ZZ8. šteuilfea
V Ljubljani, v soboto, 9. oktobra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto •••••••K 24 —
pol leta .......   . 12*—
četrt leta   ... . # .  . 6-—
na mesec   *«•«•*  .  2—
v upravništvu prejeman: celo leto• K 22-—
pol leta . 11-—
četrt leta' m 5*50
na mesec   t'«v\~«->»  • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlstvo i Kcaflova nllca it S (v pritličja levo,) telefon «. 94.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t d, to je administrativne stvari
——Posamezna Številka velja 10 vinarjev. i
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna13 telefon it. 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ...        . • K 30*-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-*
celo leto ....... K 25'—
pol leta .••««•• . 13 —
četrt leta    .                 • • 6*50
na mesec  ...... , 2*30
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnicivo (spodaj, dvorišče levo). Bnaflova ulica si. 5, telefon št. 95.
1S1I-191Z.
Govoril deželni poslanec dr. Karel T r i 11 e r v seji deželnega zbora kranjskega z dne 3. oktobra 1913.
Poročevalec finančnega odseka g. dr. Krek je izkušen in spreten parlamentarec. Mojstersko zna prikriti, ako o kaki stvari neče govoriti. Podal nam je včeraj obilico gotovo zelo zanimivega statističnega materijam o šolskih, higijeničnih, merkan-tilnih, agrarnih in drugih razmerah naše dežele v primeri z drugimi avstrijskimi kronovinami — toda o računskih zaključkih deželnega zaklada za leti 1911. in 1912. ni govoril. Z velesimpatičnimi besedami nam je slikal krasno bodočnost slovenskega naroda v okviru avstrijske Jugoslavije — ampak številk računskega zaključka se ni dotaknil niti z eno besedico. Celo predloga, kaj naj pravzaprav napravi zbornica s tema zaključkoma, nisem slišal iz njegovih ust.
Naj torej oprosti, ako danes in na tem mestu ne morem slediti njegovemu ponosnemu vzletu v sinje višave jugoslovanske bodočnosti našega naroda, ker me veže na realna tia te zbornice dolžnost, da ostro, toda pravično ocenim gospodarske uspehe deželnozborske večine v zadnjih dveh letih. In tudi to naj oprosti cenjeni tovariš dr. Krek, če se zopet oglaša »zlokobna Kasan-dra. Pa saj ima ženski spol te dni v r.aši zbornici brez naše krivde itak več pravic in veljave nego mu je gre! (Veselost.) Izpostavil se bodem pa tudi zopetnemu očitanju, da moje postopanje ni fair. Ampak, moja gospoda! Številke imajo to slabo lastnost, da včasih kriče. Jaz ne morem za to, ako posebno glasno kriče številke, izkazujoče Vaše gospodarske uspehe in če te številke niso fair. -Na drugi strani pa vladajo pri večini te zbornice in na naših klopeh tako različni pojmovi o tem, kaj je v parlamentarnem življenju fair in kaj ne, da moram odkloniti od vaše sirani v tem oziru vsak pouk z vso vljudnostjo, a tudi z vso odločnostjo.
Včeraj se je raztepavala v tej zbornici afera iz slovenske publici-
stike, katero bi bili na tem mestu po mojem prepričanju boljše ignorirali. Pri tej priliki pa se je od vaše strani pavšalno sumničilo ljubljanske porotnike, bivše in bodoče, da imajo vsikdar trdno voljo, prelomiti svojo službeno prisego, kadar gre za obsodbo kakega našega pristaša, jaz obžalujem to pavšalno sumničenje še posebno zaradi tega, ker se je izvršilo ob pasivni asistenci c. kr. deželne vlade, — konstatujem pa rudi, da je tako sumničenje po našem okusu več kot nefair. (Burno odobravanje na klopeh narodno - naprednih poslancev.)
Naše stališče v tej zbornici je pač nad vse težavno. Če v kaki stvari molčimo, bodisi iz parlamentarne vljudnosti, bodisi iz posebne osebne delikatese — (in menim, da smo take delikatese ravno v tem zasedanju pokazali več kot dovolj) — tedaj se nam očita, da smo zlezli pod klop. Ce pa govorimo in stvarno grajamo in svarimo, tedaj se nam očita, da smo nelojalna opozicija, in rokoko - kavalir prof. Jare izjavlja, da ne more prisesti z nami k isti mizi, ne da bi se onesnažil svoje snež-nobele svilnate kamižole. Ampak g. profesor naj bo uverjen, da je naše hrepenenje po njegovi družbi nad vse minimalno in da se najbolje počutimo na južnem tečaju tačas, kadar vemo, da se on nahaja na severnem (Bučna veselost.) Proklamacijo socijalnega bojkota z njegove strani bomo torej kot snažni ljudje prenašali z veliko ravnodušnostjo.
Pa če molčimo ali govorimo — v obeh slučajih smo izpostavljeni v tem zasedanju brez vsake zaščite najnizkotnejšim inzultom na našo strankarsko in osebno čast. (Burno pritrjevanje.) V posebni meri se izlivajo ta vaša čutila na našega voditelja dr. Ivana Tavčarja, ki pa lahko mirno vstraja v zavesti, da ga ne morejo dosezati strupene puščice kakega napolejonskega »Bankel-sangerja«. — (Veselost. Dr. Lampe se zvija.) — Jaz ne bom zapadel v neokusnost kakega osebnega panegirika, a toliko smem spričo takemu nekvalifikovanemu postopanju pribiti, da je ime dr. Tavčarjevo zaslovelo širom slovenske domovine že tedaj, ko ni bilo še ne duha ne sluha
o Lampetih in Jarcih, in da bo ohranjen temu imenu nad vse časten spominek v politični in kulturni zgodovini slovenskega naroda tudi še tedaj, ko bo izbrisan že davno zadnji spomin na današnje imperatorje kranjske dežele. (Dolgotrajno navdušeno pritrjevanje naprednih poslancev, ki prirejajo dr. Tavčarju velike ovacije.)
Včeraj se je v tej zbornici veliko citiralo. Naj bo tudi meni dovoljen citat italijanskega veljaka, ki veljaj v teh hudih časih za našega voditelja dr. Tavčarja in za nas vse: »Sto comme torre ferma, che noti crolla giammai le cima per soffiar' de' venti« — kakor stoip stojim, ki nikdar ne kloni svojega vrha sovražnim vetrovom. — (Veliko odobravanje. Deželni glavar je poklical govornika parkrat k redu.)
In po tem kratkem uvodu naj mi bo dovoljeno, da prihajam k stvari sami! Le mimogrede bi še omenil, da je dokaz našega nenormalnega parlamentarnega položaja že dejstvo, da imamo pred seboj kar dva letna zaključka, mesto da bi se bila deželnemu zboru dala prilika premo-trivati deželno gospodarstvo za vsako leto posebej.
Jemljem torej v roke predvsem računski zaključek deželnega zaklada za leto 1911., in konstatujem, da se ta elaborat še kar cedi rožnobar-venega optimizma našega finančnega ministra. Poglejmo, v koliko je opravičen ta optimizem!
Dejanski primanjkljaj deželnega gospodarstva za to leto iznaša glasom računskega sklepa 1,762.086 K. Tiskano poročilo skuša vtisk te številke ublažiti in omiliti, češ, da je treba od tega dejanskega primanjkljaja, ako se hoče konstatirati uspeh normalnega gospodarjenja, odraču-nati vse izredne stroške, ki niso bili proračunjeni. Kot take izredne stroške našteva na strani 82:
1. Poplačilo dolga vseučiliškemu zakladu ..... 135.880 K
2. Plačila za dolgove melijoracijskega zaklada (1907—1911)
3. Plačila za deželno elektrarno      .  . .
Prenos .
4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici ......
5. Izguba zakupa užitnine .....
866.472 K
106.669 » 105.228 »
Skupaj   .   1,078.369 K
Na ta način naj se reducira »normalni« primanjkljaj na 683.714 K
Jaz se glede tega s poročilom ne morem strinjati. Kot izreden izdatek smatram izmed zgoraj navedenih le:
ad 1. Plačilo dolga vseučiliškemu zakladu     ....     135.880 K
ad 3. Plačila za deželno elektrarno     .  .     125.302 »
ad 4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici ..... 106.669 »
ad 2. Plačilo meli-joraciiskemu zakladu za leta 1907—1910 (vi-deatur računski sklep mel. zaklada za 1. 1911 št. 8)      ......     209.411 »
605.290 s
125.302
Odnos   .     866.472 K
Skupno . 577.262 K Pa tudi izgube pri užitninskem zakupu .zgoraj pod 5.) ni mogoče označiti kot izreden izdatek, ter mora marveč ta izguba najti pokritje pri rednem budgetu, kakor so se prejšnja leta porabili slučajni dobički iz tega naslova za pokrivanje rednih deželnih potrebščin, ne da bi se bili tezavrirali kot rezerva za eventualne bodoče izgube.
Vsakoletni od leta do leta naraščajoči prispevek deželnega zaklada v delno pokritje potrebščin melijora-cijskega zaklada je namreč na podlagi zakona z dne 14. marca 1911 št. 15. dež. zak. smatrati za povsem reden izdatek in zato je poročilo ta prispevek za leto 1911 v znesku 395.8/9 K po vsej krivici označilo za izreden izdatek istega leta. Izredno je bilo marveč v tem letu le refundi-ranje teh prispevkov za prejšnja leta 1907—1910   v skupnem
znesku ..... 209.411 K
(št. 8 priloge 89). To je menda jasno!
Pač pa ni prezreti, da je država odpustila deželi vsled te veiike izgube na užitninski zakupnini za leto 1911 znesek 80.000 K. Za toliko se torej faktično izguba zmanjša. In če
odbijemo od celokupnega primanjkljaja v iznosu po . . 1,762.086 K zgoraj omenjene stroške resnično izrednega značaja s skupnim zneskom 577.262 kron in pa še popust na užitnini v znesku S0.000 K, skupaj       .     657.262 »
prihajamo  do  zaključ- A ka, da iznaša deficit v rednem   in normalnem   deželnem gospodarstvu   za leto 1911 znesek        .  . 1,104.824 K (Klici: Cujmo, čujmo!)
Bivši deželni glavar pl. Suklje se torej ni veliko zmotil, ko je proro-koval v svoji znani brošuri, da se utegne »natepsti« tega primanjkljaja do IV2 milijona kron. Tem-manj, ker dobi ta primanjkljaj še ne-prijetnejše lice, ako se vpošteva, da se je poleg tega izdalo iz melijoracij-skega zaklada za deželne prispevke pri cestnih in vodnih zgradbah 3S6.277 K. Tudi ta denar se je štel iz izposojenega kapitala!
Računski zaključek za leto 1912 ne zapada več v isti meri v napako prikrivanja resničnega gospodarskega uspeha ali neuspeha ter prostodušno priznava, da iznaša normalni primanjkljaj za to leto že 1,280.149 K, pri Čemur je zopet uva-ževati definitivne izdatke melijora-cijskega zaklada na breme dežele za to leto v znesku 245.856 K. Domišlju-jem si, da je ta odkritosrčnost kolikor toliko že sad naše javne kritike prejšnjega nekorektnega zaračunavanja.
In sedaj pribijmo uspehe deželnega gospodarstva, odkar vlada v tej hiši S. L. S.!
L. 1908, ko ste prevzeli vlado, bilo je v rednem gospodarstvu prebitka še ..... 9.343 K
i. 1909 že primanjkljaja,     24.778 »
1. 1910 .....'    396.577 *
1. 1911 ..... 1,104.824 *
in L 1912 ..... 1,280.149 »
in v tej strahoviti geometrični progresiji bo šlo naprej sine gratia et in infinitum. Pri vsem tem pa je treba še vpoštevati, da so morale prejšnje generacije deželnih gospodarjev pokrivati tudi vse potrebščine deželne
LISTEK.
Rešitev iz Vodic.
Luigi C al c o.
V krasno opremljeni sobi ponosne ljubljanske palače je sedel pri obloženi pisalni mizi mož bledih, upalih lic. Na steni njemu nasproti so visele z zlato - modro - rdečimi trakovi ovite slike največjega finančnega ženija Lawa, znanega grškega Herostrata, amerikanskega Barnu-ma in sv. Liguorija.
Pri pisalni mizi sedeči mož je bil v najboljši moški dobi. Njegove tresoče roke so nervozno prelistovale in premetavale na mizi razpoložene spise, obstoječe iz voluminoznih pi-sarij, obsežnih računov in kilometrskih načrtov. Čim bolj se je mož utapljal v svoje pisarije, račune in načrte, tem bolj je bledelo njegovo lice, tem bolj so se mu tresle roke. Na mrko čelo so mu pa začele stopati mrzle srage, viden znak njegovega notranjega razpoloženja. Obupno je dvigal svoje oči k podobam na steni in šepetaje vzdihnil:
»O sv. Liguorij, v zgodovini pro-sluli Herostrat, ženijalni Law in ti nedosežni Barnum! Na vas vse se obrača vaš verni učenec z vročo in ponovno prošnjo, priskočite mu na
pomoč, ne zapustite ga v njegovi stiski in nesreči. Saj sem se celo svoje življenje ravnal po vašem vzvišenem vzgledu in vaših krasnih naukih. Po tvojih naukih, pretkani sin solnčnega Neapolja, sem uravnaval vedno svoje misli, besede in dejanja in ti nisi
imel doslej še vrednejšega učenca na slovenski zemlji. Sledeč tvojemu vzpodbudnemu vzgledu, krepostni Efežan, sem brezsrčno zažgal ponosni hram slovenske Talije in brez sramu pognal po svetu v bedo in siromaštvo njene učence. Kako dobro in temeljito sem znal posnemati in tudi posnemal tvojo amerikansko reklamo, mojster Barnum, mi še poudarjati ni treba! In končno, ti moj vzgledni Law! Ali nisem noč in dan proučeval tvoje življenje in se noč in dan z vsem naporom svojih možganov poglabljal v tvoje očarujoče finančne mahinacije. Saj si gledal name s te stene, ko sem, posnemajoč tvoj vzpodbudni vzgled razmetaval in razsipaval hladnokrvno milijone! Vrhovno moje načelo je bilo: S tujo roko je lahko loviti gade. Sedaj, ko sem po vaših naukih zabredel v zagato, iz katere ne vem izhoda, sedaj, ko se vsled posnemanja vaših vzgledov nahajam v Škripcih, iz katerih se ne morem izmotati, me puščate na cedilu brez pomoči! Zaklinjam vas, prosim in rotim vas, ne zapustite me, temveč usmilite se me ubogega nesrečnika, podelite mi svojo pomoč!«
Z mrzlimi sragami na svojem bledem čelu in upalih licih je srepo zrl mož na slike na steni. Toda slike na steni so ostale neme . . .
