POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din OM Šfew. 4 Maribor, torek, 14. januarja 1941 iito XII Bel oigars Prisilni odvzem žita I in uvedba nakaznici za prehrano ! •ne 10. in 11. januarja se je vršila v Beogradu konferenca', ki se je pečala z vprašanjem zagotovitve prehrane za vojsko in ljudstvo. Konferenca je sklenila Predlagati vladi: 1. Prisilni odkup pšenice in koruze; 2. uvedbo nakaznic za življenjske potrebščine ; 3. pravilno razdelitev surovin. Sklepi te konference nam najbolje povedo, kako veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin vlada v naši državi, da so potrebni taki ukrepi. Mi smo že ipred več meseci rekli, da ne bo Preostalo drugega, kot uvesti prisilen odkup življenjskih potrebščin, ako hočemo, da do Uudstvo imelo vsakdanji kruh, ne pa da bosta Pšenica in koruza plesnila po skladiščih velikih kmetov in drugih špekulantov, ki si pač mislijo, da je v današnjem času bolje imeti blago, kot pa denar in vrhu taga tudi domnevajo, da bodo cene še bolj poskočile. Takrat se je pisalo po našem dnevnem časopisju, da prisilni odvzem žita ne pride v Poštev. Danes pa se vidi, da bi najbrž nikdar prišlo tako daleč, ako bi se bilo že od vsega začetka odvzelo špekulantom možnost kupičiti žito. Kakor znano, so Judje iz trgovine z žitom in moko na debelo izključeni. Ako kljub temu ni žita in moke na trg, potem je jasno, da je treba iskati špekulante 'tudi po drugod in da jih je toliko, da se mora država poslužiti rekvizicije, ako hoče prehraniti ljudstvo. Ako bi se bilo tako postopalo takoj v začetku, bi najbrž ne bilo treba uvajati režima krušnih nakaznic, ki pa so sedlaj postale ne-1 Italijanske čete zapuščajo močno u-izbežne in bodo potrebne, razen za kruh, tudi (trjeno oazo (zelenico) Giarabub, 300 še za druge življenjske potrebščine. i km južnovzhodno od Tobruka, sredi 1 T '> 1 Ob zaključku sladkorne kam- Libijske puščave in se umikajo na se-Panje v preteklem letu in tudi še poprej se, ver, v smeri proti Derni. Angleška letala "arn je dokazovalo, da bomo imeli letos slad-'jih napadajo. korja na .pretek. Reklo se je, da ga je mnogo | ItaUjanj opustm syoja lzUma Jned To_ brukom in Demo. Angleško vojno poročilo z dne 12. t. Ita vlada 1 H min Usi vo Ministrski predsednik dr. Filov: Bolgarija je storila vse, da očuva pred vojnimi grozotami ne sama sabe, ampak ves Balkan. V nedeljo, dne 12. t. m. so s vršila po vsej Bolgariji zborovanja ministrov v svrho pomirjenja javnega mnenja, ki se je razburilo zaradi neprestanih govoric o zasedbi Bolgarije po nemških četah in vstopu Bolgarije v vojno. Na zborovanju v Ruščuku je govoril ministrski predsednik dr. Filov, rekel je: »Sedanja vojna je ideološka vojna in iz izkušenj vemo, da so take vojne najdaljše in najtežje. Ta vojna ima za cilj vzpostaviti nov red na svetu. Naloga Bolgarije je, da ohrani mir in hladnokrvnost. Nikdar Bolgarija ne bo služila tujim koristim. Toda računati je treba s stvarnostjo in ta stvarnost je dandanes silno surova. Na Bolgarijo je navalila tuja propaganda, da bi izzvala | zmedo v državi. Zunanja politika Bol-| garije stremi za tem, da se Bolgarija ne zaplete v vojno, in storili smo vse, da očuvamo pred vojnimi grozotami ne samo sebe, ampak ves Balkan. Težave, Ki so ovirale to politiko, smo prebrodili. Toda pripravljeni moramo biti na vse možnosti, ker vse ne odvisi samo od nas. Ščititi moramo lastne koristi in svojo svobodo ter nedotakljivost mej. Narod, ki tega ne zna, zapade v sužen-stvo. Vlada odklanja nacistično, fašistično, komunistično ali legijonarsko državo, ker te oblike vladavin ne odgovarjajo bolgarskemu načinu življenja. Bolgarija potrebuje svoj red in lasten način življenja.« SSSR, Nemčija in Bolgarija Tass javlja iz Moskve: Tuji tisk hoče preslepiti bolgarske kroge z vznemirljivimi vestmi, da je nemška vojska vkorakala v Bolgarijo z vednostjo in pristankom vlade v Sovjetski zvezi. Ako so nemške čete vkorakale v Bolgarijo, se je to izvršilo brez odobritve SSSR, ker Nemčija glede tega ni nikdar vprašala v Moskvi. Ravno-tako se tudi bolgarska vlada v tej zadevi ni nikoli obrnila na sovjetsko vlado in zato tudi ni mogla dobiti odgovora, da se SSSR strinja z Nemčijo. Boji okrog Tobruka Položaj pred Tobrukom,. Angleško vojno poročilo javlja, da se razvijajo operacije pred obkoljenim Tobrukom zadovoljivo. Cesta med Tobrukom in Derno (pristanišče zapadno od Tobruka) je presekana. Angleška letala vrše neprestano polete