil v delikatna ravnovesja visokih šolskih krogov. "Povedal sem resnico in bil kaznovan, ampak ob tisti izkušnji sem se zavedal, kaj pomeni sporočilnost krščanskega nauka pri posredovanju resnice same". Po njegovem mnenju je kristjan vedno ponižen, če ve, da ne razpolaga z resnico: "On sam je v lasti Resnice - Boga". To Resnico vselej jamči Cerkev in prav zato je njena prava zgodovina tlakovana z vzorom mučeništva. Mučeniki so osebe, ki iz svojega 'odrešujočega položaja' niso nikdar vsiljevali drugim svojega stališča, a so bili do smrti predani Božji ljubezni, Resnici namreč.
Nadškof Crepaldi je svoj poseg sklenil z ugotovitvijo, da je prav zato danes za kristjane ključnega pomena najti pravo razmerje med Resnico in sodobno sekular-izirano družbo, o kateri je naslednji dan spregovoril časnikar, odgovorni urednik tednika Tempi, Luigi Amicone. Gost je svoje razmišljanje usmeril v sedanje stanje italijanske družbe, ki se dejansko nahaja na precepu nekega
oril tudi vodja podjetja Barilla in bil zaradi svojih besed tarča ostrik kritik zagovornikov t. i. odprte družbe) bo tako zašla v pozabo, starši in šolske ustanove bodo prisiljeni posredovati otrokom drugačne etične poglede, kar bo družbo pahnilo v zmedo. Dejstvo je, da smo v ravnodušnem političnem okolju, kjer politiki (tudi krščansko-katoliškega kova) zasledujejo le osebne interese, željo po oblasti. To dokazuje, kako sta zahodna družba in njeno kapitalistično kolesje, ki osebo pretvarja v golega potrošnika, izničila dejavnike, ki skrbijo za pravo svodobo in dostojanstvo človeka. "Ti gospodje se poskušajo za uresničitev tega načrta posluževati tudi kristjanov", je dejal Amicone. V tem vidiku si politika italijanske države vzvišeno lasti pravico, da na novo postavlja koordinate družbi. Najbrž se v tem načrtu izsiljujejo in potvarjajo misli samega papeža Frančiška, češ da s svojimi stališči sprejema istospolne zveze in podobno. Po mnenju Amiconeja se mora sicer Cerkev vprašati, zakaj je tako pomanjkljiva pri posredovanju pozitivnega odnosa do življenja. Petkov večer je nato ponudil gledališki utrinek Don Camillo e Padre Brown igralca Fabia Tre-visana, ki je hudomušno sklenil dvodnevni praznik tednika Vita nuova. Srečanje je ponudilo dragocen vpogled v stvarnost časopisa in v njegove prihodnje načrte. Poudarjen je bil tudi potencial nove spletne strani, ki bo tedniku razprl nove razvojne možnosti.
IG
ler jih ne srečno pripelje domov, kjer si zaželijo pravega mesnega obroka. Gledališka predstava je upravičeno doživela velik uspeh. Krasijo jo bogata scenografija in barviti kostumi, tudi s tehničnega vidika predstavlja pravi podvig. Veliko je samostojno posnetih prizorov, npr. televizijska poročila ali oglasi, ki služijo kot "opora" igri, pa tudi petja in plesa ne manjka. Pravo veselje je bilo opazovati desetine otroških obrazov, ki so vsak po svoje opravili svoj delček igre. V nekaterih prizorih je bil oder nabito poln. Uspeh gledališke predstave gre pripisati tudi odlični skupini koordinatorjev, ki so
otroke učili in jih spremljali pri nastajanju predstave korak za korakom ter tako rekoč usmerjali "promet" v zakulisju. Sezona Gledališkega vrtiljaka
Foto JS
se bo nadaljevala v nedeljo, 20. oktobra, ko bo Šentjakobsko gledališče Ljubljana postavilo na oder igro Ačih.
Jernej Šček
NOVI
Raziskovanje likovnih izraznosti
Ivan Žerjal razstavlja v repenski Kraški hiši
Mladi umetnik Ivan Žerjal je v petek, 27. septembra, v Kraški hiši odprl svojo novo likovno razstavo z naslovom Repen 31. razgledna točka, posvečeno prav repenski galeriji. Uspeh letošnje 26. Kraške ohceti pomeni za organizatorja, zadrugo Naš Kras, potrditev zdravih in živih temeljev, na katerih že desetletja gradi kulturno podobo tržaškega vinorodnega Krasa. V tem slogu so tudi končali razstavno sezono, kar je z zadovoljstvom povedal tudi župan Marko Pisani, ki je ponesel pozdrav predsednika Edija Krausa.
V idiličnem vzdušju kraških prvinskih elementov, kamenja in lesa, je goriškega likovnika predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Ivan Žerjal, rojen leta 1976 v Gorici, je diplomiral iz umetnostne zgodovine in se na tem področju tudi specializiral v Benetkah,
sedaj pa končuje podiplomsko izpopolnjevanje na področju filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer tudi dela kot asistent. Je profesor
izraznih možnosti njemu najbližje tehnike dekolaža, obenem pa vpeljuje v svoj repertoar nove motive in teme. Tudi neukega opazovalca je najprej presenetila inštalacija vertikalne, valjaste ob-
X
umetnostne zgodovine na klasičnem liceju Trubar v Gorici, član Društva za umetnost KONS in Slovenskega društva za estetiko.
Žerjal nadaljuje preizkušanje in raziskovanje umetniških
like iz krožno postavljenih lesenih letev, pri kateri je Žerjal slikarsko ploskev postavil na notranjo stran le-teh. S tem je opazovalca pozval k aktivnosti, saj smo morali po pobobah pobrskati s pogledom skozi špranje:
umetnina nastaja z vsakim pogledom znova.
V tehniki dekolaža in akrila na platno sta izdelani sliki luči in opazovalec, s katerima Žerjal ohranja dvoumnost in odprtost likovnega dela sodobnega tipa. Dekolaži na papirju so pa nekaj drugega, saj prikazujejo motiv klavirskega koncerta na ulici in dajejo občutek dinamičnosti, pravzaprav glasbenosti. Vse teme in likovne misli, ki jih Ivan Žerjal ponuja na ogled, vsekakor ne delujejo kot zaključena celota, temveč bolj kot delo v nastajanju, začetek in proces novih in nadaljnjih avtorjevih umetniških nastajanj. Svoje delo skuša širiti v prostor in zaupa v gledalca, saj gledalčevo bistro oko postaja nepogrešljivi del razstavnega trenutka.
Za glasbeno kuliso v slogu brazilske bossa nove sta poskrbela pevka Andrejka Možina in kitarist Ariel Cubria, razstavo Repen 31. razgledna točka sta podprla še Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter občina Repentabor. Na ogled bo ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure.
Jernej Šček
PRVI VEČER NOVE SEZONE DSI
V gosteh akterji Zavoda za oživitev civilne družbe
Na prvo mesto je potrebno postaviti spoštovanje slovenske države
r
1 Ji:
((
judje se zavedajo, da se časi spreminjajo Jin da so današnje vrednote in način življenja, kot tudi slovenska država, v nevarnosti. Ni nam vseeno, v kateri državi živimo, najlažje pa je imeti izgovor, da bo kdo že kaj naredil. Od prejšnje države sta ostala strah javnega nastopanja in mišljenje, da ni pametno vsega povedati. Zato so se generacije umaknile v zasebno življenje". Tako je na prvem srečanju nove sezone Društva slovenskih izobražencev spregovoril časnikar, zgodovinar in pobudnik Civilne družbe za pravično Slovenijo Jože Možina skupaj z Mitjo Štularjem, angažiranim direktorjem Zavoda za oživitev civilne družbe.
Večer so predstavili v sozvočju s petim Socialnim tednom, ki se je isti dan zvečer začel v Ljubljani, v priredbi Socialne akademije, z okroglo mizo, končal pa se je v soboto s sklepnim seminarjem, na katerem so
o	temi Kako obrniti trende v Sloveniji spregovorili prav Jože Možina, Mitja Stular, Drago Štoka in Valentin Inzko. Rdeča nit petega Socialnega tedna se je
glasila Zakaj še zaupaš?, saj je v Sloveniji čutiti nezaupanje in zagrenjenost pri mladih po dvaindvajsetem letu, glavnino slovenskega prebivalstva pa je zajelo malodušje.
zbralo več kot tisoč ljudi, 12. julija pa so na tiskovni konferenci predstavili osemnajst predlogov za izboljšavo stanja v Sloveniji. Resnici na ljubo so mediji te dogodke prezrli in ko-
Pr	V«f
I
Jože Možina, Mitja Stular in Ivo Jevnikar (foto Kroma)
Ugledna in angažirana predstavnika Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki se je pojavila pred nekaj meseci in je v slabih dveh tednih združila 45 organizacij, sta predstavila načrte te nove pobude, s katerimi želijo spremeniti sedanje stanje malodušja in okrepiti civilno družbo. Dne 27. junija so v Unionski dvorani v Ljubljani priredili zborovanje na visoki kulturni ravni, na katerem se je
majda poročali o njih.
Civilna družba postavlja na prvo mesto spoštovanje slovenske države, eden izmed ključnih elementov pa je pravično pravosodje, ki sankcionira to, kar je v družbi napačno. V Sloveniji je le-to strumental-izirano, kar pomeni, da sprožajo oz. ustavljajo postopke po mili volji, je kritično dejal Štu-lar. Poleg tega je v Ljubljani zvečer možno doživeti nasilje.
Zgodilo se je, da so pod vplivom alkohola in opojnih snovi usta-jniki metali kocke v policiste. Najhujše pa je, da mediji niso poročali o dogodku celovito, saj so omalovaževali policiste in poveličevali ustajnike. Skratka, to je država, ki si je niso želeli, zato čutijo nostalgijo po prejšnji državi. Tako nekateri še zmeraj nosijo titovke na glavi in razobešajo zastavo nekdanje Jugoslavije. Protestniki oz. usta-jniki v Ljubljani so na koncu prejšnjega in v začetku tega leta celo uprizarjali simbolična sojenja in zažigali lutke. Stopnja brezposelnosti je med mladimi zelo visoka in se zaradi tega izseljujejo, prizadete so družine z več otroki, ki so politično opredeljene, poleg tega pa bremena krize v Sloveniji niso pravično razporejena. Štular je tako omenil likvidacijo dveh privatnih bank, ki sta služili v preteklosti pri tajkunskih prevzemih, ko pa je nastala
I	velika finančna luknja, nista šli v stečaj, temveč je država sprejela jamstvo vseh depozitov, kar je hudo breme za slovenske davkoplačevalce. Ker je v Sloveniji dovolj strank, ni pa angažirane civilne družbe, je dejal Možina, si prizadevajo prav za le-to. Napovedal je naslednji pomemben dogodek, ki ga želijo prirediti v Gallusovi dvorani v Ljubljani sredi novembra, in to s tehtno, kakovostno vsebi-
no.
Šin
Obvestila
Društvo slovenskih čebelarjev -Trst vabi na društveni predstavitveni večer, ki bo v petek, 4. oktobra, ob 18.00 v dvorani Mirka Špacapana na sedežu Koordinacijskega združenja kraških vasi na Padričah. Romanje v Medjugorje od 4. do vključno 7. oktobra letos. Potovanje z udobnim avtobusom, udeležba pri bogoslužjih. Za slovenske in italijanske potnike zadostuje veljavna osebna izkaznica. Vpis pri g. Darkotu za Goriško, tel. 0481 32121 in 3703201305, pri g. Jožetu Markuži za Tržaško, tel. 040 229166, in pri gospe Ani za Slovenijo, tel. 00386 5 3022503. Poštena gospa nudi oskrbo starejših ljudi v obliki izmenjave. Več informacij: 003852386744.