Tedaj ie mož skočil po koncu in začel nemirnih korakov meriti svoio prostorno sobo, sikajoč med zobmi:
»Torej molk in nič drugega kot molk je vaš odgovor na moje mile prošnje za pomoč in rešitev. To je torej vaša hvaležnost za to, da sem vam posvetil vse svoje dejanje in ne-hanje, da sem se vam zapisal z dušo in telesom! Lepa hvaležnost to! Ko sem zavijal svoje besede in delil dannadan udarce v obraz resnici, božji hčerki, ko sem ubijal slovensko gledališče in deval na natezalnico učiteljske trpine, ko sem tolkel ob bučni boben amerikanske reklame in do neba povzdigoval svoje velikopotezne akcije in neizvedljive utopije, ko sem metal skozi okno v Savo in druge vode itd. od žuljavih rok skupaj znešene in od gladnih ust odtrgane stotisoče in stotisoče, da celo milijone, tedaj ste z zadovoljstvom zrli na svojega vernega in poslušnega vajenca in niste niti z mazincem ganili, da bi ponudili rešilno bilko človeku, ki udarjen s slepoto, tava brez rešitve proti pogubonosnemu brezdnu. Danes ne poznate več svojega učenca, nimate zanj pomoči in rešitve, nego ga prepuščate njegovi strašanski usodi . . .«
Obupani mož se je vrnil k svoji pisalni mizi, katere globoki predali so
bili na stežaj odprti, se zopet vsedel, sklonil svojo izmučeno glavo na roke in se zamislil. Njegove misli so pa morale biti težke in mukotrpne, ker so se mu sem in tja izvili iz prsi ječeči vzdihljaji, medtem ko mu je roka nemirno Švigala po razprostrtih spisih, računih in načrtih. Tako Je nesrečni mož prebil ure in ure . . .
Naenkrat se je začulo na vratih rahlo trkanje. Kakor bi nesrečnika pri pisalni mizi pičil gad, je šinil po-koncu in s svojimi tresočimi rokami začel metati vse počez na kup na mizi razpoložene spise in načrte in jih mašiti v odprte predale, katere je skrbno zaklenil potem, ko je bilo vse notri zmašeno.
Ko je bil s svojim delom gotov, je zaklical z mogočnim glasom: »Naprej!« stopil do vrat, jih odklenil potem se pa vrnil zopet k svoji pisalni mizi, oprl se s komolcem ob na-slonjačo svojega stola in v mogočni pozi malega Korzičana pričakoval svoj obisk.
V sobo je stopila mlada in skoro do nepoznanja v velike rute zavita ženska, ki je pred vsem šinila s svojimi očmi po celi sobi in tiho vprašala:
»Pa vsaj ni nobenega orožnika
tu?«
»Kakšnega orožnika?« se je zadri mož pri mizi nad žensko. »Tu nimajo orožniki, hvala bogu, še ničesar opraviti. Kakšno vprašanje je pa sdIoIi to? Ali mar ne veste, kje ste?.
Najodločnejše si prepovem vsako besedo o policajih, orožnikih, državnem pravdniku, sodišču, kriminalu in o vešalih! To si zapomnite, ako hočete z menoj zlepa izhajati!«
»Nikar se ne jezite,« je prekinila došla ženska razjarjenega moža. »Saj s svojim vprašanjem po orožnikih nisem cikala na vas, temveč mislila samo nase. Pa ste postali pri nedolžni besedi orožnik takoj tako srdit, kakor osa in ste se začeli tresti, kakor šiba na vodi ... Če vam ni všeč, pa bom kar šla, čeprav ste po me pisali in me za božjo voljo prosili, da naj pridem čim preje k vam. Če se bodete pa tako name drli, potem pa z bogom, veste mož, z vbdi-ško svetnico se ne govori s takim zadiranjem . . .«
»Kaj, vi ste, vodiška Johanca,«-je začel mož s popolnoma izpreme-njenim, angelsko- in ljudomilim glasom. »Zakaj pa tega niste takoj povedali? Ali je bilo potrebno tisto neumno vprašanje po orožnikih? Prosim lepo, stopite le bližje in se blagovolite vsesti na to - le zofico, prav mehka je in človek lahko sedi ure m ure na nji, ne da bi ga začele boleti kosti.«
»Tako se govori z menoj,« je odvrnila došla ženska, se vsedla široko na zofo in začela odlagati rute, v katere je bila čez glavo zavrta. »Ne zamerite mi, če se malo odvijem, ker mi je vroče, kakor bi se že v peklu cvrla. Pa sem se morala malo boli
To, moja gospoda, je najtemnejša   točka   vašega gospodarstva!
Upeljali ste v to gospodarstvo neizprosni bojkot onega davkoplačevalca, ki slučajno ne pripada vaši politični stranki. (Ugovori na klerikalnih klopeh.) — Prosim, gospoda ne tajite! Najpreciznejše označil in proglasil je ta bojkot deželni odbornik dr. Lampe, ko je na nekem shodu S. L. S. oddal slovesno izjavo: »Za liberalce je zapravljenih vseh 14 milijonov!« in ker danes živi cela dežela kranjska od teh milijonov, t. j. od melijoracijskega zaklada, je pomen in obseg te izjave očiten. Faktično izvajate ta bojkot z ono železno kon-sekvenco, ki bi bila vredna boljše stvari, in razteza se danes ta bojkot že od najvažnejših slovenskih kulturnih podjetjih in zavodov pa doli do premovanja belokranjskih telet. Visoka zbornica! To je višek tiste politične korupcije, ob kateri so izkrvavele že močnejše stranke nego je vaša. Upam, da tudi vam ne bo prizanešeno! (Veliko odobravanje pri narodno - naprednih poslancih. Govorniku čestitajo.)
tajslfi deželni zbor.
(Nadaljevanje seje dne 3. oktobra ob 4. popoldne.)
Deželni glavar otvori sejo in odgovarja na interpelacijo posl. dr. Lampeta in tovarišev q kompromisu iz leta 1909. glede volilne reforme. Deželni glavar taji in je zasukal svojo izjavo tako, da v tem oziru m dal častne besede.
(Opomba uredništva: Govorili smo s poslancem gosp. dr. Tavčarjem, ki je izjavil najodločnejše, da svoje trditve pred državnim sodiščem do pike vzdržuje. Kompromis je bil sklenjen na podlagi perfektnih dogovorov med obema strankama in glavni dogovor je bil, da se v kuriji mest in trgov ne sme niti najmanjše izpremeniti, dokler se v tem pogledu ne dožene kak nov dogovor med obema strankama. Ta kompromis pa se je sklenil pod izrecno patronanco cesarske vlade, katero je že takrat zastopal v deželi ravno isti baron Schwarz, ki jo še danes zastopa. Slepilo se je, prigovarjalo se je narodno-napredne poslance, da naj se vdajo v kompromis, da se bo z njim počastil tudi predvsem cesarjev jubilej. V zahvalo za to svojo lojalnost pa so doživeli narodno - napredni poslanci, da sta na kompromis pozabila tako dr. Šusteršič, kakor baron Schwarz. Sicer pa se bo o tem še govorilo pri razpravi o dr. Gregoričevem mandatu in pa pri debati o inkorporaciji Spodnje Šiške.)
Poslanec G a n g 1 izvaja: Slavni zbor! Na seji deželnega zbora dne 30. septembra je dejal poslanec Jarc, da obstoji naše delo samo v negaciji. Povedal je še več drugih takih ljubeznivosti ter se končno povspel do izjave: S tako stranko ne moremo sedeti pri eni mizi in stvarno razpravljati. Temu nasproti poudarjam dvoje: 1. niso te besede izpričevalo akademične izobrazbe in 2. je to pavšalno sumničenje in natolcevanje, ki ga moram najodločneje zavrniti kot popolnoma neosnovano in krivično! Odkar sem v tej zbornici, imam zavest, da je bilo naše delo pošteno, resno in smotreno, in se usojam to takoj dokazati. Član sem bil ustav-
nega odseka in sem še član šolskega odseka. Kličem vse člane teh odsekov za priče, da izpričajo, ali nismo v vseh načrtih z vso resno voljo utemeljevali svoje predloge, ki so bili deloma tudi sprejeti. Sklicujem se le na razprave v šolskem odseku glede zakona o šolskem nadzorstvu. Ne smemo dopustiti, da bi ostale Jarčeve izjave od nas negrajane. Predvsem so nam pred očmi koristi ljudstva, koristi volilcev. To v prvi vrsti hočemo zastopati, potem prihajajo šele koristi stranke v poštev. Nasprotno pa hočem dokazati, da ]e stališče večine te zbornice in večine deželnega odbora nasproti nam sama negacija, vsaj kar se mojega volilnega okraja tiče — Idrije. Zal, da moram obenem izjavljati, da niti v vladi sami nimamo dovolj opore za svoje pravične zahteve, ker je vlada s svojim srcem na strani S. L. S., ne upošteva pa naših želja. To je vseka-ko napačno pojmovanje enakopravnosti: nam nič — onim vse, čeprav smo vsi avstrijski državljani. In kaj je temu vzrok? Drugega ne — nego napredno mišljenje večine mojih volilcev in mesta Idrije. Šola življenja je delavca napravila takega in ni mogoče pričakovati, da bi bilo delavstvo naklonjeno onim, ki mu vedno nasprotujejo. Po mnenju nekaterni-kov naj delavec samo dela, ne uživa pa naj nobenih svoboščin in pravic. Delavec črpa milijone iz zemlje, ki jih uživajo drugi, sam in svojci pa imajo v plačilo le skromno eksistenco. Politiška zrelost in samostojnost mišljenja večine idrijskega prebivalstva je od strani dežele in države plačevana mačevsko.
Govornik navaja v dokaz tej tr-I ditvi gola dejstva, ki se nanašajo specijalno na mesto Idrija in nepobitno dokazujejo zgoraj   označeno zapostavljanje koristi tega mesta.
To resnico dokazuje tudi ob roki deželnega proračuna, ki nikjer ne omenja Idrije, medtem ko to mesto prispeva leto za letom v deželno bla-gajnico okroglo 80.000 kron. V dokaz temu zapostavljanju in preziranju navaja tudi rešitev ugovora od strani deželnega odbora proti proračunu mesta Idrije za leto 1913 ter sestavo cestnega odbora za okraj Idrija. Pripominja tudi, kako napačno tolmači deželni odbor nasproti Idriji avtonomijo občin.
Tudi politiškemu nasprotniku se mora dati pogoje za eksistenco. Za to pa je treba vsakemu posamezniku plemenitosti mišljenja, nežnosti ču-j stvovanja in socijalne zavesti, da se ubije grdi in samopašni egoizem. Govornik apelira na deželno vlado, naj uvažuje želje idrijskega prebivalstva ter citira tozadevni sklep deželnega odbora z dne 15. februarja 1912.
Potem preide na volilno reformo ter izvaja:
Ker se deželni zbor sestaja jako redko, je treba tudi današnjo priliko
— morda zadnjo v legislativni dobi
— porabiti, da dvignemo glas za uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporčnem zistemu za deželni zbor kranjski. Pokazati moramo na najživahnejšo, najiskrenejšo zahtevo najširših mas
— zlasti delavstva — ki jo z vsem poudarkom povsod in vedno izraža za uveljavljenje take, edino pravične volilne reforme. Govoril sem o istem predmetu že štirikrat: L 1908., 1909. in dvakrat L 1910. Sklicujem se na tedanja svoja, izvajanja in utemelje-
kulture iz rednih dohodkov, dočim imate vi na razpolago v to svrho bogati rezervoar melijoracijskega 14 milijonskega zaklada. Bahavost, v koliko več se sedaj stori za deželno kulturo nego preje, je tedaj precej deplacirana.
Predležeča računska zaključka pa. nam podasta še drugo hvalevredno novotarijo. Vsebujeta namreč tudi deželno bilanco, iz katere je razviden vsakoletni presežek aktiv nad pasiva. Tudi v tem pogledu je primerjanje s prejšnjimi leti velein-struktivno.
L. 1907 je deželna bilanca izkazala čistega presežka aktiv nad pasiva še ..... 2,674.298 K
v letih 1908 m 1909 je ta presežek zmernopadal, tako da je 1. 1910 še vedno iznašal . . . 2,274.974 K 1. 1911 pa le še . . . 1,486.560 K in L 1912 celo le še  .   .   530.230 K
Danes pa je deželna bilanca brez vsakega dvoma že pasivna, akorav-no je sprejet med aktiva tudi ves izdatek za deželne elektrarne v znesku okroglo 655.000 K.
Pa tudi to bi še ne bilo tako hudo, ako bi imelo to ogromno zadolževanje po pretežni večini investicijski značaj, ki bo imel za blagodejno posledico dvignjenje deželne kulture in s tem blagostanja ljudstva ter — last not least — njegove davčne moči. Bodimo pravični! Ako bi se zadolževanje v resnici vršilo le zaradi tega, ker se grade potrebne ceste in vodovodi, zaradi regulacije voda in zajezevanja hudournikov ter vsled intenzivnega nestrankarskega podpiranja vseh panog kmetijskega gospodarstva, potem bi bilo v resnici vse še nekako opravičljivo. Ko je dežela najela v svrho melijo-racij 4miIij"bnsko in pozneje lOmiii-jonsko posojilo, morali smo si biti na jasnem, da se bo tekom let, to je potem, ko bo že večji del tega posojila investiran v svoje določene svrhe, da se torej takrat pokaže pri primerjavi deželnih aktiv in pasiv presežek zadnjih. Toda danes, ko se od melijoracijskega posojila za pravi določeni namen ni obrnilo in izplačalo niti še cele 3 milijone, ko tedaj ne moremo kazati na velika že izvršena in plačana melijoracijska dela, je vzrok rapidnemu padanju čiste deželne imovine iskati čisto drugje: v dejstvu namreč, da se danes že skoro tretjina vseh izdatkov deželnega gospodstva pokriva iz posojil, ne pa s pravimi in rednimi dohodki. Prosim! Leta 1911 bilo je vseh izdatkov ...... 6,628.160 K
dejanskega primanjkljaja pa kakor
rekoč ..... 1,762.086 K
ali z drugimi besedami: 26*5% vseh deželnih troškov torej tudi velik del rednih troškov našel je pokritje v izposojilih. Še neugodneje je naravno to razmerje leta 1912.
Ta finančna situvacija pa se kaže še temnejša, če se oziramo na ža-libog le preresnično okolnost, da za izdaten del takozvanih investicijskih izdatkov ni vsikdar odločilno zgolj vprašanje resnične stvarne potrebe in produktivnosti, temveč pogostoma tudi vprašanje strankarske agUato-rične potrebščine dotičnega okraja in poslanca. (Klerikalci protestujejo.)
Sodba o gospodarski produktivnosti takih »melijoracij« potem ne more biti težka.
obleči, ker me poznajo že vsi ljubljanski izvoščki, postreščki in mesarski hlapci, ki bi takoj vsi zatulili, Če bi me zopet videli v Ljubljani in spoznali. Ha, ha, pa pi nihče spoznal vo-diške Johance, ko je šla skozi Ljubljano in krenila k vam. Tako, sedaj sem pa gotova z odvijanjem in pripravljena poslušati, kar mi bodete povedali. Pred vsem bi rada vedela, zakaj ste me klicali. Vam kar naravnost povem, da nisem nič kai rada prišla, ker so se sedaj pričeli zanimati zame tudi taki ljudje, ki niso verovali v moje čudeže in še manj nosili cvenk v Vodice. S takimi ljudmi pa ne maram nič opravila, se tudi ne izplača, zato vam bo razumljivo tudi moje prvo vprašanje pri vstoflu.«
»Le malo potrpite, moja ljuba Johanca, vse vam povem,« je omenil naš mož ter stopil k vratom sobe in jih skrbno zaklenil. Vrnivši se k Jo-hanci, je pa začel z ljubeznjivo besedo 1
»Veš, ljuba moja Johanca, saj dovoliš, da te tikam, ker se čuje to bolj kolegijalno, stvar je taka - le: Tebi so zmešali tvoje štrene v Vodicah, meni pa mešajo štrene v Ljubljani. No, pa ti se boš že izmotala, saj znaš delati čudeže in ti bode prava malenkost, izviti se iz svojega sedanjega neprijetnega položaja. Pri meni je pa stvar vsa drugačna . . .«
»Kaj pa se je zgodilo strašnega?« Je vprašala sočutno vodiška svetnica na jokave in obupne besede našega moža. »Pa saj m izšla kaka
taka postava, da se bodo morali duhovniki odslej brigati le za sveto cerkev in za izpolnjevanje težkih dolžnosti svojega svetega duhov-skega poklica, posvetne zadeve in ženske pa pustiti popolnoma v nemar!«
»Hvala bogu, take postave pa pri nas ne bo nikdar, če se liberalci še bolj derejo in se sklicujejo na iz-veličarjeve besede, da njegovo, kraljestvo ni od tega sveta. Na to stran me pa čevelj nič ne žulji, čeprav imam pri enem veliko večjo peto kot pri drugem.«
»Saj res, pa to nič ne de, so vseeno prav postaven gospod,« potolaži vodiška svetnica malega Napoleona.