nad sovražnim ozemljem in bombardirajo vsa količkaj važna letališča in oporišča je napaka v napačni razdelitv s° se izkzale brez podlage spričo dejstva, da Se ie vlada odločila — to se je povedalo tudi v radiju — da bo kupila v Protektoratu Če-in Moravske 400 vagonov sladkorja. » .i~* ♦— - -« »v. - f* V vprašanju prehrane je treba uvesti red, da se nekateri ogrevajo zato šele sedaj, ^ Predolgo smo pustili, da so reševali vprašanje prehrane, ki je vprašanje javne blaginje, posamezniki. - = * -s 't doberšeni del pomanjkanja življenjskih potrebščin treba pripisati tudi zbiranju rezervne hrane, kar se je 'tudi začelo prepozno. A,ko se hoče v enem letu zbrati vse rezerve, je to gotovo nekaj nemogočega. Vprašanje prehrane je vprašanje, ki se tiče v prvi vrsti delavstva in nameščencev in bi Ka bilo zato treba reševati v siporazumu s pri-!gube Italijanov od začetka angleške o- aaetimi, t. j. z njihovimi organizacijami, fenzive v Egiptu, pa do 10. t. m., 80.000 • ■ ' ’ i’ • *■' » mož; od tega odpade velika večina na več, kot pa ga bomo mogli porabiti. Sedaj pa Se vidi, da sladkorja ni in da ga primanjkuje. j**«] časa nas ie del £asopi«» total s trn. jav|ja. piloti atislešhih letal so u«o- Letala 50 napadla angleško luko Sol "**■" v ■***'" tovili.da se „a štirih letališč zapadno V področju Kassale v vzhodni A- od Tobruka do 360 km oddaljene Derne, !*rik| so lbl)l zavrnjeni sovražnikovi na-ne nahajajo nobena italijanska letala padi\ Angleži so bombardirali M.essino ujetnike, ostalo pa so ranjenci in mrtvi, med ujetniki je 3500 častnikov in med njimi 8 generalov, zaplenjenih in uničenih je 41 srednjih 162 lahkih tankov, 589 topov s 300.000 granatami, 600 strojnic, 700 lažjih topov, 11 milijonov nabojev za puške in strojnice ter 1700 motornih vozil. Pri Bardiji lje padlo ali bilo ujetih 2041 častnikov in 42.827 vojakov, zajetih je bilo 386 srednje težkih in poljskih topov, 26 težkih in 68 lahkih protiletalskih topov, 13 srednje težkih in 117 lahkih tankov ter 708 motornih vozil. Italijansko volno poročile Nne 10. t. m. so bile pri Tobruku u-ničene sovražne motorizirane edinice. Letala so napadla angleško luko Sol- več, razen od bomb poškodovani aparati. Angleška letala so napadla Derno in Berko. V Bengaziju je bila porušena neka vojaška zgradba in zadete ladje v pristanišču. V vzhodni Afriki so angleška letala napadla tovarno pogonskih sredstev v Maiadaga in več drugih oporišč. Spopadi se vrše tudi na abesinski meji v Sudanu vzhodno od mesta Galabat. Angleži o italijanskih izgubah v teku o-fenzive v severni Afriki. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške armade v Kairu poroča, da znašajo iz- na Siciliji. Požari so bili takoj pogašeni. Italijanska letala pa so potopila 4 sovražne trgovske ladje in dve podmornici. Italijanska in nemška letala v akciji. Italijansko vojno poročilo pravi, da so dne 10. t. m. prvič stopila v akcijo proti Angležem na Sredozemskem morju tudi nemška letala. O teh poletih se ve, da je neko italijansko letalo zadelo z dvema bombama neko križarko, nemška letala pa neko ladjo-nosilko in en rušilec. Letala so skupno napadla tudi otok Malto pri Siciliji. Sovletska zveia »ostala preskrbovalnica Nemčija Sovjetska zveza bo dobavila Nemčiji za 18 milijard dinarjev življenjskih potrebščin, bombaža, petroleja in rud. __________________ Ze nekaj časa napovedano razširje-ičijo. Sojetska Rusija bo v še večjih Rusija Nemčiji žita. Kajti žitna leti Jije trgovinske pogodbe med Hitlerjevo ' ' Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je bilo sklenjeno in podpisano 10. t. m. Kaj pravijo v Moskvi? Tass javlja: Nova pogodba ogromno prekaša dobave Hitlerjevi Nemčiji, ki jih je Sovjetska Rusija izvršila prvo leto po sklenitvi gospodarskega sporazuma z Nern- množinah kot doslej pošiljala Nemčiji surovine, industrijske proizvode, petrolej, bombaž in življenjske potrebščine. Nemčija pa bo v zameno vračala Sovjetski Rusiji stroje. Uradno pravi Tass, da so se pogajanja razvijala v ozračju prijateljskega razumevanja in medsebojnega zaupanja, ki je v skladu s prijateljskimi vezmi, ki vežejo Sovjetsko Rusijo z Nemčijo. Kaj pravijo v Berlinu? DNB pa javlja: Novi gospodarski sporazum med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je najširši, kar jih je bilo kdaj sklenjenih med državami. Obe državi bosta do 1. avgusta 1942 izmenjali blaga za 1 milijardo mark (18 milijard dinarjev). Največ bo dobavila Sovjetska