Čestitke
Dne 4. oktobra prazuje gospa Milena Šinigoj Franco 90-letnico. Ob visokem življenjskem jubileju ji iz vsega srca želi Društvo
Rojanski Marijin dom, da bi ji Bog podaril še veliko potrebnega zdravja in lepih trenutkov. Veselimo se s svojim podpredsednikom Bernardom in ženo Nadjo ob rojstvu vnukinje Ane Veronike, kateri želimo mnogo dobrega in lepega v ljubečem objemu mame Irene in očka Matije - Odbor Vincencijeve konference.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: Štefanija Cvitan 10, Nada Martelanc 50, N. N. 24,64 evrov; za riž otrokom patra Pedra Opeke - Madagaskar: v spomin na Zoro Radovena daruje družina 50 evrov; za misijon patra Ernesta Sakside -Brazilija: N. N. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na banko:
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
Slovenski raziskovalni inštitut
O gibanju oziroma begu možganov
Življenje raziskovalca zahteva stalno izpopolnjevanje, delovno in življenjsko prožnost, pripravljenost na stalne spremembe brez jamstev za trajno zaposlitev, v naši državi tudi z vzporednim bojem za primerno upoštevanje vloge te nujno potrebne poklicne figure. V duhu teh dejstev, a tudi s predstavitvijo novega projekta za podporo k zaposlitvi in s spodbudnim nagrajevanjem treh mladih raziskovalcev, se je v galeriji Narodnega doma odvijal Dan raziskovanja, ki ga je priredil slovenski raziskovalni center Slori. Dogodek je spadal v sklop pobud Evropske noči raziskovalcev. Po uvodnem pozdravu predsednika Milana Bufona in državnega sekretarja na Uradu Vlade RS za Slovence po svetu Borisa Jesiha, je predsednica Znanstvenega sveta Slori Zaira Vidau podelila tri nagrade za diplomska in podiplomska dela. Letošnji prejemniki so bili Gaetano Dato (Italijan, ki se je naučil slovenščine) z disertacijo o kulturni in ideološki meji v Trstu, Helena Pertot z raziskavo o vlogi prve slovenske ženske revije Slovenka in še Metka Šinigoj za poglabljanje teme feminističnih pisav v Sloveniji. Kakovostno raziskovalno delo potrebuje tudi primerno ovrednotenje za vključitev mladih strokovnjakov v delovno tržišče, zato je Slori ustvaril projekt "Banka znanja”. Kot je pojasnila raziskovalka
Maja Mezgec, gre za sestavljanje seznama kontaktov za evidentiranje domačega potenciala na različnih raziskovalnih področjih, ki je na voljo na spletni strani centra. Srečanje se je končalo še s pričevanji tržaških raziskovalcev, ki delajo ali so delali in se izpopolnjevali v tujih državah. Okrogla miza je potrdila, da je tako imenovano "kroženje možganov" tako nuja kot izziv, saj mora raziskovalec obvezno pridobiti izkušnje v neposrednem stiku s kolegi v tujini, hkrati pa se izkušnje spremenijo v dolgotrajno bivanje v državah, kjer so delovne in življenjske razmere boljše kot v Italiji. Politolog Igor Guardiancich je v svoji dosedanji karieri obiskal veliko število držav, v katerih je ugotovil, da je v tujini več možnosti za osebni in poklicni razvoj, demografinja Marija Mamolo je v Nemčiji našla večjo razpoložljivost delovnih sredstev v primerjavi z domačim krajem, nevroz-nanstvenik Robert Volčič pa večjo kulturno razgibanost in prozornost pri razpisih. Mednarodna mobilnost je skratka pogoj za visoko kakovostno delovanje. Dejstvo, da je gibanje enosmerno, pomeni, da je nivo izobrazbe italijanskih raziskovalcev zelo dober, a da profesionalno izobraženi raziskovalci ne najdejo v tej državi potrebnih spodbud in zadovoljivih pogojev na delovnem področju.
PAL
U Praznovanje svetega Mihaela nadangela
Dragocena priložnost za utrjevanje župnijske skupnosti
Muhasto	vreme z
napovedjo dežja ni pokvarilo nedeljskega praznovanja farnega zavetnika sv. Mihaela nadangela v Zgoniku. Mogoče je slabo vreme celo prispevalo k temu, da je več ljudi prišlo k maši, saj bi sicer nadaljevali trgatev. Župnija je tudi letos priredila družinski praznik, ki so ga z organi-
zacijo nekakšne orientacijske igre po vasi za otroke in njihove starše priredili skavti, ki delujejo v fari.
Da je v Zgoniku praznik, pa je v nedeljo, 29. septembra, naznanjalo tudi pritrkovanje, kot ga je oblikovala skupina pritrkovalcev iz sosednjih vasi. Ljudje so se veselili, ker so se spominjali domačih pritrkoval-
cev, ki so še pred kakim letom naznanjali in vabili k obredom ali spremljali procesije po vasi. Slovesno sveto mašo je daroval župnik, g. Jože Markuža, na koru pa je pod vodstvom Zulejke Devetak pel domači cerkveni pevski zbor. Zbrano vzdušje zgoniške cerkve pa je bilo kot nalašč, da smo se prisotni lahko zamislili nad tem, kaj nam v
sedanjem času naroča sv. Mihael, ta 'vodja nebesnih čet' in priprošnjik pred skušnjavami, ko smo pogosto in mimogrede pod vplivom relativizma.
Čeprav se je vreme skisalo in je začelo deževati, so po maši priredili tradicionalni blagoslov traktorjev. Prisotni pa so se nato pomaknili v župnišče, kjer so se otroci in odrasli zabavali ob ogledu lutkovne predstave o roparju Jaromirju, ki ji je predlogo
napisal znani etnograf in eden izmed začetnikov lutkarstva na Slovenskem Niko Kuret. Upri-
zorila pa so jo dekleta starejše lutkovne skupine iz Devina, ki so z lutkami iz krompirja predstavile groteskno zgobo o tem razbojniku in njegovi tragični usodi.
Praznik farnega zavetnika v Zgoniku se je končal pod šotori na lepem dvorišču ob cerkvi. Ob pogovoru in bogato založenih mizah so prisotni ugotavljali, da so taki prazniki dragocene priložnosti za utrjevanje župnijske skupnosti.
3. oktobra 2013
Beneška / Aktualno
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (20) Martza Perat
Posvet o manjšinah v Vidmu
Tu so idealne okoliščine za večjezično izobraževanje
V četrtek, 26. septembra, se je na na videmski univerzi začel posvet z naslovom Od zakona do identitete preko jezika?, ki je del širšega slovensko-italijanskega čezmejnega projekta Lex, cilj katerega je analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji. Vodilni partner projekta je Slovenska kulturno-gospodarska zveza (Skgz), ki ga je izpeljala v tesnem sodelovanju z Italijansko unijo, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti, Inštitutom Jac-ques Maritain, Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori), Kulturnim društvom Ivan Trinko in s tržaško univerzo. Na
skupnostih predaval Alfredo Sandrini (Kanaltaler Kulturve-rein). Po njegovem je v naši deželi še veliko nepoznavanja in neupoštevanja avtohtonih jezikovnih skupnosti: potrebno bi bilo promovirati in podpirati rabo manjšinskih jezikov v javni in zasebni sferi, urediti primerno izobraževanje, okrepiti čezmejno izmenjavo šolske populacije, uresničiti trijezično šolo v Kanalski dolini in spodbujati recipročno jezikovno znanje. V FJK so trije nemško govoreči otoki: v Kanalski dolini, Saurisu in Timau. Slabo je, da je zadnja šolska reforma zmanjšala število ur, ki so dodeljene nemščini.
Identiteta pripadnikov jezikov-
ga 'pritiska' - ki bi omogočal, da se znanje jezika in sposobnost njegove rabe ne le ohranjata, pač pa tudi razvijata -, vodi manjšino v čedalje slabši jezikovni položaj", je ocenila Grgičeva. O razmerah Italijanov v Istri je spregovoril Maurizio Tremul (Italijanska unija), ki je omenil, da predstavlja enega glavnih problemov v njihovem primeru ne aplikacija jezikovnih pravic s strani državnih oblasti (še predvsem na Hrvaškem), ki tako ostajajo na papirju. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji naj bi predlagala Ljubljani sprejetje okvirnega zakona, ki naj bi vseboval vse doslej veljavne norme. V Sloveniji so pravice narodnih
posvetu je tekla beseda o jezikih in zakonih, ki urejajo rabo jezikov, in o učinkih, ki jih imajo te norme na rabo jezikov in na istovetnost govorcev.
Prvi del posveta Od zakona do iden ti tete preko jezika ? x je bil v znamenju predstavitve obravnavanih jezikovnih skupnosti. V imenu organizatorjev je udeležence srečanja uvodoma pozdravil Miha Obit. Sledil je poseg project managerja projekta Lex, Livia Semoliča, ki je predstavil namene posveta: temeljito analizirati stanje manjšin, preveriti ustreznost zaščitne zakonodaje in - še predvsem - stopnjo udejanjanja le-te, predstaviti učinke in percepcijo zakonskih norm. Deželni tajnik Skgz-ja je prisotne pozdravil tudi v imenu deželnega odbornika za kulturo, Giannija Torrentija, ki mu je zagotovil, da "razvoj večjezičnosti in večkulturnosti spada med glavne točke programa novega deželnega odbora". Predsednik Skgz-ja Rudi Pavšič je izpostavil velika pričakovanja slovenske narodne skupnosti v FJK glede udejanjanja deželnega zaščitnega zakona, ki je bil za Slovence sprejet pred 6 leti. Hkrati je omenil, da je nesprejemljivo, da je prostorsko vprašanje špetrske dvojezične šole še vedno nerešeno. "Če doživljamo vse večjo splošno zanimanje in odprtost do manjšinskih jezikov - je sklenil svoj poseg -, morajo javne uprave imeti pogum in ne le simbolično pomagati manjšinam". Medtem ko so na osnovi v sklopu raziskovalno-informativ-nega projekta Eduka zbranih rezultatov o slovenski in furlanski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter Italijanih v Sloveniji spregovorili Marianna Kosič (Slori), Franco Finco (Furlansko filološko društvo) in Roberto Bo-nifacio (Italijanska unija), je o v FJK živečih nemško govorečih
nih manjšin je večplastna. Manjšinske zaščitne zakonodaje so na zadovoljivi ravni, udejanjenje le-teh pa ni zadovoljivo. Soočenja med Slovenci, Furlani in Nemci, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, naj bodo redna, temeljita in kontinuirana. Predloge za razvoj sožitja, povezovanje treh prisotnih nacionalnih stvarnosti in uresničenje vzorne družbene integracije v FJK naj manjšinske skupnosti skupaj predstavijo novi deželni vladi.