»Veš, moja ljuba Johanca, stvar je vsa drugačna. Upam, da smem odkrito govoriti, saj sva si sorodna po svojih dušah in po svojem delovanju.«
»Kar nič naj se ne ženirajo, gospod kolega,« bodrila je svetnica Johanca našega moža.
»Če je pa tako, potem bom pa govoril kar naravnost in brez vseh ovinkov, čeprav tega nisem nič kaj prav navajen. Vidiš, preljuba Johanca, stvar je taka-le: Jaz sem utaknil svoj nos in svoje prste v stvari, na katere sem se toliko zastopil kot zajec na boben. En čas sem prav dobro vozil, sedaj je pa prišlo tako, da sem jo prav pošteno zavozil, da tiči moj voz Čez kolesa v močvirju in nepredirnem blatu in da ne morem
ž njim ne naprej, ne nazaj. Vse sem že poskusil, da bi spravil svoj zavoženi voz iz močvirja, pa vse nič ne pomaga. Nikdar živeče ljudi sem najemal, da so lomili za me bojna kopja, na debelo smo kršili in po-tvarjali postavo, odsotnim ljudem sem podtikaval krivo prisego, lagal sem kot cigan, celo nasprotno stranko sem naganjal s krivoprisežniki, pa vse zastonj! Moj voz tiči naprej v močvirju in v to močvirje potopil se bodem skoro tudi jaz, ako se ne izvrši nekaj izvanrednega, nekaj nenaravnega, z eno besedo, ako se ne zgodi čudež. Tedaj sem se spomnil tebe, preljuba Johanca, ki znaš delati čudeže, ker ti edina mi moreš pomoči, ti edina moreš postati moj rešilni angelj. Ali mi hočeš pomagati s svojimi čudeži, preljuba vodiška svetnica? Ne bodeš delala zastonj čudežev, kakor jih nisi v Vodicah, kraljevsko te bom nagradil in ti na-sul tvoj predpasnik toliko bliščečega zlata, da boš lahko stopila takoj v pokoj in da se ti potem ne bode nikdar več treba ukvarjati s čudeži. Poglej, predobra Johanca, na kolenih klečim pred Teboj in s povzdig-nienimi rokami te prosim rešitve! Usmili se me, usmili!«
Pri zadnjih besedah je zdrknil nas mož na kolena, vzdignil svoje roke in milo zrl v vodiško svetnico kot svojega edinega spasitelja. Johanca je nekaj časa molče opazovala nenavadni prizor, potem je pa počasi vstala raz mehko zofo, stopila h klečečemu trpinu, ga prijela za po-
vanje. Zadnje nadomestne volitve v deželni zbor, kjer so sproti fabricirali volilce, kakor je to kazalo stranki večine — Ljubljana in gorenjska mesta to dokazujejo, da je sedanji volilni red nepopolen in krivičen, zato ga je treba v interesu doslej brezpravnih mas nadomestiti z novim. Tako splošno in enako volilno reformo zahteva tudi program obeh strank te zbornice. Sedaj je dana prilika, da gremo od programa do dejanja, ako nočemo, da nas opravičeno  ne zadene očitek neiskrenosti. Ali se naj ustrašimo morebitnega odklonilnega stališča vlade? Kakor kaže zgodovina, ne! Govornik navaja boj za uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor, ki je tudi prisilil vlado, da je svoje mnenje   izpremenila in tako volilno reformo uvedla. Vlada je zaradi ljudstva, ne pa narobe. Vlada mora napram   ljudstvu izvajati vse zakone, poslušati njegovo voljo, da mu da pogoje za eksistenco in za uveljavljenje    vseh državljanskih svoboščin in pravic. Ljudstvo ni samo za to, da plačuje denarni in krvni davek, da se mu nalagajo bremena, ampak mora imeti tudi pravice do vstopa v zakonodajne zastope. Sedanji deželni zbor je ostanek iz starih časov, zastopstvo kurij, ne pa zastopstvo interesov ljudstva,   ki mu sedanji volilni red brani vstop v to dvorano. Ob sedanjih volitvah volja delavstva ne pride do veljave. Boj bo težak, težji, nego je bil leta 1908., ker § 38. sedanjega volilnega reda daje veleposestnikom privilegij, da se brez njih volje in odobrenja ne more izvršiti nobena volilna reforma. Da odstranimo to zapreko, naj ostane gospodom od veleposestva ta pravica, a upirati se že s človeškega interesa ne smejo, da se da ljudstvu to, česar še nima! Mi moramo s svoje strani storiti vse in napeti vse sile, da uveljavimo splošne pravice, enako dostopne   vsakemu državljanu! Čujmo klic, ki prihaja tudi v tem hipu do nas izmed brezpravnih mas: Priznajte opravičenost naših zahtev! Odprite nam vrata v deželni zbor! Koncem predlaga:
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o uvedbi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporčnem sistemu.
Končno se mi zdi potrebno in umestno, da opozarjam zastopnika vlade še na eno zadevo, ki se sicer ne tiče direktno deželnega proračuna, o katerem pa najlažje ob tej priliki govorim.
Pri tej stvari ne pride v poštev samo Idrija, ampak tudi Kamnik, Kranj in Škofja Loka. Prizadevanje teh štirih mest stremi za tem, da se pomaknejo iz IV. razreda v III. razred aktivitetnih doklad.
Zadeva je v državnem zboru. Dolžnost deželnega zbora je, da opozori vlado na to.
Glasom zakona z dne 19. septembra 1898, drž. zak. št. 172 in zakona z dne 19. februarja 1907, drž. zak. št. 34, je c. kr. vlada opravičena, posamezne kraje izjemoma pomakniti v višji razred aktivitetnih doklad, in sicer naredbenim potom, kakor je storila že z Novim mestom. Vsa ta štiri mesta imajo nekaj skupnega: draginja živil, stanovanj in oblačil. To je navedeno v dotičnih predlogih, ki leže v državnem zboru
vzdignjene roke in izjavila s svečanim glasom:
»Ker znajo, gospod kolega, tako lepo prositi, naj pa bo! Tu je moja beseda, hočem vam pomagati, vendar pristavim, da moji čudeži niso zastonj! V Vodicah sem sicer prislužila s svojimi čudeži ogromne vsote, pa kaj mi to pomaga, ker so mi skoro vse odnesli oni moji španovarji, ki me sedaj izdajajo in me niti poznati nočejo več. Zato jim pa še enkrat ponovim, hočem jim pomagati s čudeži, toda nikakor ne zastonj. Za svoje čudeže zahtevam plačilo in to mi bodo tudi dali, kaj ne gospod kolega?«
Ko je klečeči mož slišal to svečano zatrdilo, planil je po koncu, se zavrtel trikrat okrog svoje osi in ko nčno tako glasno zavriskal, da se je stresla vsa palača.
»Juhuhu, Juhuhu! Rešeni smo, rešeni! Vodiška Johanca me bode rešila, ona je moj rešilni angelj! Ne bodo me ugonobili še ti smradljivi liberalci, če se tudi postavijo vsi na glavo! Juhuhu! Rešeni smo, rešeni! Juhuhu, smo že iz vode!«
Mož je še parkrat zaplesal Davidov ples po svoji prostrani sobi, potem se pa sopihajoČ zopet vstavil pred vodiško svetnico, ki se je mej tem zopet vsedla na zofo, in široko razkoračen izjavil s svečanim glasom:
»Preljuba moja Johanca, odslej naprej punčica v mojem očesu! Za enkrat ti bodi izrečena najiskrenejša besedna zahvala za tvojo obljubljeno
obširno utemeljeni. Idrijo Še posebno odlikuje primanjkanje občil. Interes uradniŠtva višje in nižje vrste, interes vsega prebivalstva zahteva, da se temu ugodi.
Deželna vlada kranjska bi si pridobila iskreno hvaležnost imenovanih mest, ako pospeši ugodno rešitev našega prizadevanja. Zato predlagam:
Deželni zbor skleni:
C. kr. centralna vlada se poživlja, da čim prej uvrsti naredbenim potom mesta Idrijo, Kamnik, Kranj in Skofjo Loko v III. razred aktivitetnih doklad.
To sem se namenil svobodno od srca povedati na današnji proračunski razpravi.
Rajši bi, da bi se lepše in ugodnejše glasila moja beseda. Ali stvari so take, da bi govoril neresnico, ako bi govoril drugače.
Bodo li se razmere izpremenile?
Le tedaj, kadar zavlada plemenitost mišljenja in nežnost čustvovanja, kadar socijalna zavest ubije sa-mopašnost in zmaga nad krivico mnenie, da ni naša dežela le domena ene politične stranke, nego da mora biti vsem enako pravična mati.
Mi bomo skrbeli za to z neprestanim delom. Za nami plašljivec ne hodi naj nikar! Naša pot je borba, žrtev, mučeništvo in vodi skozi nevihto in vihar. (Burno ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Dež. predsednik bar. S c h w a r z je nato govoril o kompromisu glede volilne reforme, vendar pa ga ni nihče razumel.
Govor poslanca Ribnikarja.
Poslanec Adolf R i b n i k a r le tmel obširen, na izčrpnem materijalu temelječ govor o razmerah v slovenskih deželah v obče, in na Kranjskem posebe. Razpravljal je o sistematični germanizaciji na vseh poljih, posebno pa na polju pravosodstva in Šolstva. Posebno zanimivo je bilo poglavje o razmerah in o šolstvu na Kočevskem. V svojem govoru je med drugim naglašal, da so razmere pri nas na Avstrijskem podobne na las onim v stari Turčiji.
Deželni glavar ga je radi te primere poklical k redu, češ, da ne gre naše skupne avstrijske domovine primerjati s Turčijo.
Ribnikarjev zanimivi govor,ki so ga pazno poslušali celo klerikalci, je trajal polni dve uri, zato ga je težko podati v ekscerptu. Zategadelj bomo ta govor objavili v celoti prihodnji teden. Ko je Ribnikar končal svoja izvajanja, so mu napredni poslanci ploskali in mu čestitali.
Nato je govoril poslanec grof Barbo, ki je naglašal, da ne more deliti optimizma, ki ga kaže referent o deželnem proračunu in da je slaba tolažba, ako se kaže na to, da drugim deželam še slabše gre, kakor kranjski.
Ko je govornik prečital resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj čim najpreje predloži zakonski načrt proti izseljevanju in proti izselje-niškim agentom, je jel razpravljati o pogubnem vplivu slovenskega dnevnega časopisja, ki stoji baje na jako nizkem nivoju in ki samo kvari dobro slovensko ljudstvo.
Neki Slovenec ga je nekoč vprašal: Ali imate Nemci kak tak nesramen list, kakršna so vodilna glasila slovenskih strank?
pomoč v skrajni sili in stiski, cvenk pa pride pozneje, smo sedaj ravno malo suhi. Pa pustiva to stvar za enkrat na strani, ker ti bom že pozneje natančnejše vse obrazložil, kajti tudi tukaj bo treba tvojih čudežev. Da te ne bodo izvohali smradljivi liberalci, ti bom preskrbel varen kotiček.Pa ne bo slab ta kotiček! Poglej, v ti - le lepi sobi zraven mene boš varno skrita. Sobo ti bom dal takoi kraljevsko opremiti. Veš, pod streho imam kupe najlepšega pohištva, katerega je naš najvišji gospodar predčasno in zgolj iz zapravlji-vosti zavrgel, ker je hotel imeti še lepšo in bogatejšo opravo. To po krivici zavrženo pohištvo nam bo sedaj prav prišlo in ti boš tako bogato nastanjena, kakor malokatera cesarica. In stregli ti bomo vsi od prvega do zadnjega. Ti boš pa za mojo rešitev delala čudeže, da se bo kar kadilo. Izjavi se, če ti je tako vse prav urejeno in mi še enkrat ponovi odrešilno besedo, da mi hočeš stati na strani in s svojimi čudeži izkopati moj zavoženi voz iz blata in močvirja.«
»Hočem,« se je odrezala moško vodiška svetnica.
»Juhuhu in še enkrat juhuhu!« je zaukal mali Napoleon in se samega veselja poskusil postaviti na glavo, kar se mu pa ni posrečilo. Vendar pa to ni niegovega veselega razpoloženja prav nič kalilo, ker je bilo brezmejno njegovo zaupanje in trdna njegova vera v čudodelno moč vodiške svetnice.
Poslanec R e i s n e r: Kaj pa *Grazer Tagblatt«? — Poslanec R i b n i k a r: »Grazer Tagblatt« piše še grŠi.
Grof Barbo: Tudi s pisavo »Grazer Tagblatta« se ne strinjam.
Nato je govornik kritiziral pisavo slovenskih listov v času balkanske krize in izjavil, da je bila ta pisava taka, da človek ni vedel, ali ima pred sabo slovenske avstrijske, ali srbske liste. (Poslanci obeh slovenskih strank ugovarjajo.)
Ta pisava sicer ne pomenja, da bi Slovenci ne bili državi zvesti, nasprotno, slovensko ljudstvo je do kosti lojalno. Ker se je v četrtek citirala nemška pesem, danes pa italijanska, zato citira on slovensko pesem »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane.«
Polemizujoč z dr. Krekom, je proglasil hrvaško - slovensko edin-stvo za utopijo, za pesniško navdušenje referenta, trdeč, da nimajo Hrvatje in Slovenci ničesar skupnega, ker so se Hrvatje baje priselili 300 fet kasneje v svojo zemljo, kakor Slovenci. Grof Barbo je končno izjavil, da je prijatelj Slovencev in da je njegova srčna želja: prijateljski sporazum med Nemci in Slovenci.
Govorniku so veleposestniki ploskali, deželni predsednik baron Schwarz pa mu je hitel čestitat.
Dr. Lampe — govori.
Za grofom Barbom je govoril dr. Lampe v svoji znani maniri. Ker je dr. Tavčar radi bolezni odšel, ga je Lampe jel napadati, češ, saj ga lahko, ker je odsoten.
Rekel je, da je dr. Tavčar kriv »podivjanih razmer« v slovenskem časopisju, češ, da je on vzgojil vse one »anarhistične elemente«, ki mu sedaj raso nad glavo.
Polemizujoč z Barbotom o slovenskem časopisju, je naglašal, da je najgrsi in najnesramnejši list, ki izhaja v slovenskem jeziku, »Šta-ierc«, ki ga izdajajo Nemci v slovenskem jeziku v germanizacijske namene. '
Nato je očital dr. Tavčarju, da je spravil deželno jamstvo za »Ljudsko posojilnico« zopet v razgovor, z namenom, da bi omajal zaupanje v ta zavod.
To nesramno očitanje je izzvalo hrupne ugovore in ogorčene proteste naprednih poslancev.