ina v Sovjetski Rusiji je v preteklem letu dosegla 7 milijard pudov (pud 16 kg). — Pomebne bodo dobave mazivnega olja, petroleja, bombaža, lanu, kovin in rud, med njimi mangana, ki je zlasti važen za vojno industrijo. Bombaža bo Sovjetska Rusija dobavila toliko, kolikor ga še ni dobila zlepa kakšna država. Novi gospodarski sporazum pomeni veliko povečanje vojne pomoči Sovjetske zveze Nemčiji. Obojestranski letalski napadi Angleški letalski napadi Angleško vojno poročilo javlja, da so angleška letala v noči na 12. t. m. napadla VVilhelmshafen. Dne 11. t. m. pa so metala bombe na obalna oporišča v Holandiji in Belgiji. V enem izmed napadenih krajev so obstreljevala s strojnicami nemške čete, ki so vadile na dvorišču neke vojašnice. Doslej največji dnevni napad je izvedlo angleško letalstvo dne 10. t. m. na. sovražna letališča v severni Franciji, v območju Pas de Calais. Sodelovalo je 50 bombnikov in 100 lovskih letal. Pri napadu so bila sestreljena 4 nemška letala. Odkritih je bilo več maskiranih nemških letališč. Hudo je bil bombardiran tudi Brest v Franciji. Angleži javljajo, da so Nemci poskusili ponoviti svoj napad na London, kot so ga izvedli pred 14 dnevi. Bombniki, ki so prileteli v prvih večernih urah, so vrgli zažigalne bombe. Toda številni ognjegasci so požare pogasili in nemški bombniki, ki so prišli za prvimi, niso imeli razsvetljenih ciljev. Nemci nad Anglijo Nemško vojno poročilo javlja, da so v noči na 11. t. m. nemška letala napadla angleško pristanišče Portsmouth in zanetila z bombami velike požare. (Angleži pravijo, da so bile zadete in zažgane številne civilne in trgovske hiše. Ubitih je bilo mnogo ljudi in še več ranjenih.) Nemci so sestrelili 2 letali, sami SO' jih izgubili 6. Neka nemška podmornica je potopila 52.000 ton ladij, doslej skupno 101.530 ton. Eno 8000 tonsko ladjo je poškodovala tako zelo, da se jo lahko smatra za izgubljeno. V noči na 11. t. m. je bil napaden London in padeta vojaška in gospodarska poslopja. Požari so se videli nad Kanalom. Napad je bil naperjen tudi proti drugim krajem vzhodne in srednje Anglije. 3000 tonska ladja je bila potopljena in letališče pri Rams-gateju razdejano. Zadeta je bila tudi 8000 tonska lodja. Napadi na Italijo Pri napadu na smodišnico v Turinu v noči na II. t. m. so bombe zadele po poročilu Stefani tri ljudi. Bombe so zanetile požare in povzročile eksplozije. Pri napadu na Palermo v noči na 11. t. m. so bili bombardirani pomoli, ob katerih je bilo zasidranih 12 ladij. Poškodovanih je bilo 6 ladij. Reuter. Grki napredujejo severno od Klisure Grki napredujejo severno od Klisure. Italijani na umiku proti Beratu in Va- loni. Dften& Ut sedežem v Zagrebu ni razpuščen. Iz Zagreba 1 nam javljajo, da ondotne oblasti niso razp-usti-At. ag. Več tednov so se bili boji na | Zajetih je bilo 700 Italijanov, med JP »Ziveze privatnih nameščencev Jugoslavije* osrednji albanski fronti pri Klisuri. V j njimi 20 čatnikov, mnogo vojnega ma- in da posluje nemoteno naprej. Centrala v Za- teh 'bojih se je šlo za to, da grške čete terijala, 10 topov, več tankov, več ba- grebu bo ukrenila vse potrebno, da se raz-osvoje gorsko sotesko, skozi kateroj terij havbic in strojnih pušk. ! puščene podružnice v Sloveniji in po drugod vodi cesta proti Tepeleniju in Valoni, | Italijanka vojska se sedaj umika proti zo>pet vzpostavijo. N Hrvatskem pa tudi vse na zapad pa proti Beratu. Italijani so Tepelniju, ki pa je tudi ogrožen z boka podružnice ZiPNJ nemoteno delujejo dalje, se okrog Klisure in Tepelenija utrdili in proti Beratu v srednji Albaniji. I 2j0 let od zedinjenja organizacij grafičnih V teku so boji za Tepeleni. Nadalje delavcev v Jugoslaviji v eno zvezo je minulo se vrše spopadi ob morju, na hribih dne 8. decembra 1940. L. 1933 je bila zveza severno od Himare. Pri Ducatu je bil preurejena na federativni podlagi. Dobra or- odbit italijanski napad s težkimi izgu-1 ganizacija grafičnih delavcev je znala očuvati bami. j velike pridobitve delavstva, večkrat tudi za | Hudi boji so tudi ob Ohridskem je- ceno težkih bojev in žrtev, zeru okrog vasi Lin in v dolini reke »Vsak narod ima pravico do svobode«, ugo-lijanskim postojankam v (bok. in pa za|Škumbe, kjer Italijani na zasneženih vi- tavlja »Hrvatski dhevnik« in pravi, »da je to hrbet. šinah gorskega masiva Mokre branijo tudi dolžan varovati ter, ako je nima, si jo je Dne 10. t. m. se je nazadnje grškim Grkom prodiranje po cesti proti