Gospodarske stvari. Skrbimo za uinno kuietovanje, za napredek v gospodarstvii! I. nKaj nam pomaga dobra letina, če pa pridelko7 prav 7 denar spraviti ne moremo, tako bndo prej nikoli ni bilo." Tako toži sedaj mnogo ljudi. Toda ne obupajmo! Ne drzimo križemrok! Prazno je 7zdiho7anje po preteklib časib in razmerab, katerih nazaj pozvati ni moč. Maiveč obnašajmo se primerno tirjatvam sedanjib dni. Pogleduimo bistrim okom po nzrokib nepovoljnega svojega stanja, potem pa jim skušajmo moški 7 okom Btopiti! Izmed uzroko^ slabim razmeram pri našib kmetskih ljudeh so tiije [oglavitni: liberalizem, spremembe 7 tnednarodnih razmerab, slabi pridelki 7sled zanemarjanja in zaostajanja 7 umnem, na predo^alnem gospodarstvu. Kolike rane da je liberalizem 7 kratkib letih avojega gospodstva užc T8ekal našemn kmetskemu ljudstvu, to le preveč in nemilo čatimo: pomnožene dače, povzvišane doklade, trganje in razkoso^anje posestev, ženito vanje nimaniče7, rastoča nepoatenost in razuzdanost pri mlajini iu poslih, naposled prav judovska odrtija . . . spra^ljajo kmetski stan na nič! Uboit7o pa raste! Dodati moramo še, da imajo liberalui poslanci tudi propad naših menjaib obrtnikov, fabrikanto7, fužinarje7, trgo7ce7 itd. na ro^ašu. To pa nekaj zato, ker ao proglasili obrtnijsko 8 70bodo na korist velikim fabrikantom, velikim trgo^eem in sploh denarnim mogotcem ternaškodo in prapad malitn obrtnikom in nieuj premožnim ljuderu ! Še bolj nemilo so pa nas vse zadeli s kupčijskimi nagodbami, katere 80 sklenili z Angleikim, Francoskitn, NemSijo in Italijo, zadnji čas tudi z Rumunijo. Naši libei alci so tukaj zopet pra7 nepre^idno koprneli in goreli za s^obodno kupčijo, katera je le Judom od nekdaj najbolj 7Že5.Vsied tega so colnino na tuje blago pri 77ažanju k nam ali popustili ali znatno znižali. Naaledki so se kmalu prikazali. Drža^na blagajnica je dobivala mnogo menje dohodko7 iz colnine, primanjkljej pa smo morali da^keplačilci pokmati in smo 070 ljubezn ji^ost čutili pri po7Z7išanib dačah. Dalje je 7edno 7e5 denarje^ za tuje blago izbajalo 7 tuje dežele in naposled so domači obrtniki in fabrikanti zaporedom na nič prišli, ker niso mogli tako, kakor prej, svojib izdelko^ prodavati. Tujci so se mastili, mi pa suio doma zaČeli ubožati in stradati. 0 tej reči bi se dalo 7eliko pisati. Rečeno bodi dosti. Liberalni gospodaiski nauki bili so nam ra^no tako na škodo, kaknr liberalni politični in 7ei-ski, pra7 za prav ne^eraki, nauki! Tukaj je treba brze spremembe ! Kaiti pri 7seobcnem ubožanju propada tudi — kmet! Drugi uzrok slabemu stanju pri naših kmetovalskib zadevah so neizmerne spreniembe 7 mednarodnih razmerab. Kaj mislimo, to bo hitro jasno ! Telegraf, parobiodi \a železnice nekako čudno krčijo daljave med deželami in deli S7eta. Iz tega pa je prišlo nasledko^, ki uže pra7 nemilo na naše kuiete pritiskajo. Le pomislimo, koliko 80 kmetje in sploh Ijudje kraj 7ečjib cest zgubili zaslužka in denarje^ ! Prej je od 78akega 7oza nparizerja" celo