Dr. T r i 11 e r je klical: Vi lažete! Sram Vas bodi!
Predsedujoči baron L i c h t e n-b e r g je zvonil in zvonil, pa brez uspeha. fft*up je vedno bolj naraščal. V tem trušču je Lampe zaklical:
»Razburjenje dr. Trillerja je dokaz, da sem s svojimi izvajanji zadel v živo.«
Na te besede so napredni poslanci skočili pokonci in ogorčena protestirali.
Dr. T r i 11 e r je klical v skrajni ogorčenosti: »Dr. Tavčar je bolan in je odšel, ne psujte ga. Mene psujte, ki sem navzoč!« — Lampe se je pri tem smejal. — D r. T r i 11 e r je razburjen udaril ob pult in zaklical: >Sram Vas bodi, sramota! Psujte mene, ne pa odsotnega!«
Velikanski hrup in trušč. Baron I ichtenberg je zvonil, kolikor so mu dale moči, a zaman. Preteklo je več minut, predno je nastal mir.
Nato je Lampe bral baje izrezke iz »Slovenskega Naroda«, s katerimi je hotel dokazati, da napredna stranka   zagovarja — brezverstvo.
Potem je ironiziral zahtevo po slovenskih uradnikih, kar je izzvalo hrupne proteste med naprednimi poslanci.
Deželni glavar je tako močno zvonil, da se mu je zlomil zvonec in da so mu ga morali nadomestiti.
Končno je Lampe reagiral še na izvajanja grofa Barbota glede pisave slovenskih listov za časa balkanske krize.
Posl. dr. Z a j e c je govoril o shodu na Sv. Gori in naglašal, da je HI dr. Tavčar o tem shodu napačno poučen-
Ker se ni nihče oglasil k besedi, je imel zaključno besedo referent dr. Krek.
Govoril je dokaj stvarno in pošteno in je bil v tem oziru pravi antipod dr. Lampetu.
Zlasti njegova izvajanja o jugoslovanski ideji in o avstrijski misli so bila prav pametna in simpatična.
Med drugim je rekel v polemiki z grofom Barbom: »Jaz pravim: Slovenske simpatije do jugoslovanskih bratov niso državi in dinastiji tako nevarne, kakor rogoviljenje nemških kričačev na Koroškem in po mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem. To si naj nemška gospoda zapomni!«
Te besede so izzvale splošno odobravanje.
Ob 9. uri 20 minut zvečer je deželni glavar zaključil generalno debato in prekinil sejo za četrt ure.
Dež. glavar: Zdaj preidemo v specijalno debato. Prosim gospoda poročevalca, da uvede specijalno debata,
Dr. Krek uvede specijalno debato.
Posl. R e i s n e r je predvsem izjavil, da hoče staviti nekaj predlogov ter jih popolnoma mirno, stvarno in kratko utemeljevati. Referent finančnega odseka je dal nekoliko perspektiv v bodočnost, kako se da pospešiti razvoj našega prebivalstva. Referent je poudarjal, da naša dežela jako veliko izda za šolstvo. Iz tega je izvajal, da je naše šolstvo zelo napredovalo. Ce so se naši stroški za šolstvo zvišali, iz tega še ne moremo sklepati, da je šolstvo napredovalo. O tem bi se dalo mnogo povedati in prav lahko bi bilo dokazati nasprotno, da je mnogo bede našega ljudstva in osobito delavstva iskati ravno v slabem napredovanju našega šolstva. Imam seveda v mislih strokovno šolstvo. Lahko bi navedel mnogo slučajev, kako iščejo odrastli izobrazbe. Železničarji so na primer prosili nekatere gospode, da so jim priredili posebne kurze, da so se nekoliko bolj izpopolnili v svoji stroki. In tako se godi, da vsled pomanjkanja strokovnih šol, ki vlada v naši deželi, pridejo na vsa boljša mesta tujci. Znano je postopanje deželno-zborske večine napram obrtni šoli v Ljubljani. (Jarc ugovarja).
Referent je kot tipičnost omenil beg v Ameriko. Jaz pa opažam v našem ljudskem šolstvu nekaj tipičnega: beg dijaške mladine pred učiteljskim kruhom. In kaj je temu vzrok? Učitelj ne more več živeti od dohodkov. In kaj se je storilo glede na naravnost škandalozne plače uči-teljstva? (Posl. Tur k : Moj hlapec ima več na mesec.) Dr. Tavčar je stavil nujni predlog zaradi zboljšanja učiteljskih plač. In kaj je storila večina te zbornice, ki se pri proračunu hoče ponašati s svojimi izdatki za šolstvo? — Kratko pred proračunom je odklonila nujnost omenjenega predloga.
Ta zbornica je priznala potrebo pomoči učiteljstvu. V seji 28. decembra 1911 je posl. dr. Šusteršič predlagal, naj dovoli deželni zbor učiteljem 50% stanarinsko doklado oženjenim in 25% draginjsko doklado neoženjenim. Tudi narodnonapredni poslanci so glasovali za ta predlog, dasi je že pri predlogu padla opazka, da predlog diši po korupciji. Padla je tudi beseda »previdnost«. Previdnost je lepa čednost, osobito v gospodarstvu. Če pogledamo računski sklep za 1. 1912, vidimo, da je prora-čunjenih 104.000 kron za podporo učiteljstva, izdalo pa se je samo 55.000 kron. Kdor ne pozna naših razmer, bi celo tolmačil to previdnost tako, da bi mislil, da se deželni denar ni izdal komu, ki bi ga ne bil dovoli potreben. Da temu ni tako, ve menda pač že vsa javnost, kajti dejanja govore.
Kako je deželni odbor razumeval to previdnost, dokazuje posebno eklatantno razdelitev 50% stanarin-ske doklade za oženjeno in 25% dra-ginjske doklade za neoženjeno učiteljstvo v Ljubljani. Na I. mestni deški ljudski šoli so prizadeti vsi učitelji in vsi prav dobro kvaliiicirani, pa razen kateheta ni dobil nihče doklade. (Čujte! Čujte!) Dvema učiteljema na II. mestni deški ljudski šoli je bila doklada ustavljena, ker sta baje pri volitvah v mestni šolski svet volila kandidate, ki so izven Slomškove zveze.
Glasilo Slomškove zveze »Slovenski Učitelj« piše glede teh prezrtih učnih oseb v svoji številki z dne 15. februarja 1913 doslovno: Med prezrtimi so osebe, ki kažejo v šoli delno prizadevanje, ki se jim glede šole same ne more kaj očitati. (Posl. Jarc in Jaklič se smejeta.)
Pri tem razdeljevanju torej dež. odbor ni postopal z veliko varčnostjo, marveč z velikim strankar-stvom. Ne gleda se na potrebo posameznikov, temveč na njihovo politično prepričanje. To pa je zelo dvomljive vrednosti. To dejstvo pa ima še drug pomen. Vsled tega trpi šola in kvalifikacija posameznika.
Bilanca našega ljudskega šolstva je torej pasivna. Posledica tega je torej beg pred učiteljskim stanom. Če pridnost, marljivost, dobra kvalifikacija ne pomaga učitelju do napredovanja, kako se more potem razvijati duševno razpoloženje in značaj učitelja.
Nato je govornik predlagal: Deželni zbor skleni:
1. Do uveljavljenja regulacije učiteljskih plač prejema, počenši s 1. januarjem 1913., vse učiteljstvo brez izjeme po 25% draginske doklade, računane od temeljne plače. — 2. Kdor uživa 25% draginjsko doklado, temu ostane; kdor ne uživa polnih 25%, se mu primankljaj doplača. (Pritrjevanje med naprednimi poslanci.) Nato se je govornik bavil s srednjim šolstvom ter naglašal, da je napredovanje dijaka v šoli mogoče edinole na podlagi materinskega je-
zika. Treba je imeti samo pravo metodo. Predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. kr. dež. šol. svetu, da se c. kr. II. drž. gimnazija v Ljubljani že s šolskim letom 1914/15 preosnuje v realno gimnazijo.
Nadalje je stavil govornik še sledeča dva predloga:
Pod pogojem, da se ne vprizori nobena igra, opera ali opereta, ki bi jo deželni odbor prepovedal, se deželno gledališče brezplačno prepusti mestni občini ljubljanski, da ona po posebni upravni komisiji skrbi za redne gledališke sezone.
Deželni zbor skleni: Glasbeni Matici v Ljubljani se dovoli in izplača za leto 1913 subvencija 2500 K.
(Burno odobravanje in ploskanje pri naprednih poslancih.)
Posl, Lavrenčič je predlagal, naj se prihodnje leto priredi splošna živinska razstava. Poganja se tudi za uravnavo kamniške Bistrice. Seveda mora tudi on »obsojati« časopisje, ki stoji za — Theimerjevo.
Posl. T u r k : Visoka zbornica! Oglasil sem se k besedi, da protestiram v imenu večine kranjskih gasilcev proti krivici, ki se nam godi pri razdeljevanju podpor v gasilne namene od strani dež. odbora. Dosedaj je bilo vse dobro, sedaj je pa vse za nič, samo zaradi tega, ker ne pristopijo kranjska gasilna društva, ki so združena v »Slov. deželno gasilsko zvezo« v zvezo dež. odbora. (Dr. Pegan ugovarja. — Dr. Novak : Da, to je točka, ki je jako žalostna v vaši zgodovini. — Dež. glavar zvoni.)
Ta gasilna društva, ki so združena v »Slovensko deželno gasilsko zvezo«, se doslej niso vmešavala v politične boje, stala so visoko nad strankami in vršila svoj vzvišeni namen : bližnjemu v pomoč. Društva so se oklepala omenjene gasilske zveze in ta jih je, kakor skrbna mati, vodila neglede na desno, neglede na levo za vzvišenimi cilji gasilstva. O nepristranskem in vestnem delovanju kranjskega gasilstva se je c. kr. vlada opetovano prepričala in prav zategadelj je bila vedno naklonjena kranjskemu gasilstvu. Tudi kranjski deželni odbor je vedel ceniti delovanje kranjskih gasilnih društev in ravno nepristransko in vestno delovanje mu je dalo povod, da je predložil deželnemu zboru v sprejetje zakon o 2% in 1% prispevku zavarovalnic. Deželni odbor je od pekdaj doneske zavarovalnic sporazumno z Gasilsko zvezo razdeljeval med gasilna društva in zveza sama je dobivala za nadzorovanje gasilnih društev,, za izdajanje strokovnega lista »Gasilca« in za druge potrebe zveze letni prispevek 1600 K. Z naklonjenostjo c. kr. vlade in s podpiranjem deželnega odbora se je Slov. dež. gasilska zveza dvigala in dvigala in dvignila tako visoko, da danes v sebi združuje nič manj kot 185 gasilnih društev s 5941 člani. Skoraj sleherni dan se čuje, da je izbruhnil ogenj, sedaj tu, sedaj tam, in da so gasilna društva preprečila velikansko škodo. Smelo trdimo, da so v Slovenski gasilski zvezi združena gasilna društva od početka pa do danes otela milijone in s tem neprecenljivo koristila deželi in državi. Do predlanskega leta je deželni odbor vojvodinje kranjske vede! ceniti delovanje gasilnih društev in delovanje Gasilske zveze, tedaj pa je jel dvomiti nad nepristra-nostjo gasilnih društve in Gasilske zveze, akoravno se Zveza in tudi gasilna društva ne zavedajo najmanjšega prestopka, ki bi dal deželnemu odboru povod do omenjenega dvoma. Deželni odbor je društvom in Zvezi ustavil podporo, uvedel je vsestransko poizvedovanje, kakšen duh veje po društvih in na opetovane prošnje društev in Zveze je razdelil podpore med 63 gasilnih društev, 122 gasilnih društev in Slovenska gasilska zveza pa je ostala brez podpore. Slovenski gasilski zvezi je deželni odbor pač obljubil podporo, toda pod pogojem, da Zveza izpremeni svoja društvena pravila tako: a) da bo imel v načelstvu Zveze deželni odbor enega zastopnika s pravico veta in b) da se imenuje za tajnika Zveze samo oseba, ki jo deželni odbor kot tako nasvetuje. Ker je Zveza ustanovljena na podlagi društvenega zakona in ker se ni hotela izročiti milosti in nemilosti ene osebe, je ostala brez podpore. Izmed 122 gasilnih društev, ki niso deležna deželne podpore, so društva, ki tiče zaradi naprave gasilnega orodja v dolgovih a!i pa težko,težko pričakujejo podpore, da si nabavijo najpotrebnejše orodje. Deželna gasilska zveza je vsestransko poizvedovala, kje tiči pravzaprav vzrok pristranosti in vse kaže na politično prepričanje voditeljev posameznih gasilnih društev, akoravno se ti in tudi gasilna društva kot taka v strankarstvo nikdar niso vmešavala. Iz dnevnih listov, iz okrožnic,   ki jih deželni odbor brez
vednosti Slov. deželne gasilske zveze razpošilja na gasilna društva, iz dopisov, ki dohajajo od gasilnih društev Gasilski zvezi, je jasno kakor beli dan, da deželni odbor hoče spraviti med gasilna društva strankarstvo in da hoče z denarjem zavarovancev in zavarovalnic podpirati le ona gasilna društva, ki se iz nepristranosti in nadstrankarstva pogrez-nejo v strankarski boj in preleve v politična društva. (Dr. T r i 11 e r ; Na kat. shod so prišli.)
Tudi ljubljansko gasilno in reševalno društvo je vsled tega padlo pri dež. odboru v nemilost. Tozadevno se moram sklicevati na prečastita tovariša dr. Gregoriča in dr. Zajca, ki sta bila dolgo vrsto let člana in odbornika tega društva (Čujmo! Čuj-mo!), ki naj javno in odkrito povesta, ako se je najmanjša politika gojila v našem društvu. Naša društva ne poznajo politike, naše geslo je: Bližnjemu na pomoč! V naših društvih ima pa tudi vsakdo prostor, ki je res gasilec, naj bo kateregakoli političnega prepričanja, o čemer se slavni dež. odbor lahko vsak dan prepriča. Zaradi tega najodločnejŠe protestiram, da nasprotniki vedno naglašajo, da je naša zveza — liberalna. Na tem mestu moram tudi pribiti dejstvo, da ste z odprtimi rokami sprejeli človeka, ki je samo zaradi tega zasejal ljuliko na gasilsko polje, ker mu nismo hoteli izročiti posel — plačanega tajnika. Povem pa že danes, da boste tega človeka (Klici: Lavtižarja!) ravnotako tudi z veseljem potisnili iz deželnega dvorca, ko se boste prepričali o njegovem nedelovanju.
Denar, ki ga imate razdeljevati, je denar zavarovancev,ki ga plačujejo večinoma posestniki.Vsled tega nimate pravice, da ga tako pristransko razdeljujejte, marveč morate, kakor pravi § 7., vpoštevati vsa društva. Predlagam:
Deželni odbor se pozivlje, da deli podpore gasilstvu po resnični potrebi in vrednosti vsem gasilnim društvom, ne glede na to, v kateri zvezi so včlanjena. (Narodno-napred-ni poslanci ploskajo.)
Dr. Pegan skuša zagovarjati postopanje dež. odbora in dela krive naprednjake. Pravi, da je posl. Turk rekel, da mu je vseeno, če dobe kaj ali ne. (Turk : To je stara kaša!) Do nove dež. gasilske zveze je moralo priti, ker napredna gasilska društva niso hotela izpolniti zahtev dež. odbora. (Turk: Lavtižar vas je pripravil do tega!) Na to hvali dr. Pegan na vse pretege zmožnosti Lavtižarjeve. (Turk: Vsaj je bil pri nas v šoli! — Dež. glavar: Gospod posl. Turk, če se hočete še enkrat k besedi oglasiti, vam je svobodno. — Turk: Pa ne bom šel Lavtižarja prosit za besedo!) Dr. Pegan je še nekoliko napadal napredne gasilce ter na to končal.