Elba- dolžan priboriti«. K članku »Hrvatskega dnev- četam posrečilo, da so osvojile v boju sanu. Grki so napredovali 27 km se- nika« je treba pripomniti, da imajo pravico do na nož mesto Klisuro in gorsko sotesko j verno od Tepelenija do vasi Trepeli. svobode vsak posamezni član narodne ali dr- po kateri teče reka Vojuša. | — žavne skupnosti. *___ tca., u Predpisi za mletje pšenice. Ban je predpisal, da smejo mlini mleti pšenico samo tako, da v izredno močnih, že davno poprej zgrajenih postojankah. Med tem je nastopilo izred. slabo vreme. Sneg in mraz sta ovirala operacije. Grška vojska je morala po globoko zasneženih vrhovih doline reke Vbjuše napredovati proti Klisuri, ako je hotela priti utrjenim ita Angleški napadi na Abesinijo, Eritrejo in Somalijo Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« s ja- Loka za 20 odst., itd. — Da bodo naši odjemalci toka v Sloveniji potolaženi, jim »Slovenec« servira za vzgledi: Zagreb, ki je zvišal ceno toku že 1. novembra 1. 1. za 20 odst.,> Novi Sad, ki jo je zvišal za 25 odst., Sarajevo lani s 1. septembrom za 10 do 20 odst., Subotica s 1. novembrom 1. 1. za 10 do 20 odst., Osijek s 18. oktobrom i. 1. za 20 odst., Solit s 1. junijem 1. 1. za 5 do 15 odst. Včasih je bil »Slovenec« silno hud na draginjo, toda takrat so bili pač drugi časi, „ 5. .. <■ -v - * Kaj ne? Nova radio-oddajna postaja v Skoplju bo začela z oddajo koncem januarja t. 1. na valovni dolžini 629 metrov. Ker bo delovala z 20 KVV, jo bo v vsej državi dobro slišati. 200.000 kg soli potrebuje Zagreb mesečno. Zadnje čase pa je soli- zmanjkalo in šele pred par dnevi je dospelo nekaj nove zaloge, ki pa bo 'tudi zadostovala komaj za mesec dni. Vreč primanjkuje. Vreče so iz jute, juta pa-prihaja iz Indije. Zaradi angleške blokade pa ni jute več v Evropo. Zato vreče Počasi zamenjuje papir. Kristalni sla-dkor se dobavlja samo še v papirnatih vrečah. Vreča iz juite, ki je nekoč stala največ din 6, se kupuje da- nes po din 30, toda jo nihče rad ne proda. I Nemci so nezadovoljni z romunskim nači-dobe iz 100 kg pšenice 85 kg enotne moke in nom gospodarstva. »Siidost-Ech-o« piše, da je 14 kg otrobov, ali pa 99 kg navadne nepre- romunska gospodarska politika v poljedelstvu sejane moke. Mlini, ki meljejo proti plačilu docela zgrešena. V Romuniji so vzeli Židom , . » . , vso zemljo. V neikem kraju v Transilvaniji je Reuter. Med tem ko se razvija ang- v italijanskih rokah, dočim je Abesinija "a merico, morajo lastnikom vračati- ali /7 kg prevzeja država neko vzorno židovsko poses- ^ Tv - - - - innlčo in Id Lrnr mrnhnir ali r\ a (lil L- rt »i anraco. 1 1-J „ l_ ~ _.x _ ?7K U „ I« 1 _ t_ *__ leska ofenziva v Libiji, je vojska Južno- afriške republike prešla v napad v Keniji in začela z operacijami v trikotu, ki leži med Abesinijo in Somalijo. Doslej je iztrgala Italijanom mesti Buna komaj par let in torej v njej še niso n,oke in,14 kf °'trobov’ ali pa 90 k* »eprese-j tvo. ki obsega 375 ha in je znašal letni pro-v jatie moke. Za 10 tonski vagon enotne pre- met s pridelki tega posestva 5 milijonov lejev. mogla ibiti zgrajena tako močna oporišča. Meja Abesinije proti Keniji in Sudanu meri 1920 km.V Abesiniji pa se je sedaj začelo uporniško gibanje, ki sejane moke se sme računati din 3000, za Država je posestvo prevzela in ga parcelirala. , i Uspeh je sedaj enak ničli. V Banatu so na enak danu meri 1920 km.V Abesiniji pa se mletje nava ne nepresejane moke pa dm 2500. nač;n nesmotmo razdelili 5000 ha židoivske i Mlini v Vojvodini ne morejo več dobavljati zemlje, ki sedai ne do-naša nobenih presežkov . w i . — , . , , ... j i . A .i.. t- ______________• 'moke. Ves nakup žita in prodaja moke je v. vež- m Ewak ter nadaljuje s pohodom proti ga seveda podpira Anglija. To uporni-,^ >)P,iZad Ri dadeljuje mlevske izdeIke( Večletne kazni za »Priče Jehove«. Deželno sodisce v Linzu ie nedavno izreklo sodbo v Abesiniji. V Abesiniji, Eritreji in Soma liji je okrog 200.000 mož italijanske vojske, ki pa je sedaj odrezana od vseh dobav od zunaj in navezana sama na sebe. Prava preskrbovališča se nahajajo v Asmari (Eritreja), kjer so tudi tvor-nice za letala in pa v Somaliji, v pristaniškem mestu Mogadisco. Eritreja in Somalija sta namreč že dolgo vrst let ško gibanje ima zaznamovati svoje pr- . , . , , , . . , ve usoehe Vse kaže da se tudi v Abe-; posarne;'nirn banovinskim preskrbovalnim or-1 velikem procesu proti 17 pristašem »razisko- ’ Tv.