Gre za zaključne ugotovitve in misli, ki jih je ob koncu drugega dela posveta Od zakona do identitete preko jezika? izpostavil Li-vio Semolič. Drugi del razprave, ki jo je vodila Jole Namor, so s svojimi zanimivimi prispevki oblikovali znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič, furlanski raziskovalec Marco Štolfo, novinar in pesnik Ace Mermolja in predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. Predavatelji so ponudili poslušalcem v razmislek nekatere ugotovitve, ocene in izzive glede zaščitnih norm narodnih in jezikovnih manjšin, istovetnosti pripadnikov le-teh in vprašanj, ki so tako ali drugače povezane z znanjem t. i. manjšinskega jezika. Znanstvena direktorica slo-vika Matejka Grgič je v svojem posegu podčrtala, kako manjšine največkrat izpostavljajo identitetni in torej simbolni pomen jezika, precej manj pa njegovo sporazumevalno vlogo. Zaščitne norme nudijo pripadnikom manjšine le možnost uporabe jezika. Za dejansko večanje rabe le-tega v javnosti je po mnenju Grgičeve v našem okolju potrebno zakonsko podlago nadgraditi s sredstvi, ki naj bi pripadnike manjšine silila k uporabi svojega maternega jezika. "Ljudje delamo to, v kar smo tako ali drugače prisiljeni. Pomanjkanje te-
manjšin vezane na ozemlje. Če živi 15 % Italijanov izven t. i. narodnostno mešanega območja, bodo predstavniki manjšine predlagali slovenskim oblastem razširitev tega območja. Zelo dobri današnji odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško dobro obetajo tudi za sam razvoj manjšin. Izvedenec vprašanj jezikovnih manjšin Marco Štolfo je podčrtal, da so zaščitni zakoni le-teh bili sprejeti, ker sta bila pred tem jezik ali istovetnost odvzeta ali vsaj ne ovrednotena. Zakoni bi morali ovrednotiti dinamičen razvoj manjšin in ne zagotoviti le njihove zaščite. Po njegovem so se v zadnjih letih razmere furlanske skupnosti v naši deželi poslabšale, četudi se v šolah veliko otrok uči furlanski jezik. Ace Mermolja je omenil kontroverzno pot, ki je pripeljala do sprejetja državnega zakona št. 38 iz leta 2001, "ki bi potreboval danes spremembe, saj so nekateri členi neustrezni in ne odražajo potreb manjšine". Slovenci v FJK se soočamo z različnim doživljanjem narodne pripadnosti (TS in GO - videmska pokrajina). Če se redni uporabniki slovenskega jezika krčijo, je treba pridobivati "nove Slovence". In-terkulturni procesi bi v naši deželi morali postati, vsaj kar se tiče pasivnega znanja slovenščine, vsakodnevna praksa. V razpravi je Silvana Schiavi Fachin poudarila, da je med potekom volilne kampanje za deželne volitve predstavila 60 strani dolg dokument o projektu za razvoj večjezičnosti v FJK. "Pri nas obstajajo idealne območne okoliščine za spodbujanje večjezičnega (italijanščina, furlanščina, slovenščina in nemščina) izobraževanja, za katerega je potrebno zagotoviti didaktično kontinuiteto", je sklenila svoje izvajanje.
MC
Ljudski plesi iz območja med Evropo in Azijo navdušili domačine in turiste
Ples iz srca pove več kot vsak jezik
Marijino Celje nad Kanalom
Razcvet božje poti v Marijinem Celju je, tako kot drugje v naših krajih, zaustavila prva svetovna vojna. Ljudje so na hitro morali zapustiti svoje domove in oditi v begunstvo. Cerkev v Marijinem Celju med prvo vojno ni bila poškodovana in prav tako ni bil poško-
dovan svetogorski oltar v njej.
Po vojni sta versko in tudi kulturno življenje znova vzcveteli. Branko Melink poroča, da je goriška prosvetna zveza 16. avgusta 1925 organizirala romanje fantov v Marijino Celje. Takrat se je ob tem romarskem svetišču zbralo nad 1.000 mladih. Petje je vodil Lojze Bratuž.
Tu je bilo tudi društvo "Slavček", ustanovljeno leta 1920, in čitalnica. Že pred prvo svetovno vojno je v Marijinem Celju z velikim uspehom delovala tudi Marijina družba. Precej je bilo tudi naročnikov na knjige Celovške Mohorjeve družbe, kot beremo v Koledarju za leto 1910. Med njimi sta bila vikar Josip Milanič in organist Andrej Mugerle.
Pod fašizmom so vse organizacije bile ukinjene, ukinjena je bila tudi slovenska šola, v cerkvi pa prepovedano slovensko petje.
Po drugi svetovni vojni je bilo Marijino Celje priključeno takratni Jugoslaviji. Pojavile so se druge težave, ne sicer več v zvezi s slovenskim jezikom, pač pa v zvezi z verskim udejstvovanjem. V šolah je bilo prepovedano poučevanje verouka, začelo se je preganjanje duhovnikov, pozneje pa strog nadzor nad njihovim delovanjem, kot o tem piše tudi g. Jožko Kragelj, župnik v Marijinem Celju od 1966 do 1977.
Marijino Celje je postalo samostojna župnija
leta 1935. Od leta 1977 tu ni več stalnega duhovnika. Zadnji je bil že omenjeni gospod Jožko Kragelj, ki je tu tudi pokopan. Danes žunijo Marijino Celje upravlja župnik iz Ročinja.
Odkar so v cerkev sv. Zenona prenesli Marijin kip, je ta cerkev posvečena Materi Božji in ne več sv. Zenonu. Od leta 1997 ima romarska cerkev v Marijinem Celju spet dva zvonika, ki pa sta bolj alpskega sloga, medtem ko sta prvotna bolj spominjala na zvonike, značilne za sredozemski prostor. Naj tu še omenim, da je duhovnik Branko Melink, ki je opisal Marijino Celje in njegovo zgodovino, bil doma iz Čolniče, zaselka v bližini Marijinega Celja. Gospod Melink je umrl leta 2008 v 58. letu starosti.
Na spominski podobici, izdani ob njegovi smrti, beremo verze iz njegove poezije "Rešilna zvezda".
Angelika petem vrvelo igriv j od Njega razliva »c preko »»lov.
In v daljavo i to angeliko »lavo kri/ me rctilni vabi domov!
Hranilu Mctuk. JUfilu tKuU. I%ll
V SPOMIN
Branko Melink
duhovnik • 30. 12. 1950, Čolniča t 14.6. 2008, Scmpcicr pri Gorici
St rtu im bodi nam tul! i* M I
"Angelska pesem, veselo igriva od Njega razliva se preko valov.
In v daljavo s to angelsko slavo križ me rešilni vabi domov".
/dalje
svojimi srčnimi pričakovanji in izpovedmi. Za njihov razvoj in nastope skrbita koreograf Nabiullin Airat Bolvičhovič in glasbena voditeljica Marata Zianghirova. Njihov
repertoar vsebuje več kot 30 različnih plesov in v polnosti izraža nacionalni značaj ljudi te pokrajine. Številno občinstvo, ki je napolnilo bovški trg, je uživalo v plesni predstavi. Plesalci so svoje izjemne sposobnosti prikazali v plesu s spektakularnimi akrobatskimi gibi, plesalke pa so navdušile s svojo dekliško milino. Oboji pa so dokazali, kako lahko kultura zbližuje ljudi, ki jim govorica srca s plesnimi gibi pove vse tisto, česar s svojimi različnimi jeziki ne bi mogli tako hitro izraziti sebi in gledalcem različnih narodov na bovškem "Plaču".
MM
Občina Bovec in pobratena občina Centa v Terski dolini že vrsto let sodelujeta tudi na turističnem področju. Vsako leto konec avgusta imajo v gosteh v Tarčentu
velik folklorni festival, imenovan Dei cuori in ena skupina z omenjenega festivala se predstavi tudi v Bovcu. Letos je dlani gledalcev ogrela folklorna skupina iz Rusije.
Tako so v vrhu letošnje turistične sezone, 22. avgusta zvečer, na bovškem trgu prvič zadoneli zvoki ruskih glasbil in zaplesale njihove folklorne skupine. Folklorna skupina Bajram iz
avtonomne republike Baškirije v Ruski federaciji, ki leži med južnim Uralom in Volgo, je nastala leta 1997. Zaradi geografske lege vsebujejo njihovi plesi prepletanje kulturnih tokov
različnih ljudstev: Rusov, Tatarov, Ukrajincev, Belorusov, Čuvaskov... Danes jih povezuje zelo bogata kulturna dediščina. Kot so povedali, njihova folklorna skupina trenutno šteje več kot 50 članov. Stalno se pomlajuje; vedno skrbi, da so v njej plesalci in glasbeniki, stari med 14. in 25. letom, da njihovi gibi zares odražajo plese, ki jih je plesala mladina te starosti s
Sloveniia
--------^	M-
Zbor za republiko seznanja Evropo z razmerami v Sloveniji
Za premaganje krize bo najbrž potrebna finančna pomoč tujine
Narodna in univerzitetna knjižnka
Na ogled karikature Smrekarja, Gasparija in Birolle
V	Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so v četrtek, 19. septembra, odprli razstavo portretnih karikatur in satiričnih ilustracij Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija in Gvidona Birolle. Portretne karikature in satirične ilustracije imajo kot umetnostna zvrst poseben značaj, vsebino in stilizacijo, so ob razstavi zapisali v NUK.
Umetnostni zgodovinarji portretnim karikaturam in satiričnim ilustracijam zaradi njihove formalne skromnosti, neohranjenosti izvirnikov, domnevne trivialnosti ter nezahtevnosti vsebine ne namenjajo prevelike pozornosti. Pa vendar obstajajo izjeme, ki
jih U m et-	Maksim
nOStnO-	Gaspari:
Zgodo-	Župančičeva
vinska	portretna
Stroka ne	karikatura
sme spre-	Ul
gledati. To so dela umetnikov Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija in Gvidona Birolle, ki so to zvrst postavili na vrhunski likovni nivo. V NUK želijo zato dela omenjenih umetnikov, ki so pustili močan pečat na tem področju, predstaviti širši javnosti.
Razstavljene so originalne risbe s tušem, ki so jih Smrekar, Gaspari in Bi rol la risali po naročilu za liberalni glasili -političnosatirični tednik Osa (1905-1906) in dnevnik Jutro (1910-1912), ki sta ostro napadala klerikalno stranko ter njihove predstavnike. Teksti so bili žaljivi, predvsem vtedniku Osa so bile žalitve duhovniškega stanu in posameznikov včasih tako ekstremne, da so neokusna besedila motila tudi nekatere vidnejše predstavnike liberalne stranke, ki so obsojali tovrstni način komunikacije. Velikokrat prav njihove risbe omilijo pisano besedo, s katero so pisci napadali klerikalce.
Na ogled je tudi serija portretnih Gasparijevih karikatur, ki so bile leta 1912 objavljene v časopisu Jutro in ki jo je umetnik razdelil v štiri skupine: Naši politiki (Ivan Hribar, Ivan Tavčar), Naši literati (Anton Aškerc, Oton Župančič, Milan Pugelj), Naši umetniki (Rihard Jakopič) in Naši žurnalisti (Miroslav Malovrh, Milan Plut, Ivan Lah).
Ogledati si bo mogoče še sklop portretnih karikatur in avto-karikatur Smrekarja, kjer so izpostavljene njegove skice karikatur, ki jih je zbiral Fran Vesel, danes pa jih hrani rokopisna zbirka in zbirka redkih tiskov NUK.
Vsi omenjeni umetniki so bili vidni predstavniki društva Vesna, ki ga je jeseni leta 1903 na Dunaju ustanovila skupina slovenskih in hrvaških likovnih umetnikov in je bilo aktivno do leta 1906. Društvo je s programskim geslom Iz naroda za narod sledilo načelom, s katerimi so hoteli ustvariti in gojiti pristno narodno, od nemških vzorov in idej neodvisno slovensko umetnost.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je predlog državnega proračuna poslala državnemu zboru v nadaljnjo obravnavo in sprejem, s čimer je izpolnila zakonsko obveznost. Toda proračun je za zdaj še bolj skupek predlogov, zamisli in opredelitev vladne večine kot pa dokument, ki bi omogočal takojšnje ukrepe zoper finančno in gospodarsko krizo. Predlog državnega sporazuma za prihodnje leto zavračajo vse opozicijske stranke, vključno z največjo, SDS, sindikati in tudi različni sektorji t. i. civilne družbe.