Posl. R i b n i k a r je pred vsem grajal postopanje dež. odbora pri oddajanju služb. Bartola je deželni odbor nastavil, čeprav nima prav nobene sposobnosti. Grajal je tudi, da dež. odbor izda toliko denarja za potovanje in dijete dež. odbornikov in dež. uradnikov. L. 1912. izkazuje deželni računski zaključek 41.326 K samo v to svrho. Priporoča deželnemu odboru, naj v tem oziru nekoliko bolj štedi, kakor je rekel dr. Grego-rič v finančnem odseku: Pri kronah šparajte. Gotovi gospodje se tudi preradi vozijo na razne shode in kongrese. Tako se je n. pr. dr. Zajec peljal v Solnograd na kongres za prisilno vzgojo. Torej predvsem: Varčujte. (Odobravanje pri narodno-naprednih poslancih.)
Posl. Jarc skuša reagirati na stvarna izvajanja posl. Reisnerja in pravi, da klerikalci ne dajo nič na spričevala.
Dr. Novak: Spričevala! Mi damo pa samo na te!
Jarc: Še ne čutite duha, ki veje iz Amerike!
R i b n i k a r : Tisti vam bo dal še po grbi!
Dr. Zajec se je zaganjal v učiteljsko časopisje ter napadal napredno učiteljstvo.
Nato se je oglasil k besedi Jaklič, ki je označil spomenico naprednega učiteljstva »Dejanja govore« za brezsramen pamflet. Vsa ta dejanja so same klobase.
Dr. T r i 11 e r : To je žalostno, če učitelj tako govori, da so to klobase. — Dež. glavar zvoni. — (Dr. T r i 11 e r : Sramota za učitelja, ki v lastno skledo pluje.) Najbolj pa Jakliča boli, da so to brošuro poslali po celi Avstriji. Slov. ljudstvo toliko časa ne bo naklonjeno slovenskemu učiteljstvu, dokler se bo borilo pod zastavo svobodomiselstva. (Klici: Tako govori učitelj! Fuj! Škandal!)
Posl. R i b n i k a r : Visoka zbornica! Jaz bi si ne upal spraviti čez jezik besed, ki jih je govoril dr. Zaje ali stanovski tovariš - učitelj Jaklič. Glede vprašanja razdeljevat
nja draginjske doklade učiteljem je dr, Jajec tako govoril, kakor da bi plačeval dež. odbor te doklade iz strankine blagajne. Popolnoma prav je, da je govoril prof. Jarc. Vlada bo vsaj videla, kako pristransko postopa dež. odbor. (Dež. glavar: Vam bom besedo vzel! Ne pustim, da bi se dež. odbor tako napadal.)
Dr. Triller: Škandal! Jaklič je imenoval spomenico o učiteljski bedi pamflet.
Dež. glavar: Za pisavo vaših časopisov ste vi krivi. — Dr. Triller: Škandal! Sramota, da je Jaklič učitelj!)
Ribnikar: Če bi dr. Zajec to govoril v izvrševalnem odboru S. L. S., bi bilo razumljivo, ampak govoril je kot deželni odbornik. (Klerikalci kriče: Prav je imel!) Kam pa pridemo, če se bodo delavci plačevali po tem, kako pišejo časopisi stranke, kateri ti delavci pripadajo, kam pa bo prišel prof. Jarc, če bo tako plačan, kakor piše klerikalno časopisje. Dr. Krek je renomiral, kako je naš narod napredoval duševno. In nepobitno dejstvo je, da je ravno naš učitelj storil največ za kulturno povzdi-go slovenskega ljudstva. Kar pa učitelj dela izven šole, tega mu pa vi nimate pravice predpisovati. Jaklič, ki sedi pri polni mizi, se pač lahko norčuje iz stradajočih učiteljev. — (Dež. glavar: Ne pustim tako govoriti! — Dr. Triller: Resnico govori!)
Ribnikar hoče nadaljevati svoj govor.
Dež. glavar: Nimate več besede! Besedo ima dr. Lampe.
Dr. Lampe zagovarja pristransko postopanje napram učiteljstvu. (Ribnikar: Še gavge napravite v dež. odboru, pa jih obešajte!) Zagovarja Bartola. Dež. odbor nastavlja ljudi, ki delajo...
Ribnikar: Falirane ljudi!
Dež. glavar: To je tako nizko, tako nečuveno, da moram navzlic pozni uri sklicati disciplinarni odsek.)
Dež. glavar prekine sejo.
Dr. Triller proti Jakliču: Nobenega človeka na svetu ne zaničujem tako kot vas. Sramujte se!
Nastane velik hrup. Jaklič vpije: Banda!
Turk: Škandal! Tak človek bo poštenemu človeku kaj takega očital. Jaz vam že pokažem bando.
Polanec Turk gre proti Jakliču, ki se bojazljivo umika za Jarca in dr. Pegana. Le posredovanju dr. Trillerja se je zahvaliti, da Jaklič ni dobil, kar je zaslužil.
Čez pol ure otvori dež. gla\nr zopet sejo in sporoči, da je disciplinarni odsek izključil posl. Ribnikari.i za tri seje.
Dr. Lampe nadaljuje potem svoj govor in zagovarja visoke potne stroške in dijete dež. odbornikov in uradnikov.
Poslanec   Gangl   o klerikalnem načinu borbe. — »Ogorčen« deželni glavar.
Poslanec Gangl je reagiral na Lampetova izvajanja, izražajoč svoje začudenje, da se dr. Lampe ne sramuje napadati učiteljstva v svoji lastnosti kot šolski referent in da mu dovoljuje navadno človeško čustvo norčevati se iz ljudi, ki zgol zato, ker opravljajo veliko kulturno delo, a ne-čejo kriviti tilnika pred mogotci, žive v bedi in siromaštvu. Takšno postopanje, je rekel govornik, je nečloveško in nehumano. Prav tako krivično pa je, ako se učiteljsko časopisje pavšalno sumniči iv. se ga obsoja, ako kdaj morda v silobranu prekorači meje dopustnosti in v upravičenem ogorčenju zavihti ostrejše. To pa tem bolj, ker bi imela klerikalna gospoda vzroka dovolj, da bi se zgražala nad svojim lastnim časopisjem in je obsojala. Ako bi hotel navajati v tem oziru pisavo nasprotnih listov, bi bilo to prav »lepo« perilo. — Samo dva slučaja navedem:
Ko še nisem bil deželni poslanec, me je nekdo v glasilu nasprotne stranke — gosp. deželni glavar, ali smem rabiti besedo? (Dr. Šusteršič: Prosim, prosim!) denun-ciral, da sem se nekoč pjljal v Ljubljano in s tem zanemaril svojo dolžnost. Bilo je takrat, ko se je šlo za to, da se naš zavod podržavi in se tudi mene prevzame v državno službo. Dotičnik mi je torej hotel odjesti državno službo. Seveda je bila ona denuncijacija zlagana. Res sem bil takrat v Ljubljani, Šel pa sem tja kot oče in sem imel dovoljenje, ker mi je moj otrok obolel na difteriji. Dotični-ku, ki me je denunciral, sem kasnetj razložil stvar in ga povzal, naj popravi krivico, ki mi jo je storil. Toda mož ni bil tako pošten. Sam pa je cesto sedel v gostilni v času, ko bi moral poučevati.
Drug slučaj: Ko sem pri >žav-nozborskih volitvah kandidiral proti Jarcu, je slučajno takrat zvonil v Metliki mrtvaški zvonec. Župnik je takrat javno rekel; »Slišite, mrtvaški
zvon poje in zvon! smrtno uro Ganglu.« (Klicj med naprednim poslanci: Takšna brezmejna surovost!
»To je blasfemija, bogoklestvo!) *» Moja mati je bila takrat na smrtni postelji in seveda so ji donesli one žup-nikove besede. Hudo so jo bolele te besede, revica je jokala in skoro nato je tudi izdihnila. Ali si je mogoče misliti večjo surovost, kakor je bila leta? Človek bi vzpričo takih dogodkov res prišel v dvome, če še živi pravični bog? (Klic med klerikalci: Saj ne verujete v boga!) I seveda (ironično), tudi v sv. pismu stoji, da ni boga, kaj ne?!
V tem hipu se je z vso grandeco dvignil deželni glavar dr. Šusteršič ter s pat osom, kolikor ga je mogel zbrati, vzkliknil:
»Tako pa ne pripuščam govoriti o sv. pismu, zato vam odtegujem besedo!«
Gangl se je temu nasilstvu uklonil brez besedice protesta, poslanec dr. T r i 11 e r pa je hitel k njemu, mu stisnil roko in s stentorskim glasom vzkliknil: »Gangl, pošteno si govoril kot človek in poštenjak!«
Klerikalci so molčali, če pa jih je bilo sram proti Ganglu izvršenega čina, ne vemo.
Govoril je še D r o b n i č. njegovemu klobasanju je navdušeno ploskal — dr. Pegan.
Nato je bil proračun v drugim in tretjem čitanju sprejet z glasovi klerikalcev in Nemcev.
Takisto je bila sprejeta resolucija grofa Barbotao izseljeniškem zakonu.
Resolucija poslanca G a n g 1 a o volilui reformi s proporčnim sistemom je bila odklonjena in sicer na predlog — demokrata dr. Kreka-
Sprejeta je bila G a n g 1 o v a resolucija o uvrstitvi mest, v tretji razred in sicer soglasno.
Odklonjeni so bili predlogi poslanca Reisnerja o realni gimnaziji, o učiteljskih dokladah in o slovenskem gledališču.
Za prva dva predloga so glasovali naprednjaki in Nemci, za zadnjega pa samo naprednjaki.
Predlog glede podpore »Glasbeni Matici« je poslanec R e i s n e r umaknil, ker je referent dr. Krek izjavil, da se bo stvar v finančnem odseku rešila še povoljnejše za »Glasbeno Matico«, kakor se glasi njegov predlog.
Lavrenčičev predlog o prireditvi živinorejske razstave je bil soglasno sprejet,. Turkov predlog o podporah gasilnim društvom pa odklonjen.
Pomota.
Ko je bil rešen proračun, je deželni glavar dr. Š u s t e r š i č izjavil:
»Popraviti mi je pomoto, ki se je vrinila v knjižico »Poročilo o delovanju deželnega odbora«. Tam stoji tiskano, da je »Ljudska posojilnica« sama zaprosila za deželno jamstvo. Temu pa ni tako. »Ljudska posojilnica« sama ni prosila za jamstvo, pač pa je deželni odbor sklenil, da se naj zanjo deželno jamstvo prevzame, ne da bi bila za to zaprosila »Ljudska posojilnica«. Vse to je razvidno iz uradnih spisov.« (Pripominjamo, da je ona knjižica ležala na pultih poslancev že od 24. oktobra, ne da bi jo kdo popravil!)
Deželni zbor je nato sprejel še predloge kmetijskega odseka o na-meščenju živinozdravnika na Bledu, v Ložu in v Radečah in predlog o za-graditvi hudournikov Belca, Suha in Slamnica na Bohinjski Beli.
Deželni glavar se je spominjal cesarjevega godu ter zaključil sejo ob tričetrt na 2. po polnoči.
Prihodnja seja bo v četrtek dne 10. t. m. ob 10. dopoldne.
Dogodili na Balfianii.
Tretja balkanska vojna.
Tudi v Ljumi je prišlo, kakor poročajo iz Skoplja, do odločitve. Albanci so bili tam v veliki premoči, ko pa so dobili Srbi topove, se jim je posrečilo vzeti Albancem pozicijo za pozicijo in jih deloma pognati v beg.
Srbija pa hoče biti sedaj pripravljena tudi na drugo stran, zlasti ker prihajajo iz Sofije zelo vznemirjajoče vesti o bolgarski mobilizaciji. Srbski uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se odrejuje mobilizacija gorske topničarske divizije drugega poziva. Kakor poroča »Politika«, bodo vse čete v novo zavzetih pokrajinah podrejene vojaškemu po-veljništvu v Skoplju.
Kljub temu, da )e Srbija že ponovno oficijozno izjavila, da se noče okoristiti iz te vojne proti Albancem, je čutila naša vedno modra vlada potrebo, osmešiti se s tem, da je kljub temu notoričnemu dejstvu nasveto-vala v Belgradu ono, kar je srbska vlada že zdavnaj priznala. Ta di-plomatična akcija je bila poverjena avstro-ogrskemu..poslaniku Storc&u.
Namestnik srbskega ministrskega predsednika Spalajković mu je odgovoril nato, da je srbska vlada že iz lastnega nagiba izjavila italijanskemu zastopniku, da bo Srbija storila proti albanskim napadalcem le to, kar je za obrambo neobhodno potrebno. Srbiji ni treba nikakršnih nasvetov, če tudi pripozna dobro voljo. Srbija ne misli na to, da bi se polastila albansih pokrajin in je trdno odločena, da se bo držala na londonski konferenci veleposlanikov stoi jenih sklepov.
Preveliko naivnost bi lahko imenovali otročarijo, in prav otročje je, kar je storil Izmail Kemal beg v imenu provizorične albanske vlade. Poslal je namreč velekabinetom brzojavno noto, v kateri pravi: 2e mesece stoje srbske in«grške čete v pokrajinah, ki tvorijo bistven del naše države. Apeliramo na pravičnost in človečnost velesil ter jih prosimo, da posredujejo, da se napravi konec nepotrebnemu krvoprelitju s tem, da se naroči komisijam za določitev meje, da svojo nalogo čim prej rešijo.
Tudi kar je govoril srbski ministrski predsednik P a š i ć na Dunaju o albansih vpadih, se popolnoma ujema s stališčem, ki je je zavzemal Spalajković. Ministrski predsednik Pašič je namreč izjavil: Moje nazira-nje o dogodkih v Albaniji je nekoliko drugačno kakor naziranje avstrijske vlade. Tu so mnenja, da provizorič-na vlada v Albaniji ni nič udeležena. To ni popolnoma moje mnenje. Soglašam pa z avstrijsko vlado v želji, da se popolnoma izvedejo določbe londonske pogodbe glede bodoče Albanije. Lahko trdim, da nimamo namena razširiti svoje pokrajine preko nam odkazanih mej. Samo za to gre, da določi komisija med nami in bodočo Albanijo prave strategične meje. Danes ne morem več tega razmo-trivati ali je Evropa storila dobro, da je postavila v svet tega otroka. Sedaj obstoja ta Albanija vsled sogla-šanja vseh velesil. Naša skrb je, da upoštevamo to voljo Evrope in da smatramo tega otroka kot legitimnega.
Štajersko.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Glasila slovenskoklerikalnih obstrukcijoni-stov in nemškonacijonalne večine v štajerskem deželnem zboru pišejo, da so se pokazale pri pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora precejšne težave. Te težave izvirajo iž tega, ker bi Nemci radi klerikalcem manj dovolili kakor ti zahtevajo. Slovenskoklerikalni klub je imel v četrtek glede tega ponovno sejo v Mariboru. Upanja, da pride deželni zbor vendar enkrat do pozitivnega dela, torej še vedno ni mnogo.