^;l«,5 „4a„i nrntl ganizacijam oziroma od »Prizada« pooblašče-j valcev svetega pisma« (pričam Jehove), med nim mlinom ali veletrgovcem. j katerimi je bilo tudi 6 žensk. Bili so- obtoženi, S 15. januarjem bo ukinjenih v Sloveniji ce-, da 50 širili prepovedane knjige, kot »Lazar siniji pripravljajo odločilni udarci proti Italijanom. Ministrski predsednik Juž no afriške republike general Smuts je umorjen«, »Ne bojte se« in .podobno ter jih namreč izjavil, da bo še v teku tega [“ vrsta vlakov- in ne sMno nekateri kot se prodafaIi. Obtoženi so priznali, da so bili Tl rt /rt rt T rt T /{ /VTAtf A PT**At1l »rt 1* 1 Ir A rr OlT 1 #1 11 I/ 1 rt 1 T a/ 11.0 /1 A »rt • »rt » /rt »rt rt T, rt H rt »rt »v »vrt /rt rti rtrt rt ** rt /J rt— rt rt..rtirtrt.rt.. .u rt I _ - leta vržen sovražnik iz Abesinije in angleške Somalije, katero je zasedel takoj po izbruhu vojne. Smrtna nesreCa v rudniku boksita v Vranji peti V rudin'iku boksita vi Vranji peči v Št. liju pri Velenju se je zgodila v četrtek, dne 8. t. m. težka nesreča, ki je zahtevala- smrtno žrtev. Točno ob 2. uri popoldne, ko so rudarji v 50 metrov dolgem, horicontalnetn rovu odlagali orodje pred prihodom aruge zmene, se je podi težo zemeljskih plasti zrušil opornik, ki je z vso silo zadel v 35 letnega rudarja Vin-kota- Jelena in ga podrl pod seboj, nakar se je vjsula nanj še velika plast zemlje in grušča. Rudarji so ponesrečenemu tovarišu priskočili na pomoč. Takoj je bil poklican zdravnik dr. -Kolšek iz Velenja, ki je prispel z avtomobilom. Ugotovil je, da je ponesrečeni utrpel težke notranje poškodbe, nakar ga je za silo obvezal in s svojim avtomobilom prepeljal v bolnišnico vi Slovenjgradec. Kljub takojšnji zdravniški pomoči, pa je ponesrečeni rudar v soboto, dne U. t. m. ob 8. uri zjutraj umrl. Tragično pri tej nesreči je zlasti to, da se je zgodila v trenutku, ko so rudarji zapuščali delo in da -je pokojnik nameraval v kratkem zapustiti službo. Pokojni Vinko je zapustil 80 letno mater, za katero je vzorno skrbel. Med .preostalimi brati in sestranfi žaluje za njim tudi s. Adolf Jelen, urednik naše »Delavske Politike«. Težko prizadetim izražamo tem potom naše najgloblje sožalje! * Rudnik boksita v Vranji peči še ne obratuje dolgo. Kopanje je napravila rentabilno šele sedanja vojna. Nekaj časa so kopali rudo kar na površini zemlje, sedaj pa so v zadnjih mesecih zvrtali v zemljo PrVi horicontalni rov, ki sega okrog 50 metrov na daljavo. V rudnik je prišla posebna komisija, v svrho da ugotovi vse podrobnosti v zvezi z nesrečo. Glavno bo seveda, da se dožene, ako so bile naprave v rudniku tako solidne in zadostne, kaktor to zahteva zakon. Smrtna žrtev, ki jo je zahtevalo delo v tein rudniku, je glasen hoče to z gotove strani prikazati. Z ukinitvijo člani prepovedane mednarodne svetopisemske vlakov bodo v! mnogih slučajih prizadeti de- družbe. Zaradi svojega nauka so bili že leta lavci in pa šolska mladina. Prvi so se vozili I razpuščeni. Na vprašanje predsednika so-, . , , . „ , , t dišca: »Kaj bi napraviti, ce bi dobili vojaški s temi -vlaki na delo m z -dela, akd so sta- ^ vpoklic«, je eden odgovoril: »Vršil bi svojo n-ovali izven mestnih področij, drugi pa so dolžnost kot priča Jehove in odklonil službo se vozili v šolo in iz šole. Kako bo sedaj z v vojski.« Na nadaljnje vprašanje: »Kje so se i , • • j■■ i • i • • _ • „•„ i,;,: naučili -takega nauka«, so odgovorili, da v delavci in dijaki, ki si ne morejo -privoščiti , . . , . .... , . _ ; svetem pismu. Obto-zem so bili obs-ojem na 3 luksuza, da bi živeli ločeno od svojih družin jeta ječe, i0 jjh je dobilo kazni od t do 2 let, ali staršev v mestih, je vjprašanje, i,; k v G -1 g* a 6 žensk je bilo obsojenih na ječo 6 mesecev. Nov pravilnik za bolniški fond železničarjev je podpisan in bo stopil še tekom tega meseca v veljavo, j &»*« » <*.»