pot od Celo^ca do Vaiaždina, od Ljubljane do Gradca 7edno kapljalo za ljudi ob velikih cestah. Stareji kmetje še se dobro SDominjajo, koliko bo z 70žnjami zaslužili. zdaj pro5 in zgubljeno! Ali to še ni 7se čutljivo za naie kmete je to, da želes zrnje, vino itd. naglo pmaža in ceno gubi pridelkom. Koliko 80 naši ljudje uže krega ogerska psenica, ogersko 7ino, ogerska jihnvim pači ceno in 07ira, ali celo s dobio proda^anje piidelkov! Ali tudi na ( zaCenjajo čutiti nepo^oljni upli7 železnic br<ido7. Kajti 8 pomočjo teb do^ažajo r^Rusi in cel6 Aoieiikanci veliko vef, in fzsnja, ki je mnogo bolj po ceni, na e7n mo7e in tržiščain tako spodri^ajo a^strijsk zrnje Cedalje bolj. Veled tega morajo nai: na ceni zgubiti in še tedaj težko kupc •Temu popolnem 7 okom priti ni mogoče. '9nasledki za nas se dajo znatno zmanjšati po raz^' umnib rainistrih. Sredste7 imajo 7eliko na ra lagauje; tujemu blagu je treba naložiti prim visoko colnino, domatim pridelkom se morajo t na železnicab 7sem jednako zuižati. Napake, koršme so Kedaj pri tarifah, bi ae ne suiele tr Tako 11. pr. dobili so ogerski zrnski »igo7ci pos> in zelA znižane tarife za poiiljat^e 7 Svicar sa 780 druge veljajo na^adne in risoke tarife tako, da je 7o2nina za meterski cent zruja iz Maribora do Švicarske meje veliko 7ecja, nego iz Budimpeite do Š^icarskega. To je očitno poškodo^anje štajerskih trgovce7 na k^ar štajerskim kmetom, ki potem takem zrnja po primerno dobri ceni prodati ne morejo. Vendar, kakor smo uže rekli, tukaj zamorejo pomagati le dobri ministri. Teb pa nam ne bo zmanjkalo, 6e bodemo dobre poslance 7olili, ki bodo prenaredbo volilnega reda tirjali tako dolgo, dokler nje nam ne priborijo. Kmetskih ljudi je naj^eč, ti plačujejo davka najve6, izmed njib se izbere no7ince7 za 7ojake naj^eč. Pia^ica torej tirja, da se jim tudi poslance? odkaže — naj7 6Č. Ko bodo pa ti 7ečino dobrih poslance7 imeli 7 drža^nem zboru, potem ni dvomiti, da se bode 7se tako uredilo, kakor kaže 7ečini prebi^alst^a, t. j. kmetskim Ijudem, na korist in blagor, ne pa kakor le odembom ugaja, Judom in liberalnim kričačem! Tretji uzrok slabemu stanju pri kmetib glede prodavanja tega, kar so pridelali, pa so s 1 a b i pridelki sami. Slabi so pa, ako tukaj nc gledamo na slabe letine, zarad mnogovrstne neveduosti, popustljivosti in zaostajanja 7 razumnem, umetnem, napredovalnem gospodarstvu. Napredek posebno 7 prirodozDanskih vedab je res relikansk in postaja od dne do dne ogromniši. Prebrisani narodi jih marljivo porabljajo sebi 7 prid in nadomestujejo z umetnostjo, kar jim menj agodna zemlja ne daja aii več dajati ne more, ker je uže izpita! Tako je nastalo umno, umetno gospodarst^o, po katerem ljudje pridelujejo 7eliko bolj po ceni ali vsaj 7eliko 7e6 in lepšib pridelko7, ter uži^ajo večji blagostan, kakor Rumuni, Rusi in Amerikanci na svoji še deviški in neizmerno rodovitnisi zemlji. Franeoska vina; angleaki konji in svinje, holandska goveda, avicarski in meklenburski sir, bararsko