Sicer pa je največja pomanjkljivost predvidenega proračuna, tega najpomembnejšega programsko-poli-tičnega dokumenta vsake vlade, nemara v tem, da bo predvideno financiranje države in njenih potreb odvisno od zakonov in drugih predpisov, ki jih bo parlament moral šele sprejeti. To najbolj velja za zakon o obdavčevanju nepremičnin, ki že v predhodnih obravnavah vzbuja veliko pridržkov in pripomb. Župani mestnih občin celo menijo, da bi bil omenjeni zakon v sedanjih političnih razmerah, kakršne so v Sloveniji, sploh nepotreben. Zelo kritičen do predloga proračuna je tudi akademik Stane Granda, ki je v slovenskem katoliškem tedniku Družina zapisal: "Sedaj bodo obdavčili še cerkve. Ker je večina katoliških, se ve, kdo bo najbolj na udaru. Nova obdavčitev cerkva bo dejansko pomenila uvedbo posebne vrste davka za verne državljane. Ti morajo že sedaj vzdrževati duhovnike in cerkvene objekte,
Slovenija se je v prejšnjem tednu spet stresla do temeljev. Če želimo biti bolj natančni, potres je napovedan, njegova rušilna moč pa Ljubljane neposredno za zdaj še ni dosegla. Opozorilnih sunkov pa je čedalje več, prvi pravi rušilni sunki pa bi po sedanjih napovedih lahko prišli konec novembra, ko bodo znani rezultati poglobljenih analiz stanja slovenskih bank. Na tem mestu smo že pred tedni poročali o nemški reviji Handels-blatt, ki je pisala, kako da gre Slovenija vse bolj po poti prošnje za mednarodno finančno pomoč. Opozorilo tokrat ni prišlo s strani tujih "nezanesljivih in škodoželjnih" medijev. Ne, tokrat je na slovenske težave opozoril domači Večer, ki se je pri tem skliceval na lastne vire znotraj vlade. Pisanje mariborskega dnevnika so takoj povzeli vsi slovenski mediji. Val zaskrbljenosti, ki se je ob tem sprožil, je pljusknil čez rob slovenskih meja. Zaznal ga je tudi ameriški Wall Street Journal, ki je o tej temi v dneh po objavi skrb vzbujajočih podatkov za pojasnila spraševal najprej šefa Evroskupine Jeroena Dijsselbloe-ma in kasneje še slovenskega ministra za finance Uroša Čufer-ja.
Luknja vse globlja
In kaj je razkril Večer? Skrb vzbujajoč podatek, da naj bi slovenski bančni sektor za sanacijo potreboval vbrizganje likvidnos-
med katerimi je velika večina kulturnih spomenikov. Sedaj bodo kaznovani še z davkom. Se vračamo v leto 1945"?
Vladna koalicija bo kljub omenjenim in drugim pomanjkljivostim državni proračun lahko brez težav sprejela, vlada s premierko Alenko Bratušek pa bo prejela tudi zaupnico parlamenta. To naj
bi se zgodilo v času do meseca novembra. V politiki, vladi, centralni državni banki, pa tudi v javnosti, se veliko razpravlja, polemizira in ugiba o tem, ali bo Slovenija za premostitev svojih težav - povzročili so jih v največji meri v bankah - morala zaprositi za tujo finančno pomoč. To bi se zgodilo bodisi v okviru EU, ali pa na mednarodnih finančnih trgih. Sodeč po izjavi finančnega ministra, ima naša država za svoje potrebe dovolj denarja do aprila leta 2014.
Sedanje politične razmere in od-
ti v višini 5 milijard evrov. To pa je v tem trenutku cena, ki je Slovenija ne more plačati. Presega državno plačilno sposobnost. To trditev lahko podkrepimo s številnimi argumenti: 5 milijard evrov je 14,3 odstotka slovenskega BDP. Tako velike proračunske postavke država namenja samo najpomembnejšim storitvam (transferji za pokojninsko blagajno in plače javnih uslužbencev na primer), ne more pa si dovoliti tolikšnih zneskov namenjati sanaciji bank. Po prvotnih načrtih, ki so bili izdelani maja (tudi pod pritiskom Evrope), je bilo predvideno, da bo Slovenija za reševanje bank namenila 900 milijonov evrov, kasneje so ta znesek povečali na
1,2	milijardi evrov. To je tudi vsota, ki jo je vlada predvidela za sanacijo bank v proračunu 2014. Kmalu se je po vladnih in evropskih hodnikih začelo šušljati, da bi milijardni znesek bil morda dovolj samo za naj večjo slovensko banko, NLB. Zadnji udarec, ki je spet močno zamajal slovensko ekonomsko politiko, je bila ocena, ki jo je objavil Večer. 5 milijard evrov za celoten bančni sektor in, neuradno, 2 milijardi samo za NLB. Da postavimo na realnejša tla te številke, bomo izpeljali primerjavo med predvidenimi bančnimi dokapitalizacijami in javnim državnim primanjkljajem. Evropa od Slovenije zahteva, da v letošnjem letu zmanjša primanjkljaj (razliko
nose v Sloveniji ostro ocenjuje nekdanji direktor javne RTV Slovenija in avtor nekaj nagrajenih filmov, Jože Možina. O tem je v časniku Slovenski čas objavil uvodnik z naslovom Pogum. V njem je tudi zapisal: "Ropanje države ob hkratnem neokomu-nističnem nastopaštvu z grožnjami in kadrovskim čiščenjem drugače mislečih, pridobiva hujskaške razsežnosti. Uniformirane in s totalitarnimi simboli opremljene enote mladcev, ki paradirajo na proslavah, so preslikava paravojaških izpadov ob rojstvu totalitarizmov 20. stoletja. Si kdo res želi ponavljati tako zgodovino? Si bo predsednik republike Borut Pahor razen zavihanih rokavov in poziranja na tekmah omislil tudi malo korajže in državniško nastopil proti obujanju totalitarizma? Ima težave z vrednostnim sistemom, ali pa ga je preprosto strah? Kdaj bo tega konec? Pred nami je brezno, v katero smo prisiljeni. Vendar ni čas za malodušje, temveč za pogum in odločnost. Vsak od nas nosi svoj del odgovornosti. Pot v brezno in iz njega bo gotovo daljša, kot bi želeli, a do očiščenja zanesljivo pride". Pomirjenja med Slovenci, sprave, očitno še zlepa ali nikoli ne bo, kar napovedujejo tudi drugi dogodki. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je organom pregona prijavil dva znana in vplivna člana civilnodružbene organizacije, Zbor za republiko. To sta dr. France Cukjati, nekdanji predsednik državnega zbora, in ekonomist Bernard Brščič. Poleg njiju
med javno porabo in prihodki v državno blagajno) na evropsko normo 3 odstotkov (tolikšna je omejitev, ki jo določajo maas-trichstski sporazumi). V letošnjem letu je država doslej dokapitalizirala slovenske banke v višini 441 milijonov evrov, zaradi česar je javni primanjkljaj v prvem četrtletju znašal 10,1 odstotka BDP (takrat je bila izvedena večina dokapitalizacij), v drugem pa 4,7 odstotka BDP. K temu je treba prišteti še dejstvo, da sta na nedavnih skupščinah največji banki NLB in NKBM pooblastili upravo, naj uvede postopek dokapitalizacije v višini 500 oziroma 400 milijonov evrov. Ob vsem tem lahko samo pomislimo, kaj bi prineslo dokapital-iziranje, ki ga predvidevajo neuradni viri okoli vlade in ki jih je prvi objavil Večer. Za dokončni odgovor bi sicer lahko čakali še skoraj dva meseca. Skrbni pregledi in stresni testi slovenskih bank, ki jih opravljajo tuje agencije, naj bi bili namreč najkasneje znani konec novembra. In na podlagi teh ocen, bo tudi jasno, kaj se bo odločila EU.
Španska pot za Slovenijo... sreča v nesreči
V	vladi sicer še vedno trdijo, da ima Slovenija dovolj likvidnosti, in to vsaj do aprila naslednjega leta. Hkrati pa je premierka Bratuškova tudi že priznala, da razmišlja, kaj bi vlada storila v primeru najhujšega... To najhujše pomeni seveda potreba po
pa je policija zaslišala tudi predsednika Zbora za republiko, dr. Lovra Šturma. Osumljeni so, da so z izjavami o Janezu Janši, izrečenimi na javnih shodih Zbora za republiko, kršili zakon. V omenjeni civilnodružbeni organizaciji poudarjajo, da gre pri ovadbi predsednika komisije za preprečevanje korupcije, "za poizkus oživljanja zloglasnega 133. člena jugoslovanske kazenske zakonodaje, ki je predstavljal podlago za pregon drugače mislečih". Dr. France Cukjati meni, da je predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič "na neki način zasvojen s tem, da bi bil moralist, tožilec, sodnik in izvajalec v eni osebi". Opozorjen je tudi bil, "da je Goran Klemenčič ne samo zelo občutljiv na kritiko, ampak je tudi zelo maščevalen". Najbolj ostro v obravnavanem primeru pa je predsednika protikorupcijske komisije kritiziral Vaško Simoniti, ugledni slovenski oporečnik sedanji oblasti. O ovadbah zoper dva ali več članov Zbora za republiko bo razpravljal pristojni parlamentarni odbor, Zbor za republiko pa se je na celoten primer odzval tako, "da je Evropo pričel seznanjati z razmerami v Sloveniji". Slovenski politiki in javnosti bi pri presojanju zadev iz sprotnega dogajanja kazalo upoštevati spoznanja, ki jih je v pogovoru za Informativni tednik Reporter podal dr. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji. Morda za koga presenetljive, toda resnične so njegove ugotovitve, "da sovraštvo v Sloveniji že zavira in onemogoča normalno življenje slovenskemu narodu. Temu sovraštvu moramo narediti konec, ker se bo drugače slovenski narod sam ugonobil".
Marijan Drobež
mednarodni finančni pomoči. Če bi se namreč napoved o potrebi po petmilijardni dokapitalizaciji uresničila, bi drugih rešitev ne preostalo. Slovenija bi se morala zateči k mednarodni pomoči. Za razliko od Grčije in Portugalske pa bi po sedanjih kazalcih Slovenija lahko zaprosila samo za pomoč bančnemu sektorju. To je doslej storila na primer Španija.
Kaj to pomeni?
Formalno (ampak za zdaj res samo formalno) je ta oblika pomoči za državo nekoliko "lažja" od tiste, ki jo trojka tradicionalno podeljuje zaradi	nevz-
držnih javnih financ (npr. Grčija). S to pomočjo se namreč rešujejo	"samo"
banke in ne celotni javni dolg. Sredstva za Slovenijo naj bi prišla iz evropskega stabilizacijskega mehanizma ESM, dogovor za takšno pomoč pa bi morala Slovenija vsekakor skleniti s "trojko": v prvi vrsti bi tukaj nastopala Evropska komisija, s katero bi se Slovenija pogajala neposredno, posredno pa bi svojo vlogo odigrali tudi preostali dve članici, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni
denarni sklad (MDS). Slovenija bi morala za ta poseg seveda "plačati ceno" strožjih prijemov pri uravnoteženju javnih financ: Španiji je ob pomoči ESM Komisija naložila sanacijo bančnega sistema s slabo banko
(v Sloveniji se je to že začelo brez spodbud iz Evrope) in vrsto drugih ukrepov v obliki rezov v državne odhodke in iskanje novih prilivov. To bo čakalo tudi Slovenijo v trenutku, ko bo posojilo odobreno: "pod udarom" bodo najbrž plače v javnem sektorju in pokojninska masa. Na vrsti bo, to lahko predvidevamo, tudi dvig davčnih bremen. DDV je vlada že povišala, napoveduje
se davek na nepremičnine (tudi brez posega EU), na zalogi je še krizni davek, ki ga je vlada pred časom zamrznila in ga za zdaj še ni "odtalila" (a bi se to lahko kmalu zgodilo).