O razmerah v štajerskem deželnem zboru je govoril Wastian na shodu Nemškega društva v Mariboru približno sledeče: »Naš deželni zbor ne more živeti niti umreti. Dosedanja pogajanja še niso rodila nobenega uspeha, dasiravno kličeta žalosten gmotni položaj učiteljstva in prazna deželna blagajna resno k delu. Slovenski klerikalci pa ne kažejo nobene resnobe in stavijo zahteve, ki jih oni imenujejo kulturelne, katere so pa v resnici v svojem bistvu politične (?). Samo ob sebi je umljivo, da Nemci v tem oziru ne bodemo popustili. Ako ne bode mogoče sedaj doseči delazmožnosti deželnega zbora, bodemo pač imeli po Novem letu 1914 deželnozborske volitve. Ce se bodo potem razmere spremenile, je veliko vprašanje.« Kakor znano, je Wastian vodja tiste sedmorice poslancev v deželnozborski nemško-nacijonalni večini, ki je pred dvema letoma celo grozila z obstrukcijo, ako bi se dovolile obstruirajočim slovenskim klerikalcem kakršnekoli koncesije. Opaža se, da je že prilil svojemu radikalnemu vinu precej vode.
Boj za pravice slovenskega jezika na Južni železnici. Kakor znano, zavračajo uradniki Južne železnice na Sp. Štajerskem več ali manj sirovo vozne liste s samoslovensko označbo štacije, kamor je blago namenjeno. Ne pomaga vam nič sklicevanje na to, da je dežela slovenska, da so skoro vse postaje kraji s prastarimi slovenskimi imeni, ki so tudi med ljudstvom edino kot taka v rabi — uradnik se zadere nad vami: Mi smemo sprejemati vozne liste, na katerih so spodnještajerske postaje označene tako kot v tarifu. No in ta tarif je nemški ter ne navaja za Sp. Štajersko dvojezičnih postajnih imen; zato se ne sme sprejeti vozni list s slovenskim postajnim imenom! To je logika, ki dela vso čast onim, ki nas namenoma in nasilno spravljajo ob naše jezikovne pravice. Zanimivo pa je zvedeti, da se je enako -erakticir.alo   tudi  na Morav.skem.
Neki trgovec v Kromerižu je oddal vozni list z namenilno postajo »Me-stečko«. Uradnik ni hotel voznega lista sprejeti, češ, da tega postajnega imena ni v tarifnem imeniku. Odpo-šiljatelj je dal blago železnici na razpolago in ga ni hotel nazaj peljati, ker ni bilo drugega razloga za zavrnitev. Adresat je tožil odpošiljatelja za škodo, ta pa železnico. Okrajno sodišče je razsodilo v prid tožitelju, češ, da nima on nositi posledic, ako ni v tarifnem imeniku imen postaj v češkem jeziku. Železnica je plačala odškodnino in pravdne stroške. Priporočamo našim trgovcem in obrtnikom ta vzgled za posnemanje. In še enkrat: pritožite se pri upravi Južne železnice glede vsake krivice, ki vam jo povzročijo švabski uradniki. Ne vtaknite ničesar v žep, nič ne potrpite, enkrat se vam bo moralo ustreči že zaradi reda in miru. Ce Švabi dobe povsod v svojem jeziku postreženo, zakaj bi se pa nam na zemlji, kjer smo doma, godila krivica?
Za ekstremno hohenblumijansko politiko, to je za visoke obrambne carine pri žitu, živinskih krmilih in živini, se izreka »Slov* Gospodar«. Z ozirom na to, da se bodo i. 1917 sklepale nove carinske pogodbe, je to vprašanje velike važnosti in se bodemo imeli priliko prihodno leto se z njim temeljito bavitf. Ne pade nam v glavo, da bi koga obrekovali in sumničili kakor to delajo gg. duhovniki pri »Slov. Gospodarju«, temveč obravnavali bodemo vprašanje, ali koritijo Sp. Štajerski visoke obrambne carine ali ne, čisto na podlagi naših gospodarskih razmer in na podlagi gospodarskih rezultatov, ki so jih rodile pri nas sedanje visoke obrambne carine. Klerikalci so zavzeli svoje stališče kar na siepo, mi bodemo na podlagi treznega pre-vdarka videli, je-li se jim pridružimo ali ne.
Dramatično društvo v Celju je
imelo v torek zvečer v Narodnem domu svoj občni zbor. Predsednik g. R. S a 1 m i č je pri otvoritvi mogel pozdraviti tudi zastopnika mariborskega dramatičnega društva, g. T r o-h a. Kaže se, da se bodo ustvarili med dramatičnima društvoma v Mariboru in Celju sčasoma ozki prijateljski stiki, ki bodo imeli za delovanje obeh društev le blagodejne posledice. Iz tajniškega poročila go$p. prof. M r a v 1 j a k a posnemamo: Od zadnjega občnega zbora je priredilo celjsko dramatično društvo na domačem odru v Narodnem domu 11 gledaliških predstav in enkrat je gostovalo v Trbovljah. Poleg tega je sodelovalo na prireditvah Narodne čitalnice, C. M. podružnice in Zveze narodnih društev. Na oder so se spravile le izbrane stvari, enkrat je bila na vrsti celo premijera (dr. Ipavčev »Možiček«); društvo se je vedno zavedalo svoje visoke kulturne naloge in ni seglo za svoje predstave po navadnem poflu. Vkljub temu je ostalo občinstvo zvesto in predstave so bile vseskozi prav dobro obiskane. Obilo podporo je imelo društvo doslej na ljubljanskem gledališču; to je sedaj na večno sramoto odločujočih činiteljev v slovenski deželi kranjski zaprto. Treba se bo odslej trdno postaviti na lastne noge. Celjsko dramatično društvo je služilo tudi v oporo zunanjim narodnim društvom pri prirejanju gledaliških iger in bo to delalo tudi vnaprej, kolikor bo v njegovih močeh. Iz blagajniškega poročila dr. E. Kalana posnemamo: vseh dohodkov je bilo 4600 K 59 v, izdatkov 4020 K 69 v, ostal je torej še lep prebitek. Za vsako predstavo je bilo povprečno 356 K 81 v izdatkov in 330 K dohodkov; deficit krijejo članarina in podpore. Med podporniki sta Južnošta-jerska hranilnica v Celju in celjski kvartavci, ki so darovali društvu že 200 K. Obe poročili sta se vzeli z odobravanjem na znanje in se je poročevalcema izrekla posebna zahvala. V odbor so se izvolili g. R. S a 1 -m i č predsednikom; društvo ga je pa tudi izvolilo za njegove velike zasluge za razvoj slovenske dramatike v Celju za svojega častnega člana. V odboru so: gospe Anica dr. K u k o v-čeva in Ela dr. Kalanova ter gg. dr. Ernest Kalan,Mravlja k, Š t i b 1 e r in V o š n j a k. Sklenilo se je stopiti z mariborskim dramatičnim društvom v pogajanja glede na-stavljenja stalnega skupnega režiserja. V poštev pride g. M o 1 e k, ki je doslej deloval na deželnem gledališču v Ljubljani.
Iz Celja. Ženska podružnica C. M. D. priredi v nedeljo, dne 19. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma krasno petdejansko otroško igro »Sneguljčica«.
Iz Slovenske Bistrice. (P o -nemčevanje naše slovenske okoliške šole.) Kakor čujemo, hoče šolski nadzornik Dref-lak vtihotapiti na mesto bivšega učitelja g; Šor n a  kot suftlem:1 ne-
kega DI e t n e r J a, ki je trd Nemec r in le za silo lomi slovenščino. Torej zopet nov napad na našo slovensko okoliško šolo! Nadučitelj K o 1 e t -n i k, ki bi moral z vso vnemo delovati za vsestranski napredek in pro-cvit, kakor tudi za kar najboljši obisk slovenske okoliške šole, kateri nače-luje kot šolski vodja, je najstrupe-nejši sovražnik slovenskega jezika in ruva ob času šolskega popisa proti okoliški šoli kot agitator za šulferein-sko raznarodovalnico. Na dekliški šoli deluje v Koletnikovem smislu večnomlada, zorolična gospodična nadučiteljica in tej dvojici namerava priklopiti nadzornik Dreflak še nem-škonacijonalnega petelina Dietnerja, in s tem imenovanjem pomnožiti nemskutarski aparat na naši slovenski okoliški šoli! Šolskemu nadzorniku Dreflaku povemo, da je razburjenost med Slovenci vsled tega zo-petnega napada na jezikovni značaj naše okoliške šole nepopisna. Takih protipostavnosti ne moremo mirno prenašati; zato pa kličemo nadzorniku Dreflaku: Proč z Dietnerjem iz naše slovenske okoliške šole.
Iz Slovenske Bistrice. Naš Sokol ponosno dviga svoja krila; vrsta se množi, telovadci prihajajo redno k vajam. Žalibože, da je naše mlado društvo dohitela že takoj v začetku njegovega obstanka bridka izguba. Zapustil nas je naš vaditelj učitelj brat Gomzi, ki je s prvim oktobrom nastopil novo službo v Bras-lovčah. Uverjeni smo, da bo tudi njegov namestnik kot vaditelj mož na svojem mestu, reči pa moramo, da bodemo brata Gomzija zelo, zelo pogrešali. Zahvaljujemo se mu za ves trud, za vso navdušenost za naše društvo Sokol ter mu kličemo sokolski Na zdar, bratskemu društvu Sokol v Braslovčah pa čestitamo na pridobitvi te izborne društvene sile.
Iz Slovenske Bistrice. Gospod in gospa Ignacij ter Vera Založnik v Celju sta podarila mesto venca na krsto umrlega učitelja g. Milana Vršiča tukajšni »Dr, Josip Vošnjakovi ljudski knjižnici« 10 K. Iskrena hvala!
Iz Št. Jurja ob J. ž. Prošnje za sprejem na tukajšno deželno kmetijsko šolo je bilo vložiti do 1. oktobra. Ker je pa število prošenj dosedaj jako pičlo, je ravnateljstvo rok za vlaganje prošenj do 10. oktobra podaljšalo. Po celem Sp. Štajerskem se bode dobilo menda vendar toliko kmečkih fantov, ki imajo veselje do kmetijskega poduka, da bodo vsi prostori na kmetijski šoli zasedeni!
V Ormožu ob Dravi so se vršile te djii občinske volitve. Slovenci so se jih udeležili in dosegli 62 glasov napram 193 nemškutarskim v vseh treh razredih. Ko bi imeli Slovenci na razpolago več denarja za gospodarsko politiko v narodnem smislu, bi bilo v takih gnezdih kot je Ormož, mogoče prav hitro doseči lepe uspehe. Sedaj je pa treba delati v malem z našimi nezadostnimi sredstvi.
Iz Maribora. Nemško društvo za Maribor in okolico je imelo v sredo zvečer pri Gotzu zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija, naj izstopi državni poslanec Wastian iz parlamentarnega »Nationalverban-da«, ako ne bode začel »Nationalver-band« delati še radikalnejše nemškonacijonalne politike in ako ne bode zlasti pritiskal na Stiirgkha, da bi pospeševal še bolj ponemčevanje v šolah in uradih na južnem Štajerskem kot dosedaj. Resolucija, naj bi izstopil Wastian takoj iz »National-verbanda«, je propadla za malo glasov. V Mariboru je zlasti med urad-ništvom veliko nezadovoljnosti z V/astianom in »Nationalverbandom« zaradi zavlačevanja uradniške službene pragmatike, zato je bilo treba nekoliko kriča proti vladi in pa hujskanje za radikalnejšo nemškonacijo-nalno politiko. S pesmijo o »slavizi-ranju« se vsaj za hip vendar še potolaži nemško uradništvo, kateremu se ne godi gmotno sicer nič bolje ko slovanskemu.
Iz Ptuja. (R a z n e n o v i c e.) V Slovenji vasi so zmagali pri občinskih volitvah štajercijanci. Agitirali so s tem, da »Slovenci* ovirajo z deželnozborsko obstrukcijo regulacijo Drave. Nemškutarji napovedujejo agitacijo v istem smislu tudi po drugih občinah ob Dravi in Pesnici. Ti kraji imajo tudi vsled ustavljenja regulacijskih del veliko škodo. Trebalo bi pa ljudem povedati, da vsi »Slovenci« niso nasprotniki teh regulacijskih del, temveč da jih ovirajo le duhovniški poslanci.
Iz Ptuja. Dne 4. septembra t. 1. bilo je izročeno c. kr. pošti v Ptuju pismo. Bilo je namenjeno: »Gradiška, pošta Pesnica«. Te tri besede bile so razločno in lepo pisane. Vendar pismo ni šlo na pošto »Pesnica^ nad Mariborom, pač pa v »Kistn-land«, potem Še v Bosno. Neki ignorant je pripisal na zavitek pod besedi »pošta Pesnica« besedo »Kistn-J land«.   V Kistnlandu   adresata niso
našli! Pač pa je tam poštni urad zapisal na zadnjo stran zavitka to-le relacijo: »In unsere Gradiška Kii-stenland ist unbekannt«! Se ve, nemška Amtssprache! Potem je šlo pismo v Bosno! Romalo je po nemške-madžarskem Reichslandu! Dobilo je še ta-le opombo na zavitek: »Nema ga u novog Gradiški«. Ko je pismo tako potovalo celih dvanajst dni po južnih deželah, je prišlo nazaj v Ptuj; tu pa spet niso vedeli na pošti, kje k nahaja Gradiška in pošta Pesnica, ter so vrnili pismo odpošiljatelju! To se je zgodilo v letu Gospodovem 1913, dne 16. septembra. Ali ne posluje c. kr. pošta v Avstriji »vzorno«? Uradniki poštnega urada in poštne ambuiance v obsegu 25 km ne poznajo imen pošt, ali pa jih nočejo poznati!? Kaj je tem ljudem in poštnemu erarju mar, če utrpi odpošiljatclj še tako veliko materijalno škodo! Nemec bi rekel: »Skandalose Iguo-ranz oder Schlamperei,«.
Vzorna nemščina. Ich biete freidlich um aut klerrung auf deitscii, ich biete freidlich ein ab sehrief auf deitsch, iiber diesen Brief weil uir uns nicht auskonen. To pismo je pisal Nemec, ki stanuje v okolici nemškega Gradca, kojega je vzgojila nemška šola! Ta uspeh nemške šole pa res ne more imponirati! Je več, kot klavern!
Tekma frmačev na Štajerskem.
Dne 26. septembra t. 1. je priredilo društvo »Alpenlandischer Verein der Hundefreunde in Graz« svojo prvo tekmo frmačev v Doblu pri Gradcu. Tekme se je udeležilo 11 konkurentov. Tekmi sta prisostvovala med drugimi tudi znana naša kynologa podpredsednik »Slov. lovskega društva« g. Fran Ks. Urbane, veletr-žec v Ljubljani in društveni odbornik g. Dragotin Klobučar, bančni uradnik v Ljubljani. G. Fran Ks. Urbane se je tekme udeležil s svojo »Frigo-Eleonorenheim«, ki je dobila na letošnji tekmi frmačev v Mengšu dne 8. septembra prvo ceno. Kake izvrstne lovske lastnosti ima ta psića, se je najbolj pokazalo pri tekmi v Doblu. Tekmovalo je vsega skupaj 11 psov in sicer psi, ki so že na raznih tekmah dokazali svoje vrline. Vkljub tej ostri konkurenci se je »Friga« tako izvrstno ponašala, da so ji sodniki priznali kvalifikacijo prve cene in kot četrto darilo 1 zlato in 1 srebrno kolajno. Razen tega pa je odpadlo nanjo tudi častno darilo društvenega predsednika ga. Ema-nuela Freiberga, krasno izdjdana srebrna tabatiera. Psico je na tekmi vodil g. Fran Urbane osebno, ki jo je tudi sam izučil. K takemu odličnemu uspehu mu je po pravici čestitati! Dobremu slovesu naših lovcev taki uspehi brez dvoma mnogo pripomorejo.