zrnje, wttrtemberško sadje itd. 80 najboljša in najlepš'«. na svetu, sam naaledek raznmnega, napredovainega gospodarstva! Jednako moramo tudi a^gtiijski, slo^enski kmeto^alci poatopati. Mnogo se je 7 tej zade7i uže zgodilo, še več je pa treba gtoriti. Res h^aležni moramo biti 87ojim 7ladarjem, ki so po sijajneni zgledu, koji njim je dala sla^na cesariea Marija Terezija, 7eliko storili za zboljšanje kmetijst7a, posebno 8 tem, da so podpirali sno^auje kmetijskih družeb. Skoro 78aka dežela ima 7«aj po eno tako deželno kmetijsko dražbo. Naša štajerska dela nže 55 let. Nekatere teh družeb 80 zadnji čas popustlji^e postale. Vendar je njibo^o delo^anje 7sakako neizmerno 7ažno. Torej mislimo 87ojim bralcem ngodno postreči, ako jim 7 prihodnjih šte^ilkah delo^anje 07ih družeb, zlasti štajerske, koroške, kranjske in goriške, nekoliko pojasnimo. Tako bodo ob enem poiz^edeli, kaj se je za razuinno in napredo^alno gospodarst^o nže v«torilo, posebno lani, in kde bo nam se zelo vrle in močne murlji^osti treba ! (Dalje prih.) Kako se da travnik pomiajiti in pognojiil. M. Navoziti se mora na tra7nike dobre prati, blata iz ribnikov in jarko7, pepela prekuhanega, in miljaiij, salitarij, lngarij, ceatnega blata, laporjevine itd. Ta na^ožena t^arina ae mora po travniku jednakomerno raztroaiti. Prst se navaža najbolj primeino 7 jeseni ob suhem 7remenu ali po zimi, ko je zem! ja trdno zmrznjena. Na^ožena prst ae mora brž raztrositi, tako se slabe rastline zaduše, boljše pa pomnože. Te za5n6 potera pomlajene in ^eselejše rasti. Ko bi drn premalo dobrih lastlin imel, mora se tra^nik z dobro prgtjo potrošen 8 primernitn travuiškim semenom posejati in ga potem z grabljami ali z brano za^leči. — Tra^uik se gnoji zarad 7ečega pridelka krme. Za guojenje tra7niko7 morajo se pa le take gnojne t^aiine jemati, ki se krneto^a^cu ali same ob sebi ponujajo, ali pa ktere se brez velikih stroško^ pripraviti dajo. Kot taka gnojna tvarina se pa priporoča pred vsem drugim mesani gnoj ali kompost. Eo bi pa tega ne bilo, se mora pa vzeti kratek, dobro preležan in pregnjit gnoj. Gnojnico na travnike navažati kaže uajbolj spomladi kratko pred kakim dežjem ali brž po njem. Razne sorte pepela, če so snbe, dobre in rable, so za gnojenje travnikov kaj koristne. Tndi krompirjevec, ki se jeseni po travnika raztrosi in sponiladi, predno začne tra^a zopet poganjati, je travnikom prav dobro gnojilo. Z gnojenjem se pridelek travnikov labko na dvojno spoviša, seveda če ni tra^nik zaplavbam podvržen. Stoletui koledar pravi, da bo leto 1879. bladno in bržčas menje rodo^itno. Mesenca januarja je mrzlo do 30. potem 7etro7uo in menje mrazno. Febtuarja 1. oblačuo, od 3-6 oblačno in mrzlo, 8. lepo, 13. dež, in 16. sneg in hada zima. Marca je 6. 8. in 9. 7lažno, 13. 14 in 15. dež, 18. 