Katere prednosti bi imela Slovenija od tega, da bi dobila posojilo le za reševanje bank in ne za reševanje državnega javnega dolga? Prvič, varčevalni ukrepi, ki bi jih od Slovenije zahtevala Evropa, bi bili manj radikalni. Drugič, če bi Sloveniji uspelo doseči odlog pomoči za približno pol leta (morda kak mesec več), bi finančna pomoč sklada ESM šla direktno na banke in bi se ne posluževala slovenskih državnih skladov: to bi pomenilo, kot je pojasnil ekonomist Jože P. Damijan, da bi pomoč ne bremenila slovenskega javnega dolga oziroma da bi Slovenija zaradi tega ne trpela za dražjim zadolževanjem na mednarodnih trgih. Vprašanje je seveda, ali lahko Slovenija še zdrži šest ali devet mesecev. Žal je takih kazalcev o vzdržljivosti Slovenije vse manj.
Andrej Čemic
Po razkritju slovenskih medijev o domnevni bančni luknji
5 milijard razlogov za strah
14 3. oktobra 2013	Kultura	/	Aktualno
SNG NOVA GORICA
Premiera: Timon Atenski
Pogubno izprijena "božanska razsežnost denarja
//
Kam lahko pripelje denar, ki omogoča bogatašu, da z razsipnim obdarovanjem ohranja naklonjenost, predanost in občudovanje "prijateljev", ki so taki, dokler ne presahne vir te njihove priliznjene vdanosti, zgovorno nakazuje drama, z zgodbo znano po antičnih virih, Timon Atenski, ki razkriva v sebi še druge dramske žanrske odtenke, pa tudi globlje vsebinske razsežnosti. V začetku davnega 17. stoletja sta to delo, kot so si skoraj složni literarni kritiki, spisala veliki Wil-liam Shakespeare, ves še "elizabetinski", in Thomas Middletom že "jakobinski", a v njegovi vsebini se kažejo neverjetne vzporednice z današnjim časom, ko na vse prej kot etično kopičenje denarja, pa tudi bankrotiranje, lizunstvo... naletimo tako rekoč na vsakem koraku, in ko so Prešernovi stihi, "da človek toliko velja, kar plača", še kako resnični! S to dramsko umetnino iz poznega Shakespearovega ustvarjalnega obdobja se je v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v četrtek, 26. septembra 2013, začela letošnja gledališka sezona, v kateri praznuje to primorsko gledališče kar dva pomembna jubileja: dvajset let nove gledališke stavbe (arhitekt Vojteh Ravnikar), ki je tukajšnjim gledališkim umetnikom omogočila uprizarjanje tehnično in prostorsko bolj zahtevne odrske postavitve, in deset let statusa narodnega gledališča, kar je gotovo veliko priznanje za ta gledališki hram na zahodnem robu Slovenije.
Pred dvajsetimi leti so novo stavbo odprli s predstavo Dominika Smoleta Krst pri Savici v režiji Janeza Pipana. Za prvo predstavo v jubilejni sezoni je vodstvo gledališča režijsko paličico spet zaupalo režiserju Janezu Pipanu, ki je mojstrsko opravil svoje delo, saj je na oder Timona Atenskega postavil na tak način, da zelo lepo gledljiva uprizoritev izzivalno nagovarja današnjega gledalca in mu ponuja ničkoliko iztočnic za razmišljanje o naši družbeni resničnosti, ki se neverjetno ujema z odrsko fikcijo. Dramo ali, kot sam pravi, politično satiro, je Pipan postavil v sodobnost, a obenem prepustil, da v njej prosto veje duh časa s Shakespearovimi in Middletonovimi verzi in besedami, ki jih je kot vselej ime-
nitno in sveže prelil v slovenski jezik Srečko Fišer. Po vrsti je to tretja uprizoritev tega dela na slovenskih tleh (dvakrat je bilo uprizorjeno v ljubljanski Drami, 1. 1977 v režiji Zvoneta Šedlbauerja in 1. 1992 v režiji Vita Tauferja), kot lahko
vendarle tudi sočustvuje z njim, ko mu nekdanji prijatelji trdovratno in z najbolj podlimi izgovori odklanjajo pomoč. Ta dramski lik, ki je zmožen tako korenite peobrazbe in kaže večplastne značajske nianse, je z besedo, s širokim
pa j oči člani novogoriškega ansambla skupaj z gosti (Iztok Mlakar-pesnik, Kristijan Guček-slikar, ffelena Peršuh-prva senatorka, Dušanka Ri-stič-njena spremljevalka, Miha Nemec-drugi senator, Blaž Va-lič-Kafis, njegov služabnik, iz-
dognano umestil v dogajanje. V Shakespearovem tekstu nastopata namreč le dve ženski figuri, in sicer prostitutki, ki spremljata Alkibiada. V množici izvajalcev je ob poklicnih igralcih skupina mladih dijakov Gimnazije Nova Gorica, ki nastopajo kot Timonovi služabniki in služabnice: Klemen Breznik, Sebastijan Furlani, Anuša Kodelja, Jani Kodre, Ana Kolenc, Martin Mlakar, Ana Školaris, Janez Zore. Tudi oni so se pod natančno režijsko roko harmonično zlili v predstavo, ki ponuja tudi svojevrsten poetično plesni trenutek (koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia), v kateri je protagonistka plesalka - Vesna Vončina. Dogajanje spremlja glasba skladatelja Alda Kumarja, ki podčrtuje ključne trenutke in pri tem klasična simfonična zvočnost prehaja v bučno oglušujočo "metal" glasbo. Celotno vizualno podobo predstave ustvarja
Prizor iz prvega dela predstave
izvemo iz zapisov zajetnega gledališkega lista, v katerem je tudi celoten Fišerjev prevod.
V središču zgodbe, ki bi bila lahko vzeta iz današnje kronike, je bogataš - pravzaprav že zdavnaj propadel, saj je zapravil vse svoje bogastvo in se "nevedno" kar naprej zadolžuje -, ki prireja razkošne obede in vsakič razsipno obsuva svoje goste z dragocenimi darili, z denarjem rešuje prijatelje iz zagat in nikdar noče povračila, podpira slikarje in pesnike, ti pa se mu seveda lizunsko smukajo "pod nogami", dokler se izplača, potem pa mu, kot vsi drugi, obrnejo hrbet. Sam pa ne posluša prigovarjanj svojega zvestega oskrbnika in ne odkritih, trdih besed filozofa, ki mu skušata razkriti resnico. Ko ga vsi zapustijo in silijo vanj le upniki, se njegovo širokosrčno človekoljubje drastično preobrazi v najbolj kruto ljudomrzništvo. Sam se zateče izven Aten v pusto pokrajino, kjer trmasto in vztrajno goji mržnjo, sovraštvo, gnev, gnus do vsega človeškega, pa tudi kozmičnega, saj tudi v vsemirju vidi tatove: luna npr. krade svetlobo soncu! Spoznanje človeške dvoličnosti se kruto zareže vanj in tako se sam iz prijaznega filantropa prelevi v mrkega, neizprosnega mizantropa, ki ne potrebuje sočloveka; sam sebi je gospodar. Tega negativnega protagonista gledalec, sicer z določeno zadržanostjo, najprej gleda z neko simpatijo, potem pa se zgrozi nad njegovim značajskim preobratom in skoraj privoščljivo spremlja njegov propad, ker je do tega poloma prišlo prav zaradi njegove neumne razsipnosti; nazadnje pa
razponom mimičnega izražanja in najprej vljudnimi kretnjami, potem pa z zarisanim sovraštvom na obrazu, s silo ranjene duše ob spoznanju, da je le denar tisti, ki vzpostavlja odnose v družbi, kremenito izklesal prvak novogoriškega gledališča Bine Matoh. Spet je zablestel s svojo igralsko izrazno močjo in silovito odrsko prisotnostjo, ne da bi sicer z njo zasenčil soigralcev. Začetno prijaznost in ustrežljivo prijateljsko naklonjenost je preobrnil v razkačenost razočaranega človeka, ki želi biti le sam s seboj in ne potrebuje več nikogar in ničesar. Matoh je izdelal mojstrovino, ki jo bo težko preseči.
Z zadirčnostjo, trdoto v glasu in neotesanimi izbruhi resnice, ki je Timon noče spoznati, je ob Binetu Matohu z upodobitvijo filozofa Apemanta imenitno stal Janez Starina, ki se je kot član Mestnega gledališča ljubljanskega vrnil med nekdanje kolege novogoriškega gledališča. Z omenjenima nedvomno ustvarja vrhunski igralski tercet Ivo Barišič v vlogi ustrežljivo vdanega Flavija, Ti-monovega oskrbnika, ki zvesto in ponižno želi deliti žalostno gospodarjevo usodo, potem ko je pač brez uspeha skušal preprečiti gospodarjev bankrot in posledično njegovo kruto razočaranje. Poleg njih izstopa še lik Alkibiada, atenskega oficirja, nato izgnanca oz. vodje upornikov, ki naj bi "pometel” grabežljive senatorje; v tipično "arogantno" vojaško držo ga je odel Radoš Bolčina. Njegov nepričakovani prihod na oder na velikem brnečem motorju bo gotovo vzbudil pozornost pri mlajši publiki. Ostali nasto-
NOVl
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 54 8 276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SW!FT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo [yj	za	spremembo	ali	izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. „ FC
Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 1. oktobra, ob 14. uri.
terjevalec, senator,
Nevenka Vrančič-tretja senatorka,
Milan Vodopivec-Ventidij, manufak-turist in senator,
Jože Hrovat-Lukul, trgovec in senator,
Ana Facchini-Sem-pronija, dra-guljarka in senatorka, Medea Novak, Andrijana Boškoska Batič-spremljevalki senatorjev, Žiga Udir-Lucilij, Timo-nov služabnik, barman, Tomislav Tomšič -Horten-zij, njegov služabnik, izterjevalec in tat, Gregor Zorc-Lucij, finančnik in senator, Jernej Čampelj-Tit, služabnik, izterjevalec in tat, Primož Vrhovec-Fiot, služabnik, izterjevalec in tat) so v ostro izbrušeni Pipanovi režijski postavitvi našli vsak posebej primeren poudarek, čeprav ustvarjajo homogen koralni nastop. Nekaj likov je sam režiser Pipan preobrazil v ženske in jih premišljeno in
linearna scenska zasnova Marka Japlja, ki je dogajanje v notranjščini bogate hiše uokviril v visoke sivkaste stene z nekaj funkcionalnimi vrati, drugi del predstave, ki se dogaja v samotnem pustem kraju pred mestom, pa na desni strani opredelil z nekakšnim iz la-tev narejenim Timonovim "iz-vidniškim stolpom", na levi pa z golim drevesom in nakazano pustinjo v ozadju, v sredino pa
je postavil kup "zemlje", iz katere naj bi protagonist izkopaval zlati prah. Zelo pomembno vlogo v predstavi, v kateri je režiser uporabil tudi odlomek iz Lukianove satire Timon ali odljudnik v prevodu Antona Sovreta, ima tudi osvetlitev prizorišča - včasih barvno kričečega kot v kakšni diskoteki -, za kar sta imenitno poskrbela Andrej Hajdinjak in Samo Oblokar (še posebno sugestiven je prizor z luno v ozadju). Z dovršenostjo odrske slike se spajajo v prvem delu elegantni kostumi (kostumograf Leo Kulaš) nastopajočih Atencev, v drugem pa se v skladu z novim Timonovim slogom življenja spremenijo v raztrgane cape. Iz sklepnega dela uprizoritve nasploh, po blagohotnem "sanjskem" razdajanju daril, veje tako ozračje, v katerem je ob nastopu množice upornikov čutiti razpadanje državnih institucij, kar pomeni, da ni več časa za iluzije. Ostaja le kruta resničnost. Ključna snov drame, ki ji je Pipan dal dinamični ritem in osvetlil tudi njene humorne prebliske, da se mestoma smeh prikrade na gledalčevo lice, je nenadkriljiva moč denarja, kar seveda nudi temelj za poglobljeno razmišljanje o naši današnji ekonomsko-finančni krizi, v kateri je seveda denar v središču in so se v hlastanju za njim porazgubile tudi vrednote, ki naj bi vodile življenje človeka, vrednega tega imena.