Koroško.
Razmere pri beljaški električni napravi. Opetovano so prihajale Iz krogov delavcev bridke pritožbe proti delovodji Leiblu, ki šikanira vse delavce, ki ne trobijo v njegov rog. Zlasti v zadnjem času pa so postale razmere tako neznosne, da mislijo nekateri prizadeti delavci na samopomoč. Ne dosti, da se vodstvo prav nič ne drži svojih obljub zlasti glede pridelitve zemljišč, še šikanira ta mo-gočnik vse, ki niso podrepniki in kle-čeplazci ter hoče v vsaki stvari, tudi Če ga prav nič ne briga, imeti prvo in zadnjo besedo. Vsled njegovih likali sta morala pred letom zapustiti dva monterja svojo službo in letos sta dala družbi tudi samo zaradi brezprimernega nastopa famoznega Leibla dva kleparja slovo. Če bo šlo tako naprej, bo Leibl lahko nekega dne delal sam z nekaterimi kleče-plazci, kdo pa bo imel škodo, je drugo vprašanje.
Primorsko.
Derviš Hima v Trstu. Iz
je prispel sem albanski vodja derviš Hima, ki potuje na Dunaj. V nekem intervivu je izjavil, da je v Draču vsi mirno. Esad paša uživa zaupanje vsega prebivalstva. Uprava pod njegovim vodstvom je seveda vzorna in tudi promet v pristanišču se je povzdignil. Spor med njim in valonsko vlado ni poravnan. Esad paša zahteva resne reforme in zlasti račune o porabi davkov. Derviš Hima je nato tudi povedal, da se je 25 albanski h voditeljev obrnilo do angleškega zunanjega ministra Greva s prošnjo, da se naj vpelje zahodnoevropska uprava in imenujejo zmožni funkcijonarji. Izmail Kemal se je obdal z roparji in ti banditi so tem 25 albanskim voditeljem razdejali vasi in pomorili žene in otroke. Derviš Hima je končno izjavil, da je Esad paša odložil sv< mesto kot turški general in da ni n -kdar kandidiral za albanski prest . Odkrito želi tudi, da bi bil izvoljen za kneza kak evropski princ. Z obmcjui-
mi dogodki proti Srbiji Esad paša tudi ni v nobeni zvezi. Samo verjeti je treba vse to.
Poskusen samomor v.Trstu. Pri
Sv. Alojziju št. 433 stanujoči 181etni zidar Anton Vrabec si je hotel sam vzeti življenje in je v ta namen izpil nekoliko karbolne kisline. Poklicali so zdravnika rešHne postaje, ki mu je izpral želodec, potem pa ga dal prepeljati v bomico.
Nesreča. Snoči nekako ob pol 11. sta se peljalo neki moški in neka ženska z vozom iz Bazovice v Trst. Po cesti se je splašil konj in voz se je prevrnil. Obe osebi, ki ste bili na vozu, sta se precej težko poškodovali pri padcu, da ste morali iskati pomoči na rešilni postaji, kjer pa niste hoteli povedati svojega imena,
Poskušena samomora. Amalija Fregona, stara 20 let, služkinja, stanujoča v ulici Francesco Cappello št. 12 v Trstu, je izpila precejšnjo množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v mestno bolnico, a je malo upanja, da bi jo rešili. — V ulici Vit-torino da Feltre št. 7 v Trstu stanujoči 201etni dijak Effendi Micheli, je izpil v samomorilnem namenu nekai hipermanganove razstopine. Zdravnik rešilne postaje ga je dal prepeljan ti v mestno bolnico.
Vlagateljem in upnikom „Glavne posojilnice'
Likvidacijski odbor vnovič vabi npnike, da sprejmo jim predlagano poravnavo in podpišejo dotično izjavo. Člani se zavežejo plačati upnikom do 1. julija 1914 30% njihovih terjatev s pogojem, da se upniki odpovedo pravici, po končanem kon-kurzu še nepokrite terjatve ekseku-cijskim potom izterjavati od posameznih članov. Ostanek terjatev do-bodo upniki (vlagatelji) iz konkurzne mase, v katero spada vse zadružno, že realizirano in še ne realizirano premoženje. Iz te mase se bode dobilo približno 20%, mogoče še več. Člani plačajo obljubljenih 30% posebej.
Mnogo upnikov, ki reprezentira-jo kapital okoli enega milijona kron, je že prestopilo k poravnavi. So pa tudi taki, ki vsako poravnavo odklanjajo ter se zanašajo na to, da bodo že vjeli kakega člana, da pridejo do plačila. To mnenje izvira od tod, da so napačno poučeni in da še danes ne poznajo prežalostnega gmotnega stanja zadružnikov (članov) »Glavne«. Vlagatelji naj tudi pomislijo, da je okolu 900 upnikov in da je prava loterijska igra, ako se bodo vsi zanašali na to, da bodo z ekskviranjem nedolžnih članov kaj dosegli. Že kon-kurzni stroški so dovolj visoki, ako pa pridejo še stroški neštetih ekse-kucij, bode za vse člane in upnike izgubljeno. Mogoče je, da pride kdo do večjih odstotkov, a bolj verjetno je, da izgubi pravice do članov.
Število članov, katere je bil odbor izkazal lansko leto, se je zelo skrčilo. Mnogo se jih je moralo izbrisati zaradi konkurzov, kuratel, pravd in zaradi napačnih vpisov. Precej jih je pomrlo brez premoženja. Odpadlo je do sto članov. Mnogo se jih je zadolžilo, da bi vsaj nekaj imetja rešili. Odbor nima pravice s tožbami izpodbijati takih zadolžitev in iznebitev premoženja. Tožiti jih bodo morali upniki sami. Iz tega bode nastalo mnogo težavnih, dvomljivih in dragih pravd.
Večina članov je popolnoma in-solventna, drugi so pa večinom zadolženi, tako, da se bode le z veliko težavo dalo od njih izterjati tudi samo 30%, t. j. nad en milijon kron.
V dokaz naj služi upnikom sledeči izkaz, kateri izkazuje člane »Glavne posojilnice« po njih sedanjem poklicu:
2 večja posestnika; 4 manjših zadolženih industrijskih podjetij; 35 trgovcev, od teh ima 26 tudi manjša, po večini zadolžena posestva; 42 obrtnikov, ki imajo tudi mala posestva; 14 obrtnikov je brez nepremičnega premoženja; 45 je malih posestnikov, ki tičijo skoro vsi v dolgovih; dalje je 24, odvetnikov(2), notarjev (2), zdravnikov in živino-zdravnikov ter notarskih in odvetniških koncipijentov; 60 aktivnih in vpokojenih državnih uradnikov, od katerih je 53 v zadnjih treh plačilnih razredih; 18 drugih javnih uradnikov; 31 c. kr. častnikov, vojaških zdravnikov in uradnikov; 10 ljudsko-šolskih učiteljev, njih vdov, učiteljic in katehetov; 21 javnih poduradni-kov in slug ter nižjih uslužbencev železnic; 9 uradnikov bank, hranilnic in posojilnic; 23 drugih zasebnih uradnikov; 23 poslovodij, trgovskih sotrudnikov in agentov; 5 soprog uradnikov, trgovcev in obrtnikov; 9 vdov uradnikov, poduradnikov, slug in vdov brez stalnih dohodkov; 2 vseučiliščna dijaka; 9 umetnikov, pisateljev in gledališčnih igralcev; 5 branjevcev, delavcev in zasebnih slug; 5 preuiitkarjev; 46 članov, ko-
jih bivališča, odnosno poklic dosedaj ni znan, velika večina od teh je v Ameriki; 22 članov, ki so bili v kon-kurzu in so notorično insolventni; in končno 9 umrlih članov, pri katerih še ni končana zapuščinska razprava. Skupaj je torej dne 1. oktobra t. L še 473 članov, od katerih jih bo pa odpadlo še precejšnje število.
Od tistih, katere šteje odbor med solventne, je mnogo takih, ki žive od plač in bodo mogli le v malih obrokih leta in leta plačevati svoje prispevke. S takimi plačili bode upnikom le malo pomagano. Obresti in stroški bodo vzeli vse. Boljše je za upnike, ako dobodo v desetih mesecih okoli 50% gotovo, kakor taka mnogoletna plačevanja na obroke.
Da bi se vsi dolgovi kdaj poravnali, na to še misliti ni. Res so tudi prizadeti vlagatelji, a neprimerno hujše ravno tako nedolžni člani, ki morajo trpeti za grehe drugih. Čim-preje podpišejo upniki in člani dotične izjave, tem preje pride do poravnave in upniki do denarja. Položaj je silno resen in odlašanje tudi vlagateljem na kvar. Ne samo število članov, tudi njihovo premoženje se zmanjšuje od dne do dne.
Bombni atentat na Mi
K svojemu včerajšnjemu poročilu o bombnem atentatu v reški vladni palači, imamo dodati še sledeče: Bomba je bila položena na okno neke sobe arhivnega trakta. Dognalo se je, da je bil atentator preplezal visok zid, da je dospel do palače, na tej poti se je najbrže tudi odstranil. Na palači so popokale vse šipe in ar-hivni trakt ima precej velike razpoke. Vladna palača je bila šele pred kratkim dograjena in stoji v ulici Bo-narossi. Na tej strani je najbrže tudi atentator do palače prišel. Zid okrog vrta ima železno ograjo z dolgimi koničastimi drogovi, na enem mestu manjkajo tri konice ter mislijo, da je atentator tu preplezal ograjo. Bomba je ležala na oknu, na tleh pa je bilo videti še popolnoma razločno sledove zgorele netilne vrvice. Pravijo, da je bila ta vrvica najmanj 10 m dolga, vsled Česar je imel atentator dosti časa, da se je odstranil. Učinek eksplozije je bil strahovit.. Zid pod oknom se je vdrl na notranjo stran, tudi v okolici se je zid podrl. Kosi bombe so leteli na vse strani, našit so jih tudi v arhivskih sobah. V zi-dovju je videti po 20 cm široke luknje. Oni kos, ki je padel pred policijsko poslopje, je moral zieteti precej visoko. Policija je predložila kose bombe hidrotehniku Jagodniku, ki je izjavil, da je imela bomba obliko topovske krogle, zgoraj polkrogle, spodaj ploščnata, torej približno obliko šrapnela. Zaprta je bila z vijakom, 15 cm visoka in 10 cm široka. Stene so bile en centimeter debele. Najbrže je bilo v bombi 12 dinamitnih patron. — Če bi bil atentator položil bombo namesto na okno, v notranjost poslopja, bi se bil najbrže zrušil velik del palače. Železo, iz katerega je bila bomba napravljena, je bilo kovano. Bomba je bila izdelana na Reki.
Policija je mnenja, da je šlo atentatorju za to, da uniči neki akt, na katerem je bil interesiram Govori se, da je šlo za uničenja dat, ki se nanašajo na sestavo volilnega imenika, ki prav močno kompromitira Italijane. Po drugi verziji je gubernator Wickenburg pred par dnevi skupaj z organi notranjega ministrstva revidiral mestne blagajne in odkril pri tem razne nepravilnosti. Atentat bi bil imel v tem slučaju namen, uničiti tozadevne protokole.
Poročilo, da bi bili dokumenti v arhivu uničeni, se je izkazalo za netočno. Samo kakih 20 večjih aktov je bilo močno poškodovanih.
One tri osebe, ki so jih bili aretirali takoj po atentatu, ko izpustili, zato pa so popoldne aretirali štiri sumljive osebe.
Dnevne vesti.
+ Sodni dan. — Dr. Krek v sijajnem govoru razkrinka Theimerično gonjo. — Dr. Lampe osmeši liberalno stranko do kosti. — Liberalci osramočeni in pobiti molče. — Liberalni general v ženski kiklji. — Tako smo čitali v včerajšnjem »Slovencu« in rekli smo si: Strašno! Grozno! Nocoj bo luna mrknila. Grobovi se bodo odpirali, mrliči bodo vstajali, fijakar-ski konji bodo začeli peti cerkvene pesmi in Lampe bo postal spodoben človek. To vse smo mislili, dokler nismo videli, da prinaša »Slovenec« pod zgornjimi bombastičnimi naslovi — poročilo o tisti seji deželnega zbora, v kateri so klerikalci sramotili porotnike kot krivoprisežnike. S tem psovanjem ljudskih sodnikov so hoteli prikriti, da se boje dokazov resnice, da se ne upajo pred sodišče, ker bi se jim v vsakem slučaju vse dokazalo in bi se vsaka tožba konča-
la s sramoto in obsodbo klerikalcev. Kar napredno časopisje piše, to je vedno pripravljeno dokazati pred vsakim sodiščem. Napadi in zasra-movanja na porotnike pa so bila v tej seji sploh le postranska stvar — glavno je bilo reševanje dr. Kreka. Ta mož, ki je doslej ošabno zaničeval vsakega, kdor se ni vklonil klerikalni stranki, ki je pljuval na politične nasprotnike in jih zasramoval na vse načine, je bil razkrinkan. Ta moralist je v vsakem drugem očesu videl vsak pezdirček, bruna v lastnem očesu pa ni videl. Zdaj pa se je delal strašno razžaljenega, da je Theimeri-ca razkrila razmerje, katero je imela ž njim. Da je to sam provzročil, da je to izzval s člankom, v katerem je tajil, kar pričajo njegova pisma, to pri tem najnovejšem specijalistu za ženske bolezni ne pride v poštev. — Krek neče iz javnega življenja, za nobeno ceno neče, in zato se je sam poskusil rešiti. Če ne čuti, da je s svojim nastopom le samega sebe še globlje potlačil v blato, potem mu ni pomagati. Kar je Krek v deželnem zboru govoril o svojem razmerju s Theimerico, to je v direktnem nasprotju s tem, kar je prej sam pisal. Kdaj je torej lagal? Pa naposled — to naprednih poslancev nič ne briga. Prišli so na delo, v deželni zbor, da izpolnijo svoje politične dolžnosti, ne pa na pogovore o duhovskih kur-baririjah. Zato so poslanci narodno - napredne stranke molče poslušali klobasarije dr. Kreka, tega profesorja morale, ki ima najprej ljubezensko razmerje, potem pa svojo ljubico pod plaščem poslanske imunitete imenuje vlačugo. S Theimerico so občevali in jo vabili v svojo hišo Susteršič in njegova žena, Povše in njegove hčere, Pogačnik in prelat Kalan in drugi klerikalni veljaki —> dokler so rabili njene visoke zveze in njen veliki vpliv. Dotlej je bila vi-sokospoštovana v vseh klerikalnih krogih, zdaj pa, ko je na storjene ji infamije primerno nastopila, zdaj, ko je na Krekovo izzivanje objavila njegova pisma, zdaj je pa — vlačuga. Pa s tem psovanjem ni Krek spravil teh pisem iz sveta in ni zadušel svetlobe, ki je padla nanj, nasprotno, Krek si je s svojim nastopom v deželnem zboru šele prav vrat zlomil. V Theimeričini zadevi je bila Krekova afera pravzaprav le postranska epizoda — Krek je sam napravil iz nje političen škandal s tem, da jo je zanesel v deželni zbor. Zdaj to ni več kratkočasna lektura za prijatelje opopranih storij, nego javna afera in ker so pisma tu, ker so bila že producirana pred enim sodiščem, je brez dvoma, da iz te afere za dr. Kreka ni nobene rešitve več! »Sodni dan« šele pride, pa takrat bo »Slovenec« malo drugače piskal, kakor zdaj, ko hoče s tako otročjim hrupom predstaviti kot velik uspeh, da so napredni poslanci s tihim smehom gledali, kako dr. Krek svoje umazano perilo razobeša pred vso avstrijsko javnostjo. Večje usluge ni mogel dr. Krek storiti naprednim poslancem, kakor da je s to nečedno stvarjo prišel pred deželni zbor in s tem nanjo opozoril vse tiste kroge, ki doslej zanjo še vedeli niso. In ž njim vred se je kompromitirala vsa klerikalna stranka, kajti z ovacijami, ki jih je prirejala Kreku, je proklamirala svojo solidarnost s tisto moralo, ki se zrcali iz te afere. Katoliška stranka je v tej seji s svojimi ovacijami za dr. Kreka manifestirala za duhovsko donjuanstvo in to z veliko večjo navdušenostjo, kakor se je klanjala par tednov poprej na Kongresnem trgu Brezmadežni. To so uspehi te žalostne seje, v kateri je Krek preziral zdravo pamet in v svoji nebrzdanosti samemu sebi prizadejal smrtni udarec. Če »Slovenec« zdaj za klerikalno stranko tako žalostni dan popisuje, kakor dan triumfa, je to tako neumno, da bi morala res luna mrkniti in se grobovi odpirati.