* it u«4t •c« 'i'« p •"»'* »*!' - ■* — —— Najbolj važno je, -da je samouprava tega fonda, ki že doslej ni bila velika, še bolj omejena. Direkcije pa ima-jo vrhu tega pravico, da kandidatne liste za volitve delegatov rvt upravo fonda lahko zavrnejo, ne -da bi morale navesti za to kakšen poseben razlog, ii I v» p* Vr;-Le potolažite se, drugod je električni tok še dražji! Tak vtis dobi človek, ko prečita v »Slovencu« (št. 8) članek pod naslovom »Zvišanje ceti električnemu toku«. Po »Slovenče-Vjili« informacijah so glavni proizvodniki elek-opomin oblastim in delavstvu, da se pobriga. tričnega toka sklenili zvišati cene toku tako-za varnost življenja pri težkem podzemskem1 ie: Kranjske deželne elektrarne za 15 odst., delu. Ako bi- se ugotovilo, da za varnost ru-1 , kt Fa,_ „ d , PleWtnr.n darjev v rudniku rii bilo dovolj poskrbljeno,! p e ,rarna bala “* d' za 25 (,dst" potem je krivce treba .poklicati na sodbo. I Majdič v Kranju za 15 odst., elektrarna Skot- Kako je v Parizu? »Jour-Echo de Pariš« Piše: Vsak dan že od 5. ure zjutraj stoje množice ljudi- pred prodajalnicami in čakajo na kruh, premog in meso. Problem prehrane Pariza je vsak dan bolj resen. Male peči, ki so si jjh napravili Parižani- sami. so zanetile že več požarov. Vožnja z avtomobili in motocikli je prepovedana. Prepovedana je tudi vožnja s kolesi ob nedeljah. V hišah ni električne razsvetljave, v V •* i c a Dvomotorni letalski čolni za hoj proti podmornicam bodo sedaj stopili v boj na Atlantiku. Izdelali so jih za Anglijo v Zedinjenih državah. Nemci trdijo, da so doslej potopili 7 milijonov ton ladij. Angleži te števike odločno zanikajo. '• ., -. .i ».* •_ v s.; 3.U t.. ,j)davsUa llolitiUa" m. dM/a nofatiU subuencil, ratu v zimskem času zmanjša število zapornih, ali vsekakor je to težek udarec za 'iste, ki so prizadeti. Posebno v današnjih ča-sih. Upamo, dii se bo socialni odsek zanimal za usodo teh brezposelnih in jim dal primerna sredstva za preživljanje. V obratu Kisovec bi bilo dobro, par paznikov poslati v šolo o lepem vedenju. - Zahod-in vzhod. Neka strokovna organizacija bi lahko vprašala svoje zaupnike, ali je njih naloga zastopati delavstvo pred podjetjem, ali. prosjačenje Pred ravnateljstvom za barantanje s prešiči. KRANJ dosežen 'sporazum med čevljarskimi mojstri in pomočniki. V četrtek, dne 9. januarja je sresko načel-stvo na pobudo obeli zainteresiranih strank Ponovno sklicalo razpravo v svrho likvidacije spora med čevljarskimi mojstri in pomočniki. 5a?-pravo je vodil sreski podmačelnik g. Lojk. ^vljarske mojstre so zastopali gg.: Bitenc '°ža, Cernilec Andrej in Vidic Andrej. Poličnike pa so zastopali ss.: Poljanec Janez, Al Pan Miha, Umar Franc in Vodopivec Franc. Kazpravi so še prlsostovali: Oaspar Albin, ki Je izjavil, da zastopa Delavsko zbornico ter ati Maks in Horvat Avgust, ki sta izjavila, zastopata ZZI). Po izjavi zastopnikov ^evjarskih pomočnikov, slednji niso motili u-', ^e.taiv'1. 1940 1420, 1. 1939 pa 2900. >..i n. MARIBOR Naše mesto ne bo več imelo zvezo z brzo-vlakom za Zagreb. S 15. januarjem bo nehal voziti edini direktni brzi vlak ob 12.40 iz. Za-greba prot!i Mariboru, prav tako pa tudi brzi vlak Maribor—Ljubljana v Zidanem mostu ne bo več imel priključka na Zagreb. Te omejitve so zlasti za naše obmejne kraje prav občutne *■," Proga Zidani most—Maribor vendar ni nobena 'taka stranska proga, za kakršno se smatra. Take stranske proge so mogoče kje v kakšni PiškoPeji, ne pa v Sloveniji .. „ . . Kaj pa paviljon pri naši Splošni bolnišnici? Te dni smo čitali. da so odobreni številni krediti za razne bolnišnice v Sloveniji. Kako pa je s krediti za dograditev paviljona splošne bolnišnice v našem mestu, ki že celo vrsto let - - čaka na dograditev. Trdi se, da se dela na dograditvi in da bo spomladi prav gotovo tudi ometan, toda kakšne oficijelne izjave še nismo čitali. O dograditvi tega Paviljona pa se je v preteklih letih že toliko pisalo, da na same vesti v listih človek ne more nič dati, ako niso potrjene od tistih, ki so poklicani, da odrede izplačilo kreditov in odobre dela. Mariborski gasilci so imeli svoj redni občni zbor dne 11. januarja t. 1. V preteklem letu so gasili sama pet malih, štiri srednje in dva velika požara. Izven mesta pa so pomagali pri gašenju 9 požarov. Škoda povzročena vsled ognja je znašala pri tvlseh teh požarih 658.000 din, obvarovano pa ije bilo imetje vredno nad 5 milijonov dinarjev. Nadalje ie nudila gasilka četa pomoč pri 15 živalskih in 6 avtomobilskih nezgodah. Pri teh akcijah je sodelovalo 322 gasilcev, četa ima 65 izvršujočih in 718 podpornih članov ter lastno godtio. Reševalni oddelek je izvršil 2138 prevozov in interveniral v 23 slučajih obratne nezgode, 28 primerih cestne nezgode in v 2,1 slučajih samomora. Na rešelni postji je iskalo pomoči 437 ljudi. Četa ie imela 438.788 din dohodkov in 409.378 din izdatkov. V letu 1941 so predvideni izdatki na 341.913 din. Predsednik čete je g. Bogdan Pogačnik, poveljnik (J. Fr. Kramberger, blagajnik g. Divjak, gospodar g. Gustinčič, Reševalni oddelek vodi