Premierna publika, med katero je bil najuglednejši gost minister za kulturo Uroš Grilc, je z dolgotrajnim skandiranim ploskanjem izrazila svoje zadovoljstvo s to veliko predstavo, ki je odlično obeležila pomembna mejnika novogoriškega gledališča in obenem trdo povabila gledalce, naj še sami nadgradijo videno odrsko fikcijo z realnostjo, ki nas, žal, obdaja.
Iva Koišič
Opozorilo raziskovalcev
Pazite se pred zasvojenostjo z množičnimi spletnimi igrami!
Podjetja, ki izdelujejo spletne igre, bi morala nameniti več pozornosti preprečevanju odvisnosti od iger, opozarjajo raziskovalci. Nedavna študija treh britanskih univerz je namreč pokazala, da so nekateri
igre, ti. množične večigralske igre igranja vlog (MMORPG), kot je na primer VVorld of VVarcraft.
Te namreč združujejo tudi po več deset tisoč igralcev, ki se v virtualnem svetu spoprijemajo z nepreglednim številom nalog, si-
igralci na računalniške zaslone prikovani tudi do 90 ur nepretrgoma.
Kot opozarjajo raziskovalci iz univerz v Cardiffu, Derbyju in Nottinghamu, so še posebej problematične množične spletne
stem igre pa igralce spodbuja, da se neprenehoma pehajo za novimi nagradami in virtualnimi predmeti.
V študiji so ugotovili, da ima med sedem in enajst odstotkov igralcev resne težave in so pato-
loško zasvojeni z igranjem spletnih iger. Nekateri igralci so v virtualnem svetu nepretrgoma tudi po 40, 60 in tudi 90 ur.
"V primeru, da podjetja, ki izdelujejo spletne igre, ne bodo omejila časa igranja, popularnost iger pa bo naraščala, oblasti morda ne bodo imele druge izbire, kot da omejijo uporabo, kot so to storili v Aziji", so za britanski BBC povedali avtorji raziskave. Oblasti na Kitajskem so namreč izdelovalce iger že pred leti prisilile, da so v igre vgradili časovne omejitve.
Nekatere igre sicer vsebujejo opozorila glede pretiranega igranja, a ta niso dovolj, menijo raziskovalci. Med drugim predlagajo, da bi v igrah znižali časovno zahtevnost nalog.
V britanskem združenju Interactive Entertainment sicer pravijo, da večina uporabnikov igre igra zmerno. "Je pa res, da nekateri pretiravajo, ampak tako je pri vseh prijetnih stvareh v življenju", so dejali.
Poleg tega vse večje igre po njihovih besedah vsebujejo mehanizme, s katerimi si lahko igralci omejijo čas igranja.
Žvljenje in smrt...
Kolo vredno zlata
V življenju so huda in vesela obodbja, lepi in grdi dnevi, v življenju spoznavamo srečo in trpljenje. In skušamo razumeti smisel le-tega, pa čeprav nam je težko in čeprav smo bolečini, tako duševni kot fizični, včasih komaj kos.
Nama z možem umira tašča, njegova mama. Ne odhaja tako kot večina ljudi, kot je umiral tudi moj oče, skoraj z nasmehom na ustih. O njenem trpljenju je težko govoriti, težko je opisati razprazkano in ranjeno telo, jezo, nemir, razburjenje, vpitje. Vse to je trpljenje človeka, ki ni maral življenja, ali ga vsaj ni znal živeti, sedaj pa ne sprejema smrti in z zavistjo gleda tiste, ki še premorejo moč in mladost. Nama je težko, trpiva, ker bi ji rada povedala, da sočustvujeva, da nama je blazno hudo, da jo imava kljub vsem nesporazumom rada. A ona najinih besed ne mara, ne sliši, odklanja vsakogar in vse, zaprla se je v samoto, v kateri bije svoj ogorčeni boj s smrtjo. In vemo, da bo odšla tako, ne da bi spoznala ljubezen, ne da bi se pobotala s svetom in s samo seboj. Z možem naju vse to tako boli, da se pogovarjava le o smislu tega trpljenja, da nama ni do spanca, da nama ni niti do vsakodnevnih sprehodov, ki so bili do sedaj najino največje veselje. Shirano telo, ki ni več človeško telo, jeza in bolečina so mi pred očmi v vsakem trenutku. In z žalostjo v srcu mislim na prijatelja, ki mi je pripovedal, kako je vsa njegova družina molila skupaj z umirajočim očetom. Nama to ne bo dano.
Težo tega gromozanskega trpljenja čutim v sebi, lepi se mi na kožo, zastira mi veke in krade misli. Tako me duši v prsih, da bi še sama vpila ... zaradi nemoči, ki jo čutim, ko spremljam ta nečloveški boj. Počutim se samo, tako samo, da me duši. Smrt nima prostora na socialnih mrežah in v površnih poznanstvih, v mest-
nem vrvežu, na ulicah, o njej se ne moreš pogovarjati v trgovini. Kot ne bi bila del našega življenja, se najraje izogibamo njenemu imenu in si pred njo zatiskamo ušesa in zastiramo oči. In ko umiramo, smo vedno sami. In vsakič smo sami ob umirajočem. Boli me, a vem, da prijateljev ne bom iskala, kajti tudi sama ne zmorem več pogovora. Vzelo mi je besede. In misli. Ob meni in možu sta samo najina psa. Pozorna in nežna, kajti onadva trpljenje slutita, celo vohata ga. Vsak dan se spomnim znane italijanske umetnice, Ka-tie Ricciarelli, ki je pred leti na televiziji pripovedovala o svoji psici in materini smrti. Tedaj jo je najbolj bolela površnost prijateljev, ki so vse skupaj strnili v nekaj besed ..., saj je bila stara. Psica pa je tri dni sedela ob njej in jo z glavo na njenih kolenih tiho motrila. Kot znajo samo psi, za katere se sploh ne strinjam, da jim manjka samo beseda, kot pravijo nekateri. Besed je namreč marsikdaj pri ljudeh enostavno preveč.
Ko se z možem vračava iz Repna, kjer je dom, v katerem oskrbujejo taščo, je v avtu tišina. Besede so ostale nekje v tistih dnevih, ko sva še vedela za sonce in gozdove. Sedaj nama trpljenje polni srce in možgane. Misli so odšle in nadomestili so jih prevelika vprašanja in nema molitev. Molitev, ki mi sili na ustnice, a nimam moči, da bi jo izmolila do konca. Nikomur izmed naju ni do vožnje, a ker je možu hudo, sem za nekaj dni to neprijetno nalogo prevzela jaz. In ko vozim svojo novo staro Fabio, se moram truditi, da zberem misli in nekaj pozornosti.
Pred dnevi mi je to enostavno zmanjkalo na križišču med Za-grajcem in Ivanjim gradom. Takoj za italijansko mejo. Ker je pot do križišča navkreber, sem avto sicer ustavila, a približno pol metra čez črto, na glavnem
cestišču. In po rebri navzdol, iz Zagrajca, je ravno v tistem trenutku pripeljal kolesar, ki se je seveda veselil jesenskega popoldneva, hitrosti in andrenalinske vožnje. Hitrost je bila prevelika, da bi lahko zavrl ali se izognil trku. In žeje udaril v moj blatnik, dobesedno prevozil prtljažnik in se zakotalil po asfaltu.
Z možem sva si zastrla oči. Kriknila sem od bolečine. In groza mi je silila v grlo. Saj ne more, ne sme biti res, samo tega ne, sem ponavljala in že videla mrtvega fanta ležati na asfaltu. ...To je konec vsega, konec smeha, veselja, konec življenja. A zgodil se je čudež, fant je takoj po padcu vstal, si očistil kolena in že pregledoval kolo. Bila sem polna sreče in hvaležnosti, ko sem stekla ven, ga prosila, naj mi oprosti, in se veselila, da je živ. A je hudo, sem ga vprašala, pa je kazalo, da so samo praske in veliko nejevolje. Kljub temu sem upala v razumevanje, krivdo sem mu tisočkrat priznala in ponavljala, da je upravičeno jezen. Zmedena in prestrašena, sem najprej vzela v roke tisto vsem znano evropsko poročilo o nesreči, a mi pisanje ni šlo, ker so se mi tresle roke. On pa, Goričan z italijanske strani meje, ni znal slovensko in ni mogel izpolniti pole. Postajal je vse bolj nejevoljen, na moj predlog, da mu razkužim odrgnine in prevežem koleno s povojem, je samo zamahnil z roko. Nisem vedela, kaj naj rečem, pa sem samo ponavljala, da je tudi meni hudo. Kaj hudo, je bil takoj slabe krvi, saj sploh ne veš, koliko stane moje kolo, to je pet tisoč evrov, dvakrat toliko kot tvoj avto, ki sploh ni poškodovan. Srečo imaš, avto imaš cel, kaj sploh jamraš. Da bi mu sedaj govorila o tem, kar doživljam, je bilo zaman. Povedala sem mu, da je pomembno samo to, da je živ, tako zanj kot zame. A je v odgovor samo zamahnil z roko. In kazal na
poškodovano kolo in na moj, baje cel, avto. Mož ga je medtem nekoliko umaknil s cestišča, jaz se zanj še zmenila nisem in sploh nisem pogledala, koliko je ško-
V Šempetru pri Gorici
V soboto pogreb zadnjega grofa Coronini
V soboto, 5. oktobra, ob 15. uri, bo Šempeter pri Gorici spet priča grofovskemu pogrebu. K zadnjemu počitku v družinsko grobnico na tamkajšnjem pokopališču bodo položili grofa Janeza Krstnika (Giovanni Battista) iz šempetrske veje plemiške rodbine Coronini Cronberg, po domače, iz njegovih otroških let, grofiča Ivana.
niki.
Pogrebno mašo bo po pokojnikovi želji v šempetrski župnijski cerkvi vodil duhovnik Alessio Stasi, družinski prijatelj. Pel bo domači zbor.
Pred dolgimi leti so bili podobni pogrebi precej pogosti in značilni tudi za naše kraje. V šempetr-skem izročilu je posebej ohranjen spomin na veličasten pogreb Ja-
Pogreb grofa Franca Coroninija leta 1901 v Šempetru
de. Kolesar je bil živ in praktično brez poškodb in to je bilo edino važno. Mož mu je ponudil, da ga pospremimo do doma. A je seveda pripomnil, da ne gre nikamor brez kolesa. Žal sem ravno pred mesecem kupila staro Fabio modela Sedam, limuzino, pri kateri se odpira samo prtljažnik, zadnje steklo pa je fiksno. Kolo v tak avto ne gre. Poleg tega pa je bila v prtljažniku hrana zame in za ma-
mo, ki sem jo nakupila za ves teden. A hrana, se mi je smejal. Hrana ti je bolj pomembna kot kolo. Seveda, nekako bolj, sem pomislila, a sem molčala. Mož pa je prišel na dan z novim predlogom, da kolo skrijemo v grmovje ali da ga sam peš pelje do našega dvorišča, kjer naj pač počaka, da ga lastnik pride iskat. A zato, da ga kdo ukrade, nama spet razlaga in še pojasni, da je karbonsko, ultralahko in zelo hitro. No, o tem, da je hitro, sva se že pred nekaj minutami prepričala v živo.
Tako stojimo na križišču, midva uničena in utrujena, on vse bolj jezen. Sprašuje me, zakaj nisva ostala raje doma. Kaj se pa voziva okoli z avtom. Skušam govoriti o tašči, a takoj razumem, da nima smisla. Skušam mu še govoriti o življenju, o vsakem trenutku, ki je dragocen, o tem, kako malo je manjkalo, da ne bi
gledal sonca, ki je za Zagrajem ravno zahajalo. A razumem, da ni razmišljal o smrti. Tokrat zagotovo ne. Morda sploh nikoli, čeprav je po mojih ocenah star čez štirideset. Samo polomljeno zavoro na kolesu ogleduje in se jezi, ker sva tako nasilno prekinila njegovo rekreacijo. Zaradi neke tašče ali ne vem česa.