19. in 20. led. 22. topel dež, 26. se iz^edri, lepo in toplo, ob konca zopet bladao. April je do 15. bladen iu sušen, 16. in 17. mraz, otl 25. do konca toplo, 28. giomenje in toplo. Maja bo lepo do 6. pri ostrib in hladnih 7etrib, potem od 8—18. pra7 toplo in sušno, 25—29. topel dež in rodo^itno. Junija bo sprva lepo, 9. in 10. dež, potem jutrauje megle do 13. dalje dež do 23. potem lepo do konca. Julija pi7c dni silna 7ročina, od 5—21.  dež, potem lepo toplo do konca. Aagast bo tndi spr^a siluo 7ro5, potem deže^je od 5—19. potem 20. lepo in naposled do konca nestano^itno 7reme.  September bo lep do 4. potem bo 5. močen dež  in potem lepo do 20. Zadnji den bo dež. Oktobra bo dež do 14. Potem bo lepo do 24., kateri den bo dežilo, potem zopet lepo, ob konca megla in bladno. No^ember začne lepo, 5. in 6. 7iharji, potem 2 dni dež in zatem zopet lepo do 16. 7Ča8ih megla, 17. oblačno in mrzlo do 28. potem dež do konca. Dezember 1. bo lep, potem burja do 16. mrzlo do 20, oblačuo do 29, sneg in jako mrazno. Spomladi se bo slane bati, pogosti deži poleti bodo malo zda6ni, jeseni bo rano mraz in decenibra bo nastala buda zima do februarja prihodnjega leta. Letina ne bo preslaba, prirastlo bo vsakega pi idelka uekaj, le za vino ne kaže dobro, čeravno bi utegnilo se kabrnkov innogo naleči! Sadja bo v nekih krajih mnogo, v d<ugih srednje, in 7 tietjih ni6. Poleti bo malo neviht ali hudih ur. Jes«ni se bo prikazalo mnogo misij. Sploli leto 1879. bo podobno letom 1837. 1844. 1851. 1858. 1865. in 1872. Tako prorokuje lOOletni koledar. Bodemo videli, ali bo kaj zadel ali ne! Živinska kuga pri goveji živali prikazala se je jako hudo na Pruskem. Vsied tega so Holandci, Belgijanci, Francozi in Angleži meje zaprli vsem govedom, ki bi se tje imele vvažati iz Nem6ije. To je Bi8marka tako razgnjevilo, da hoče tudi on meje zapreti, ne samo proti Rusiji, od koder je kužna bolezen priala, ampak tudi proti Avstriji. Pravi, da se 7 Avstrijo vvaža brez zdatne varnosti ruska in rumunska goveja živina. Tojesicer nekoliko res, ker Dunajčani zavolj mesa pieveč branijo oster zapor ruske in ruraunske meje! Vendar zapor nemake meje bi našim živinskim kupcem veliko škodil, cena bi pri govedab znatno pala. Zato bodo ministri naposled veudar priailjeni mejo proti Rumuniji in Rusiji popolnem zapreti. Pravico ribiti v Mnri bo6e štajei sko ribarsko društvo cel6 v svojo oblast dobiti in potem za nmetno pomnoženje vib v tej reki skrbeti! Skušen čebolerejec bil je nekde srenjski župan. Dva posestnika imata bučele. Naenkrat se eden panj roji in mladi roj se vsede na bližnje drevo. Obadva posestnika si ga svojita. Prepiraje se, prideta k županu. Ta pa hitro ve, kaj mn je storiti, da pravdo pravičuo razsodi. Gre in pogrne roj v slamnat koa, mu pri tem vzame matico in jo skrije. Zapus6ene bu6elice za6nejo sedaj kos zapuš6ati in letijo vse k starema panju, iz kterega so se bile izrojile. Lastnik je najden. Župaa spusti matico v panj in drugi den izleti mladi roj tako, da ga je pravi lastnik lebko dobil! Sejmovi na Štajerskeiu. 7. januarja Maiibor; 11. jan. Plamua. Sejmovi na Koroškem. 11. jan. Milstadt; 13. jan. Beljak, Pliberk, Strassburg 13.