g. dir. Bedjanič. Poziv dajalcem krvi. V okviru društva »Rdečega križa« v Mariboru se je ustanovila posebna sekcija dajalcev krvi, ki bodo dobili posebne legitimacije in bodo vpisani v posebnih seznamih pri sekciji; bifi morajo zdravnikom in zavodom vsak čas na razpolago. — V poštev pridejo popolnoma zdrave osebe obojega spola v starosti od 20 do 45 let. — Vsaka oseba, k'i bi dala na razpolago kri za transfuzijo, dobi količini krvi odgovarjajočo denarno odškodnino', kakršna je običajna v drugih mestih in sicer od din 200 naprej. — Osebe obojega spola, brez razlike stanu, v starosti 20 do 45 let, ki so popolnoma zdrave in voljne ob potrebi dati na razpolago svojo kri, naj se zglase do vključno 20. januarja t. 1. ali v laboratoriju medicinskega oddelka »Splošne bolnišnice v Mariboru ali v »Zdravstvenem domu« v Mariboru, ali v pisarni »Rdečega križa«, na sreskern načelstvu Maribor, levi breg, soba štev. 43, II. nadstropje, med 10. in 12. uro. Podlegel poškodbam. Delavec progovne sekcije Ferdinand Vrečko, ki ga je zmrcvarila i lokomotiva pri uvozu na mariborski glavni kolodvor, je podlegel poškodbafe-i. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Ponarejen bankovec za 500 din so oblasti zaplenile v Košakih. Najbrž je iz zaloge Majcena in Grašiča. Tenor ljubljanske opere g. Franci je gosto-: val dne 11. t. m. v našemi gledališču v vlogi Ricarda v Verdijetvei operi »Ples v maskah«. Gosta ie takoj pri nastopu pozdravilo živahno pliolskanje občinstva. Franci je pel odlično in poleg njega tudi njegova partnerica gdč. Vera Majdičeva v vlogi Amelije. Gledališče ie bilo nabito polno. Narodno gledališče. Torek. 14. jan. ob 20. uri »Ples v maskah«, red B. Gostovanje g. Vere Majdičeve in Leposlave Janke, člana ljubljanske opere. Sredal 15. jan. zaprto. Četrtek 16. jan. ob 20. uri Lepa Vida«, red C. P0SLEBNJ2 VESTI Nemško vojno poročlo: Dne 12. t. m. so nemška letala metala bombe na London, Liverpool in druga mesta. V noči na 13. t. m. so nemška letala posebno hudo napadla z bombami London in zanetila velike požare. Bombe pa so bile vržene tudi na več mest v južni Angliji. Angleška letala so metala bombe dne 13. t. m. zjutraj na nekaj mest v južni Nemčiji, med drugimi, tudi na Bayreuth. —• Angleška javnost je vznemirjena zaradi delovanja nemških strmoglavcev na Sredozemskem morju, o čemer poročajo zlasti jugoslovanski in bolgarski Isti. Italijansko vojno poročilo: V Libiji topovsko streljanje. Zlasti je trpela neka angleška naprej pomaknjena postojanka pred Tobrukom. Angleški letalski napadi v Libiji niso bili posebno uspešni. — Italijanske ladje so obstreljevale sovražen konvoj v zapadnem morj-it. V noči na 13. t. m. so angleška letala metala bombe na Turin, Benetke in Cantalijo. Žrtev ni. Eno letalo je bilo nad Benetkami sestreljeno, posadka pa vjeta. Letala so Preletela Švico. V Švici je bil alarm od polnoči do 5. ure. Poveljnik italijanske armade v Albaniji, general Soddu ie odstopil. —Reuter. Madžari in nova Evropa. Madžarski ministrski predsednik grof Teleki je govoril v Mi-skolczu. Rekel je, da sedanja vojna predstavlja za Madžarsko ne samo materijelno. ampak tudi duhovno nevarnost. Madžarska bo obdržala, vodilno vlogo v ozemlju Karpatov. — V deželi, v kateri se govori toliko jezikov, pa je potrebno gledati v bodočnost s pogledom sv. Štefana. Republikanski kandidat Wilkie pride iz Zedinjenih držav v London na informativno potovanje. Določitev enotnih cen zp gotove življeniske potrebščine za vso državo je bila Sklenjena na posvetu gospodarskih strokovnjakov v Beogradu. Letala Iz Zedinjenih držav Reuter. Ze več mesecev se vrši prevoz vojnih letal iz Zedinjenih držav ozir. Kanade v B Anglijo po zraku, naravnost čez ocean. Letala prihajajo v tako velikem številu, da je mogoče govoriti o reki letal, ki stalno doteka v Anglijo. Letala lete s tako brzino, da- se z lahkoto umaknejo vsakemu nemškemu letalu, ako bi jih katero spotoma napadlo. IZ CESKE uspeh, s katerim so popolnoma zadovoljni. To je tudi pokazalo razpoloženje na sestanku, ki so ga imeli vi petek, dne 10. t. m. v svrho poročanja o poteku razprave. Čevljarski pomočniki, prikrojevala in prebivalke bodo odslej po te.i tarifi v vseh delavnicah za enaka dela enako plačani. s i Z zaključkom mezdnega gibanja so lahko Ponosni z malo izjemo onih omahljivcev, lvJi so v svojo škodo šli drugo pot, kakor zavedni in v borbi vztrajni pomočniki. Sporazum je veljaven za ves sodni okraj