Ker je ura ravno štiri in je vaška podružnica Triglava odprta, pade zadnji predlog, da gremo do Kostanjevice in tam ob pomoči agentov izpolnimo vse potrebne papirje o nesreči. Še enkrat mu z možem ponudiva pomoč, a ponesrečenec zajaha kolo in sam odkolesari do vasi. To se mu zdi namreč najboljša rešitev, za kolo namreč. Za kolo, ki je vredno zlata. Za kolo, ob katerem se pozabiš zahvaliti za tisto največje, najlepše ... za življenje.
Z možem voziva za njim, skrbi naju, ali bo zmogel. A vidiva, da poganja hitro in varno. In da ga ne boli. Srečna sva, srečna, da je živ, da mu nič ni. Pa čeprav se sam, zaradi poškodovanega kolesa, veličine tega trenutka sploh ne zaveda.
Srni Pertot
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 168
Pokojni grof, zadnji moški potomec rodbine Coronini, rojen leta 1936, je umrl 15. septembra letos v Londonu, kjer je živel že dolga leta. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan v domačem kraju, kjer počivajo (številni) njegovi pred-
neza Krstnika Coroninija (1794-1880), prapradeda zgoraj omenjenega grofa. Dvanajst let je vzgajal mladega bodočega habsburškega cesarja Franca Jožefa I., pozneje se je izkazal kot vojskovodja, general in visok državni
uradnik.
Največ prostora v tedanjem slovenskem časopisju je umrlemu grofu namenil tednik "Soča", ki je od 1871 izhajal v Gorici. Poleg dolgih nekrologov in številnih sožalnih brzojavk je 30. julija 1880 v članku "Dežela žaluje" poročal tudi o pogrebu, ki je bil za Šempeter očitno pravi spektakel: "Dasi je Šempeter samo navadna vas, vendar je bilo po oknih razvešenih črnih prtov in pregrinjal. Pet kanonikov iz stolne cerkve z drugimi duhovniki je šlo pred vozom, ki je peljal truplo rajncega Coroninija. Voz, sam na sebi dragotno in krasno narejen, bil je ves obsut z nenavadno velikimi venci in trakovi. Redka prikazen pri tako sijajnem pogrebu je bilo to, da so sprevod dostojanstvenikov tako rekoč oklenili domači ljudje. Spred je šla množica kmetov zad pa kmetic.
Oboji so nesli debele sveče. Vojaška in mestna godba, vojaki in tukajšnji veteranci so se vrstili za njimi. Kakor o takih prilikah, so topovi razglašali zadnje pozdrave blagemu pokojniku. Naj v miru počiva!"
Renato Podbersičml.
"Tokrat, zgodaj zvečer, ulice niso bile več tako prazne, ker je dež malo pojenjal, in mati zdaj ni brezciljno tavala okrog, temveč je krenila do vogla Dizengovofe ulice in Drevoreda Judovske nacionalne fundacije in od tod po Dizengofovi, mimo križišč z Gordonovo in s Frischmannovo, s svojo čedno črno torbico z jermenčkom čez ramo, in gledala lepe izložbe in kavarne in pokukala v tisto, kar naj bi bilo telavivsko boemsko življenje, ampak se ji je vse ponošeno, kot iz druge roke, kot posnetek posnetka nečesa, kar je celo že v izvirni verziji štela za bedno in klavrno. Vse se ji je zdelo tako, kot da zasluži in potrebuje sočutje, a njeno sočutje je bilo porabljeno".
Ta odlomek sem vzel s konca knjige z naslovom Zgodba o ljubezni in temnini, ki jo je napisal znani izraelski časnikar in pisatelj Amos Oz, v slovenščino pa jo je za založbo Mladinska knjiga vrhunsko prevedla Mojca Kranjc iz nemščine, ki je na konec odličnega romana dodala tudi bogato bibliografijo ter dodatek, s katerima si pomagamo pri prebiranju neverjetno dobre zgodbe, ki, kot večina knjig Amosa Oza, sloni na doživetem. Odlomek iz imenitnega pisanja sem izbral seveda hote, saj je tako slogovno kot vsebinsko izjemno lep, ker na sijajen, nevsiljiv način ubesedi tisto stanje duha, ki se nas zadnje čase vse bolj loteva ob pogledu na lastno in drugih življenje v sedanji družbi, sredi katere se vse prevečkrat počutimo, če že ne ravno izgubljene, pa vsaj na nepravem mestu, vsaj tisti, ki se še vedno sprašujemo, kaj sploh počnemo tu.
O knjigi mi je najprej govoril naravnost neverjeten uspeh med slovenskimi bralci, predvsem pa me je k branju srčno povabila prijateljica Mateja Subo-tičanec, ki ima, tako kot imamo to vsi resnični ljubitelji književnosti, svoje poglede na književnost in na umetnost. Z Matejo se skoraj nikoli ne ustaviva več, pred leti sva se še kdaj srečala, kakšno rekla ob kavi, sedaj pa je tako, kot je, ja, vse malce prehitro gre!, se pa včasih srečava le bežno, na kakšni tiskovni konferenci odmevnejših knjižnih predstavitev, ona z mikrofonom in digitalno snemalno napravo, jaz z beležko in fotoaparatom, oba pridno in zavzeto, iskreno povedano tudi z zanimanjem, poslušava, ker naju nove knjige oba zanimajo in vedno znova prevzemajo, a nikdar nimava več časa za tisti iskreni in odprti klepet, ki označuj e vsak prijateljski odnos, saj ona takoj po končani, včasih pa še pred koncem, tiskovni predstavitvi odbrzi na radio, da pripravi poročilo, sam pa se po navadi še malo ustavim, da koga pozdravim, izmenjam kako mnenje, slišim še kaj o književnosti iz prve roke, pa naj gre samo za vljudni pogovor s prevajalci ali pisatelji, vedno je namreč lepo in koristno, če kaj slišiš, ko so "mikrofoni ugasnjeni". Včasih nama niti ne uspe več izreči na glas tistega obveznega "dober dan", ki ga sicer privoščiš vsakomur, ker se ugledava že med samo predstavitvijo, nasmeh pa le pove, da je nekaj od starega prijateljstva še ostalo. Povezana sva, sicer na drug način, a sva, saj mi Mateja včasih kaj napiše v klepetalnici na gmail pošti, včasih pa se je spomnim sam, ko vidim, da na njenem naslovu elektronske pošte gori zelena lučka, kar pomeni, da ima odprto gmail pošto.
Ni veliko, boste rekli, a nekaj je.
Meni pomenijo ti stiki veliko, pravzaprav zelo veliko, saj sem zadnje čase, ujet, kot sem, v vsakdanje delo in prevažanje po tem malem svetu, v katerem živim, vse bolj odvisen od teh stikov, ki mi pomagajo ohranjati vezi z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo, njihovi odgovori pa pričajo o tem, da tudi
sam njim pomenim več kot le naključnega znanca. In mi je lansko leto, tam nekje pred poletjem, Mateja napisala, da bere čudovito knjigo, še to je dodala, da že dolgo ni brala tako dobre knjige, in mi je seveda pripročila v branje roman Zgodba o ljubezni in temnini Amosa Oza. Iz njenih napisanih stavkov, ne povedi, stavkov, vsaj jaz današnjim povedim še vedno pravim stavek, ker sem se pač tako naučil v šoli še pred reformo, ki je v slovenski jezik uvedla povedi, je kar sijalo veselje, pravo navdušenje.
Seveda sem knjigo prinesel domov, jo položil na skrinjo ob vhodu v dnevni prostor, kjer po navadi sveže izdane knjige pri nas doma čakajo na branje. Vsaka knjiga ima svojo usodo, so pravili stari, modri Latinci. Včasih se zgodi, da s kupa knjig na skrinji nekatere izginejo in se pojavijo drugje šele čez čas; med pogovorom ob koncu tedna med kosilom ali večerjo izvem, da je "ta in ta knjiga super”, včasih pa se mi zgodi, da sem prisiljen kup novo izdanih knjig zaradi višje sile preložiti drugam, in takrat je knjige težje najti. Po navadi namreč knjige dam "na točno določeno mesto”, seveda z namenom, da jih bom "tam zagotovo videl in našel, ko bo primeren čas", a jih po navadi prav zaradi tega, ker sem jih tja položil, dolgo ne najdem, če jih sploh. Ker so me doma že siti, ko na glas iščem kako knjigo, bolj samemu sebi kot drugim brundam na glas: "Ma, kam sem dal tiste knjige? To je nekaj nemogočega... "
Če se me kdo od domačih le usmili in me vpraša, katere knjige iščem, povem naslov ali avtorja, včasih opišem barvo platnic ali navedem založbo in poredko se zgodi, da knjigo le najdemo s skupnimi močmi, sicer pa sem ob takih priložnostih navadno predmet mukotrpnega in pritlehnega, vsaj z mojega zornega kota!, poduka, "kako tako ne gre več naprej, ker bi morali že enkrat to s knjigami urediti, ne da se namreč več živeti v tem neredu, knjige so namreč povsod, celo na stopnicah jih najdem!, pa naj gre še za tako dobre knjige, enostavno se ne da več, saj to ni normalno”!
Nikoli ne odgovorim več: "Kdo pa je rekel, da bi moralo biti normalno"? Leta poleg starosti, ki je že sama po sebi bolezen, prinašajo namreč tudi modrost. Dosegel sem vsaj to, da mi nihče (več) ne reče, da je knjig preveč, le znanstvenica v naši hiši po navadi strokovno pove, da na policah pač stoji omejeno število knjig: "Knjige pa prihajajo in prihajajo in tega problema ne boš rešil, če se že enkrat ne odločiš in daš vsaj nekaj stotin knjig stran"! Po navadi odgovorim, da mi je že mama ob takih stiskah preprosto j)0 vipavsko znala povedati, da pač "tam, kjer je Sturc, ne more biti tudi Ajdove", a mi tišina in vzdih tistih, ki so obsojeni na neuspeh z lepimi manirami, grožnje pri meni itak ne dosežejo ničesar!, povesta dovolj.
Ko pa po dolgem pospravljanju zmagoslavno, občasno se tudi to zgodi, spet zagledam, kakšne barve je zgornja površina skrinje ob vratih, napovem vsem doma, "da bo odslej tako čisto in urejeno ob vhodu", me nihče več ne jemlje resno. Ko se jezim, ker mi nihče ne sledi, mi suho povedo, da sem "to že stokrat napovedal, a je na skrinji vseeno vedno nekaj deset novih knjig in je zato skrinja neuporabna, ker se je ne more odpirati". Mimogrede, romana Zgodba o ljubezni in temnini dolge mesece nisem našel zato, ker sem pozabil, da sem ga dal v posebno torbo v pritljažnik avtomobila, kjer hranim knjige za branje med čakanjem...
Ko sem ga, čisto po naključju seveda, le našel, sem ga z veseljem prebral.
j Franko Žerjal (foto DPD)
52. Linhartovo srečanje v Postojni
Števerjanska Dramska družina dobitnica kar dveh matičkov!