Kranj, kakor so bile vložene prvotne zahteve čevljarskih pomočnikov. Sklicana pogajanja; ki so se vršila na sreskem načelstvu v soboto, dne 11. t. m., so se vodile potem samo za sodni okraj Tržič in ne za ves kranjski srez, kakor je blo prvotno mišljeno. JESENICE Obtoženi in oproščeni. Te dni je bilo pred ljubljanskim sodiščem sojeno Po zakonu o zaščiti države funkcionarjem podružnic SMRJ na Jesenicah (Rozmanu Francu in Vergelju Albertu), na Javorniku (Gerdeju Antonu in Noču Martinu) ter v Lescah, '' •- Vsi* obtoženci so b'ili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni vsake krivde in kazni. Pomanjkanje netroleja Je veliko. V petek, dne 3. t. m. so bile vse Jesenice od 5. ure pon. do 12. ure ponoči brez vsake luči, pa nihče ni mogel niti kupiti petroleja, ker občina izdaja nakaznice samo onim, ki nimajo elek- trike. Ker se taki slučaji da elektrika odpove, na Jesenicah često ponavljajo, bo treba stvar urediti tako, da bo vsaka družina dobite vsaj 1 liter petroleja za rezervo za take slučaje. Če ne, utegnejo biti oni, ki imajo elektriko, dejansko na slabšem kakor oni, ki je nimajo V OGLEDALU Času primerno. Velika gospodarska organizacija »Zadružne zveze« v Ljubljani je izdala koledar z raznimi citati, med katerimi je najbolj zanimiv ta-le: »Vrzi. svojo skrb na Gospoda in ta te bo preživel, nikdar ne bo pustil pravičnemu omahniti.« Če bi bilo to res, potem so pač odveč vse ustanove za organizacijo prehrane in slehern trud človeka za obstoj. Tisti, ki je sestavljal ta koledar, je pozabil na star slovenski izrek, ki pravi; Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! »Ne suče se samo zemlja, ampak tudi zgodovina. Zgodovina človeštvu, narodov in posameznikov gre svojo pot. Srečen narod, srečen posameznik, ki kljub spreminjajočemu se vetru dnevnega dogajanja živi po zakonih svojega spoznanja in vesti ter ne pozabi na to, da je soodgovoren pri ustvarjanju nove družbe.« Švicarska »Thumauer Arbeiterzeitung•<. 47 državljanom Češko-moravskega protektorata je berlinska vlada odvzela državljanstvo, med njimi se nahajajo vsi člani češkoslovaške vlade v Londonu, z dr. Benešem na čelu. Sprememba pri dodelitvi masti. Razglas ministrstva poljedelstva javlja, da j,e sledeče spremenjena dodelitev: masti; navadni konzu-menti dobe tedensko po 35 g masti, uslužbenci pri težkem delu na dodatne listke po 40 g tedensko, uslužbenci pri zelo težkem delu po 155 g tedensko, otroci od 6. do 14. leta po 100 g tedensko, otroci pod 6. letom nimajo pravice do masti. Najvišje cene za čebulo je določil najvišji urad za cene s 100 K za 100 kg franko domača postaja pridelovatelja. Izdatek za vreče se smejo zaračunati največ s 6 K za 100 kg. — N Veletrgovci lahko zvišajo ceno za 12 odst., a mali trgovci za 30 odst., vštevši vse davke itd. Odprava oprostitve plačanja poštnine. S 1. januarjem je na vsem ozemlju Protektorata prenehala vsakršna poštnine prosta dostava poštnih pošiljk, tudi za urade, zavode in druge organe, ki so doslej uživali ugodnost proste poštnine. Javni uradi bodo sicer lahko še naprej oddajali nefrankirane dopise, toda naslovnik bo mora! plačati poštnino. Durichov roman o jezuitih. Tudi pri nas je znan moderni češki pisatelj Jaroslav Du-ricli, ki spada tnea takozvane češke katoliške pisatelje. — Najbolj znan je njegov roman »Blodnje« v treh delih, ki je preveden tudi v slovenščino. Sedaj pa je izdal Durich nov velik roman v treh delili o jezuitih »Služebnici ne-užitečni«, ki je izšel v založbi Melantrich v Pragi. V tem romanu opisuje Durich delovanje jezuitov na Češkem v srednjem veku. ko so jih poklicali Habsburžani za to, da iztrebijo Husite in njihovo krivoverstvo, potem ko so jih premagali leta 1620 v bitki na Belil gori pri Pragi. Češka kritika v časopisih pravi* da skuša Durich v tem romanu rehabilitirati delovanje jezuitov na češkem, kar pa. da se mu ni posrečilo. Jezuiti so gledali na češko deželo; v tistih časih kot na »hudičevo zemlio« in je lii-lo temu primerno tudi njihovo delovanje na Češkem. Veliko povpraševanje po industrijskih akcijah na borzi v Pragi. Borza v Pragi je šele pred nar meseci začela zopet poslovati. Takoj ie začela cveteti trgovina z akcijami industrijskih podjetij. Rajhovski Nemci, ki imajo mnogo denarja, katerega pa ne moreio porabiti, ker so za vse važne življeniske potrebščine uvedene nakaznice, kuPujejo delnice na maski borzi, čijili tečaj je ogromno porasel. Delnica pivovarne v Smihovu v Prn