Da je odrska postavitev svojevrstne "kriminalke" Umor v vili Roung italijanskega avtorja Achilleja Campanileja v izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v režiji Franka Žerjala nekaj izrednega, takega, kar na ljubiteljskih odrih pri nas
-	pa tudi širše na Slovenskem -nismo še videli, je bilo razvidno že na števerjanski premieri lan-
bote, 28. septembra 2013, v Kulturnem domu v Postojni. Na tem finalnem delu se je predstavilo sedem najboljših ljubiteljskih gledaliških predstav izmed
27,	uvrščenih na regijsko raven. Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Srečanje predstavlja izbor najboljših predstav slovenskega lju-
sko zimo. Vsi, ki spremljamo delovanje te gledališke ljubiteljske skupine, smo bili zelo veseli, da je njeno umetniško rast opazila tudi strokovna komisija na jubilejnem, 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, saj je Števerjancem podelila prvo nagrado v kategoriji odraslih skupin, potem ko je bila deležna nagrade kot najboljša predstava v celoti že na območnem Srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske 2013, Zvonko Simčič pa je prejel posebno priznanje selektorja Linhartovega srečanja Severne Primorske, Gorazda Jakominija, za najboljšo stransko vlogo. Za števerjansko skupino je bil izjemen uspeh že ta, da jo je selektor 52. Linhartovega srečanja, festivala ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, Marko Bratuš, uvrstil v finalni del Linhartovega srečanja, ki je potekal v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Občine Postojna od četrtka, 26. septembra, do so-
2013, Vaje iz sedenja Alenke Hain v izvedbi Teatra Šentjanž-SPD Šentjanž na Koroškem, Mjesečina za lady Macbeth Milana Milišiča v izvedbi Student-skog teatra Lero, Dubrovnik, in Ja ili neko drugi Maje Pelevič v izvedbi Teatra Fedra, Bugojno iz Bosne in Hercegovine.
V	petek in soboto dopoldne sta bili okrogli mizi o videnih predstavah, ki ju je vodila dramatur-
biteljskega gledališča in je seveda tudi lep pregled gledališke dejavnosti v Sloveniji in tudi v zamejstvu. Državni selektor Bratuš je za končni del festivala izbral te predstave: Za narodov blagor Ivana Cankarja v izvedbi KUD Milke Zorec, Hotinja Vas, Umor v vili Roung Achilleja Campanileja v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana, Navajeni na šok Dejana Spasiča v izvedbi ŠODR teatra, Srečna mladina, KUD Šentvid nad Ljubljano, Nora Nora Evalda Flisarja v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje-Celje, Kripl Martina McDonau-gha v izvedbi Šus teatra KD, Draženci, Ana Migrena Andreja Rozmana Roze v izvedbi Teatra KD Janez Jalen, Notranje Gorice in Burka o jezičnem dohtarju neznanega avtorja v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica. V spremljevalnem programu pa so bile na sporedu zmagovalna predstava Festivala Vizije-Festivala mladinskih gledaliških skupin Slovenije, ki je bil v Novi Gorici maja
smislu likovne podobe, glasbenih vložkov, vodenju igralca v prostoru in seveda v ekspresivni, predvsem pa natančni igralski interpretaciji. Z neverjetno energijo, igralskim žarom, dovršenimi koreografijami in izjemnimi pevskimi točkami preigravajo duhovite, izredno domišljene ter disciplinirano izvedene prizore. Verjetno največja odlika predstave je v tem, da se kljub temu igralci na odru nikoli ne pozabijo zabavati. Z odrskim veseljem preplavljajo občinstvo, ki - kakor začarano -niti za trenutek ne more ostati ravnodušno. Predstava, po kateri si na koncu rečeš le še: ŠE"! V utemeljitev za režijo pa je žirija zapisala: "Franko Žerjal je Umor v vili Roung zasnoval kot zabavni variete. Njegova režija je izčiščena, polna duhovitih domislic in gagov, ki jih spretno vpleta v tok dogodkov. Z varno roko potrpežljivo vodi igralce, ki kljub svoji stilizirani, na trenutke že kar nadrealistični igri, nikoli ne prestopijo meje okusnega. Z virtuozno natančnostjo splete vse segmente predstave -kostum o grafijo, scen ografijo,
koreografijo, glasbo, oblikovanje svetlobe in seveda igro - v izredno homogeno in duhovito uprizoritev".
Linhartovo plaketo za leto 2012 je prejel Franci Tušar, igralec, pisec in režiser, član DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela, prejemnika Linhartovih listin za 1. 2012 pa sta Juša Berce, igralka in režiserka, dolgoletna članica Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka, in Nikolaj Kranjc, režiser, scenograf, kostumograf in mentor, ki deluje v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem.
Vsem nagrajencem naj gredo iskrene čestitke, še posebno pa se seveda veselimo nagrad, ki sta osrečili števerjanske igralce, režiserja Franka Žerjala in celo njihovo tehnično ekipo, saj je to nedvomno izjemen uspeh in zadoščenje za celotno števerjansko Dramsko družino, ki je v teh nekaj letih dosegla zavidljivo kakovostno raven. Čestitke gredo režiserju Franku Žerjalu za zasluženo priznanje, saj je v predstavo vložil veliko truda. Ob njem pa je treba ome-
niti tudi njegovo režijsko asistentko Jasmin Kovic, ki je s svojo domiselnostjo in mladostno zagnanostjo nedvomno prispevala k uspehu predstave. Tako je drugič v polstoletni zgo-
dovini Linhartovega srečanja zamejska gledališka ljubiteljska skupina prejela najvišjo nagrado tega festivala. Prvi jo je osvojil 1.2004 dramski odsek PD Štandrež s predstavo Stara garda v režiji Janeza Starine.
IK
ginja in gledališka kritičarka Ana Perne.
Žirija, ki so jo sestavljali predsednica, igralka in nosilka Borštnikovega prstana Minu Kjuder, scenografinja Ana Rahela Klopčič in igralec Gorazd Žilavec, je podelila štiri matičke: matička za najboljšo predstavo v celoti, "ki je izstopala v vseh pogledih", kot se je izrazila žirija, je prejela Dramska družina iz Števerjana za uprizoritev Umor v vili Roung, in matička za režijo te predstave, ki je bil podeljen Franku Žerjalu.
Ostala dva matička za najboljšo žensko in moško vlogo sta prejela Neža Strenčan za vlogo Nore v predstavi Nora Nora v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje, in Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica. Žirija se je o predstavi števerjanske Dramske družine izrazila v samih presežkih: "Absurdna komedija Umor v vili Roung je harmonično oblikovana in kompleksna uprizoritev, tako v
Sprejem Dramske družine SKPD F. B. Sedej na občini v Števerjanu
Števerjanski Dramski družini, ki se je tako čudovito izkazala na 52. Linhartovem srečanju, so v ponedeljek, 30. septembra 2013, pripravili slovesen sprejem na števerjanski občini. Županja Franka Padovan je čestitala za izjemen uspeh in
administrator Marijan Markežič jim je iskreno čestital, ker so si nagradi priborili sami, s trdim delom in ne z lobiji, in obljubil, da bo domača dvorana dobila novo streho in udobnejše pogoje za vaje. Irena Ferlat je v imenu ZSKP izrazila ponos na Dramsko družino in ji želela ob nadaljnjem vztrajnem delu in vnemi še veliko dosežkov. Predsednik SS0 VValter Bandelj je ob pohvalnih besedah za enkratno delo, ki ga opravlja skupina, prebral še čestitke deželnega predsednika SSO Draga Štoke. Štoka je poudaril, da je to uspeh celotne naše zamejske skupnosti. Ob tem je pohvalil števerjansko občino, katere ime se na tak način širi daleč
poudarila vznesenost mladih članov dramske skupine, ki jim vselej stojijo ob strani starejši z nasveti. Vse je vzpodbudila, naj nadaljujejo po tej poti, saj so v ponos ne samo Števerjanu, ampak tudi celotni Goriški in širšemu prostoru. Čestitke igralcem, režiserju in celotni tehnični ekipi je izrazil predsednik SKPD F. B. Sedej Filip Hlede. Naglasil je ustvarjalno rast skupine v zadnjih letih, ki je privedla do takih rezultatov. Da je ta uspeh sad večletnega dela, je poudaril tudi režiser Franko Žerjal, ki je ob spominih na svoj prihod všteverjan poudaril, da so najprej vzgojili igralce, nato še publiko, potem pa posegli po nenavadnih dramskih delih. V prihodnje se bodo morali zelo potruditi, da se bodo lahko povzpeli še stopnjo više, “saj so sedaj res super”. Žerjal se je zahvalil Jasmin Kovic za vse, s čimer je pripomogla k uspehu predstave. Župnijski
preko meje, pa tudi po vsej naši deželi. Spregovoril je tudi Silvan Primožič v imenu SSk in dejal, da je Dramska družina v ponos celotni slovenski skupnosti. Polemično pa seje obregnil ob dejstvo, da se takega izrednega dogodka veseli le en del slovenske narodne skupnosti. Zdravica s čašami, polnimi rujne kapljice, je zaokrožila prisrčno in obenem svečano srečanje na števerjanski občini. / IK
30 Razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Kramolc, umetnik z dvema domovinama
Prvo likovno razstavo v novi sezoni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici so odprli v ponedeljek, 30. septembra, v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči. Na ogled so likovna dela - od prvih risb do zadnjih velikih risb in grafik - Božidarja Teda Kramolca. Kot je uvodoma povedala predsednica Centra Franka Žgavec, ki je med zbranimi pozdravila koordinatorja s kanalsko Galerijo Petra Blažeja, so pri načrtovanju razstave upali, da bo umetnik navzoč na odprtju. Žal pa je 3. septembra letos umrl; zato se mu je občinstvo tudi poklonilo z enominutnim molkom.
Po primernem glasbenem utrinku, ki ga je podaril violinist Aleš Lavrenčič, je umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe v predstavitvi razstave dejala, da je bil Kramolc "človek z dvema domovinama". Rodil se je pred 91 leti v Podgo-ri pri Šentvidu nad Ljubljano, maja 1945 je skupaj z bratom odšel iz Slovenije na Koroško, tri leta kasneje pa v Kanado, kjer je nadaljeval študij slikarstva in obenem arhitekture. Tam je tudi veliko razstavljal, "dokler se ni pred 25 leti zgodilo, da ga je Slovenija pravzaprav na novo odkrila". Odkrila je slovenskega avtorja, ki je živel v Kanadi, ko se je prvič vračal, in to ne s slikarsko raz-
stavo, temveč s svojo literaturo. Na Slovenskem so pri Novi reviji izšli njegovi prvi romani in prve pesmi. Na prvi razstavi, v Ajdovščini, je predstavil svoje slike iz Gonarsa, kjer je bil med drugo vojno dvakrat interniran. Naslednja leta, ko se je vračal v Slovenijo, so mu v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu priredili
eno prvih manjših razstav; v tistih krajih je nekaj časa živel njegov oče, znani muzikolog Luka Kramolc, ki je po smrti svojo zapuščino pustil v Ravnah na Koroškem. Po nekaj letih sodelovanja je umetnik poklonil omenjeni galeriji del svojih slik.
V Gorici so v gornjih prostorih razstavljene prve Kramolčeve
slike iz 40. let, "virtuozne risbe, ki so res nekaj posebnega"; v dolgem hodniku v pritličju pa je "eden njegovih izjemnih ciklov, kjer je malce abstrakten, toda kljub vsemu že barvit”: monotipije so "zmes ameriškega, kanadskega in evropskega dogajanja v 60. letih". Druge razstavljene slike, med njimi portrete žensk, akte in tihožitja, je naredil v zadnjem obdobju, po svojem 70. letu; te so "najbolj barvite
in sočne". Tudi umetnostna zgodovinarka je potrdila, da si je Kramolc želel biti prisoten na razstavi, a že spomladi se je čutil posebno utrujenega; "videl pa je katalog in bil zelo zadovoljen".
Po še enem glasbenem biserčku mladega violinista so udeleženci z aplavzom, najso-vabilo predsednice Franke Žgavec, čestitali prisotnemu go-riškemu slikarju Andreju Kosiču ob njegovi 80-letnici. / DD
Franka Žgavec in Tatjana Pregl Kobe
Violinist Aleš Lavrenčič