+ Ob kruh smo ga hoteli spraviti! Dr. Krek je v svojem komedi-jantskem govoru v dež. zboru poskušal vplivati tudi na mehkočutna srca in se je milo pritoževal, da smo mu mi s priobčevanjem Theimeričnih razkritij hoteli odjesti službo in ga spraviti ob kruh. Krek je namreč profesor morale na škofijskem semenišču. Kdor more in hoče verjeti, da bi mogla Theimeričina razkritja provzročiti odpust dr. Kreka iz profesorske službe, temu te vere ne bomo izpodbijali. Mi pa tega ne verjamemo. Take-le ljubezenske afere še nobenemu duhovniku niso nič škodovale. Zgodili so se še vse drugačni škandali v duhovskih krogih, pa še nobenemu prizadetih duhovnikov se ni nič posebnega zgodilo. Sicer pa se tudi v najslabšem slučaju ne bi moglo Kreku nič hudega zgoditi; če ne bo profesor morale, mu bodo pa dali kako drugo dobro službo. Toliko je gotovo: delati mu nikoli ne bo nič treba in pomanjkanja ne bo nikoli trpel. Sploh je pa čudno, kako pre-nežno obzirnost zahteva Krek zase, (ločim ne pozna niecova stranka no-
benega pardona in nobene obzirnosti. Ko bi bil Krek privatna oseba, bi njegova ljubezenska afera bržkone nikoli ne bila prišla na dan. Izsilil je sam, da je Theimerca prišla s pismi na dan. Zakaj pa ni molčal — zakaj je v »Slovencu« tajil to, kar dokazujejo njegova lastnoročna pisma? Sploh pa mora biti mož, ki Ima javne mandate, v vsakem oziru čist in mora biti tudi njegovo privatno življenje primerno dostojanstvu narodnega reprezentanta. V ostalem pa vprašamo: s kako pravico zahtevajo klerikalci zase obzirnosti, ko sami nimajo niti najmanjših ozirov. V svojih listih preganjajo in mrcvarijo najnedolžnejše ljudi, kradejo čast poštenim ženam in dekletom, zasmehujejo, žalijo in ponižujejo vsakega reveža, ki se zameri kaki klerikalni kreaturi. Najstarejše, tisočkrat pri-zanešene in popravljene grehe vlačijo na dan, denuncirajo vsako ubogo učiteljsko paro in vsakega najpo-nižnejšega uradnika, ki se jim ne ukloni in skušajo spraviti ljudi ob službo in čast celo z ovadbami na drž. pravdništvo. Spominjati se je treba le Ribnikarjevega slučaja. Katoliški duhovnik in intimni zaveznik Krekov dr. Evgen Lampe je denun-ciral Ribnikarja drž. pravdništvu in ga spravil v preiskovalni zapor, dr. Pegan pa je pripravljal »pričevanja«, da bi bil Ribnikar obsojen, da bi bil vržen v ječo, uničen kot uradnik in pogubljen v svoji eksistenci. Kje pa je bil takrat ta dr. Janez Krek, ki se dela sedaj tako užaljenega, da je njegova bivša ljubica pojasniia javnosti značaj in kvaliteto tega profesorja morale, in ki se dela, kakor bi mu pretila ta nevarnost, da bi moral prenehati biti prof. na lemenatu in moral postati prelat ali celo tehant? Ali se je kdaj ta dr. Krek uprl lopovstvom in infamijam klerikalnega časopisja? Nikoli! Šele ko je Krek prišel do veljave v klerikalni stranki, so se začele v »Slovencu« in v »Domoljubu« tiste nezaslišane gonje, ki so zastrupile vse naše življenje v taki meri, da kličejo sinovi te dežele iz tujine: smrdljiva domovina! Nismo bili prijatelji pokojnega kardinala Missie in imeli smo velike boje ž njim, a na čast njemu in na čast tistima možema, ki sta takrat vodila klerikalno časopisje, prelatu Kalanu in kanoniku dr. Žitniku, bodi pribito, da se je takrat ves politični boj lahko vodil v mejah dostojnosti in da je klerikalno časopisje šele sedaj spremenilo svoj značaj, ko je v klerikalni stranki zmagala Krekova struja, ko je prišla na krmilo trojica Krek-Šusteršič in Lampe in je na mestu kardinala Missie sedel škof Jeglič. Ti so nositelji načela, da je treba liberalca s kamni ubiti in izvršujejo to načelo z bestijalnostjo, ki ji ni primere. Sedaj pa, ko se je enkrat kolo sreče obrnilo na drugo stran, ko je slučaj nane-sel, da je prišlo na dan nekaj umazanega perila enega glavnih nositeljev najbrezobzirnejšega boja, pa se vrže ta človek v pozo preganjane nedolžnosti in vzdihuje, da smo ga hoteli ob službo pripraviti. Taka hinavšči-na presega pač vse meje in posebno pristoja voditelju stranke, ki ne pozna ne prizanašanja, ne usmiljenja, ki zatira in ubija vse, kar ji je na potu, ki pod plaščem imunitete uganja največja Iopovstva in porabita poslansko imuniteto za ovadbe, s katerimi hoče politične nasprotnike spravljati ne le ob kruh, nego tudi v ječo.
+ Vodstvo deželnega zbora Je
izročeno vsakokratnemu deželnemu glavarju, ki ga imenuje cesar na predlog ministrstva. Deželni glavar je v tej svoji lastnosti zaupnik krone in stori slovesno obljubo, da bo vodil deželni zbor objektivno in nepristransko. Kako se izkazuje dr. Susteršič vrednega cesarskega zaupanja in kako izpolnjuje storjeno obljubo, to se vidi v sedanjem zasedanju dež. zbora. Zaupnik krone vodi dež. zbor z najbrutalnejšo pristranostjo. Ali misli dr. Susteršič, da s tem poveličuje ugled svetle krone ali pa je že pripravljen, da dobi zasluženo slovo, tega ne bomo preiskovali; pribijamo samo, da postopa zaupnik krone tako, da bi količkaj močnejša opozicija povsod na svetu tak parlament razbila in kličemo: Slava vladi, ki priporoča kroni takega zaupnika in trikrat slava baronu Schv/arzu, ki ima tega zaupnika na vesti.
+ Dr. Susteršič kot predsednik. Naš deželni glavar, kadar vodi de-želnozborska razpravljanja, je kakor mezeg v svetem pismu. Rezgeta in rezgeta, pa vedno na eno stran. Na ti strani sedi narodno - napredna stranka, in to ima Susteršič vsikdar pod svojim kopitom. Če naši poslanci ugovarjajo rovtarskim žalitvam strupenega Lampeta — rezgetanje in disciplinarni odsek! Ako mu rav-noisti poslanci spoštljivo naznanijo, da jih največja ničla, kar jih sedi v zbornici, profesor Jarc, krvavo žali, —rewetanie in ooklic k redu! Na-
prednim poslancem ni mogoče, da bi temu glavarju vstregli. In naj bi mu lezli v čreva, dr. Susteršič bi jih poklical k redu. Z eno besedo: iako nesramno pristranskega predsednika nima nobena druga deželna zbornica. To je prava karikatura, ki niti za trenutek ne neha s svojega predsedniškega stola grmeti in sikati proti poslancem, ki ne pripadajo njegovi stranki. Pač res, gnila deželuozbor-ska večina je vredna takega pred-sednika-glavarja!
-f- Klerikalni general v žensk! kiklji. Kar je počel Janez Evangelist v Četrtkovi seji deželnega zbora, bila je neokusna harlekinada. Barona Schwarza zadene krivda, da je kakor komandiran Deus ex machina pomagal inscenirati zabito to burlesko. Njega ekscelenca ima časih pač čudne pojme o dostojnosti svoje visoke službe! Sicer je pa stvar prav priprosta. V rokah jo ima dr. Krek sam. Če mož izjavi, da so po Thei-merjevi priobčena pisma falsifikat — na to bomo takoj pripoznali, da se mu je godila huda krivica. Če pa je dr. Krek v žalostnem položaju, da mu je pristnost spisov pripoznati, potem pa je že dokazano, da možu drugega ne ostaja, nego da se razgovori s svojim škofom in s svojo stranko, ki vedno trdi, da je katoliška in prva in edina zaščitnica čistosti v deželi. Tako je carissime, in nič drugače!
+ Za splošno in enako volilno pravico. V včerajšnji seji deželnega zbora je zahteval poslanec dr. Ivan Tavčar, kar je pomotoma izostalo iz včerajšnjega sejnega poročila, naj se uvede za volitve v deželni zbor splošna in enaka volilna pravica na podlagi proporčnega sistema. V svrho, da bi takšni volilni reformi ne ugovarjala vlada, je predlagal, naj se pusti veleposestniška kurija nedotaknjena in naj se uvede splošna in enaka volilna pravica s proporcem samo v ostalih kurijah.
+ Včerajšne deželnozborsko poročilo popraviti nam je v toliko, da posl. dr. Tavčar ni trdil, da bi bil tudi dež. predsednik baron Schwarz dal ob priliki pogajanja za volilno reformo kako obljubo in da mu dosledno tudi ni mogel očitati, da je prelomil besedo. Seveda tudi ni noben napredni poslanec klical, da je baron Schwarz besedo »požrl«. — Dr. Tavčar je1 trdil le, da bi bila dolžnost vlade respektirati kompromis, sklenjen pod njeno patronanco in da bi vsled tega ne bi bila smela predložiti izvestnih, kompromisu nasprotujočih zakonskih načrtov v sankcijo. Taka nesporazumljenja so sad policijske odredbe dež. glavarja, ki otežkoča na neznosen način stik poročevalcev s poslanci; stik, ki bi bil vsled slabe akustike v interesu točnega poročanja absolutno potreben.
-r Nikdar niso zadovoljni. Klerikalci očividno ne bodo prej zadovoljni s sodnijami, dokler ne bodo vsakega liberalca obsodile in vsakega klerikalca oprostile. Prej ne bo miru. To opazujemo že dojga leta. Kdaj je že tega, kar je dr. Susteršič začel z infamnimi sredstvi preganjati sodnike. Takrat so sodniki po poklicu izrekli, da ima dr. Susteršič od žlindre umazane roke. Izrekel je to sodnik po poklicu na podlagi dopri-nešenega dokaza resnice, potrdile so to vse pristojne instance in pritrdila je temu tudi generalna prokura-tura. Od tistega trenutka so bili sodniki po poklicu »Vogelfrei«, ker so razsodili po vesti in pravici, jih je črna družba preganjala in zasramo-vala kar je mogla. Zdaj so prišli na vrsto tudi ljudski sodniki. Ti že dolgo let niso imeli nobene prilike, da bi izrekli sodbo v kakem političnem procesu. Sicer si je »Slovenec« s svojimi lopovščinami nakopal marsi-kako pravdo, a vse so bile ali brezpomembne ali pa so se vsled noble-se tožiteljev odpravile s poravnavami. Zdaj bi bila prilika za velik političen proces. Kamila Theimerjeva je obdolžila dr. Šusteršiča takih dejanj, da bi moral povsod drugod izginiti čez noč iz javnosti, če bi se s tožbo ne opral. Toda dr. Susteršič neče tožiti in da bi svoj strah pred javno obravnavo in nepristransko sodbo porotnega sodišča prikril, zmerjajo ljudje takega moraličnega kalibra kakor je dr. Krek ljudske sodnike za pristranske krivoprisežnike. Tako so torej sodniki po poklicu kakor ljudski sodniki pri klerikalcih v nemilosti. Zadpvoljni bodo klerikalci s pravico šele takrat, kadar bo vsak liberalec obsojen in vsak klerikalec oproščen.
+ Klerikalni zapiotniki. Inženir Milan pl. Šuktie je storil nad vse zaslužno delo, ko je v svojih člankih razkrinkal predrzno spekulacijo, ki se imenuje Završnica. Njegova izvajanja drže tako krepko, da se Lampe z obema svojima izvedencema - sokrivcema stvarnega odgovora še lotiti ne upajo. Niti besedice ne morejo ovreči, pač pa psujejo tam, kler se iih ne mor.e prijeti, Na n$Or
vanje v deželnem zboru, na psovanje izza plota poslanske imunitete je dal inženir Milan pl. Suklje tak odgovor, kakor so ga psovale! zaslužili, izrazil je psovalcem primerno zaničevanje in jih pusti sedaj lajati, kolikor in kakor jih je volja. Umazanemu »Slovencu« se zdi, da je gosp. Šuklje klerikalnim psovalcem izrekel preveč zaničevanja in vpije, da je zapisal svinjarijo, kakor je doslej y našem itak sirovem boju še nismo poznali, »Slovenec« se dela preveč nedolžnega Tisti »c.. = rotto«, ki je vzbudil svoj čas tak vihar, je vendar zrasel na gredicah pod nadzorstvom ljubljanskega škofa stoječega »Slovenca« in zavzema med vsemi gorostasnotmi, ki jih je že zakrivilo klerikalno časopisje, gotovo »najod-ličnejše« mesto.
+ Lažnjivost iz navade. Med strokovnjaki, ki so o električnih špekulacijah dr. Lampeta izrekli slabo mnenje, je tudi inženir Š t e b i. Ta je specijalist v zadevah električnih central in zato je njegova sodba o Završnici posebnega pomena. Kar je povedal o Lampetovih električnih špekulacijah drži tako trdno, da nihče še poskusil ni, to izpodbiti s stvarnimi dokazi in argumenti. Lampe si je po svoji navadi pomagal s sumničenjem. V svoji gorečnosti je trdil, da je govoril celih pet minut z inženirjem Štebijem. Včeraj je inženir Stebi pojasnil, da sploh ni osebno znan z Lampetom in da ni še nikdar v svojem življenju ž njim govoril. Lampetu je pač lažnjivost postala navada!
4- Inženir   Tschermak, pevec!
Večina v deželnem zboru slavi svoje zmage s pesmijo, ki jo je pevec Lampe otel stoletne pozabljivosti. Ta pesem se prične: Trommler ohne Trommelstock, Ktirassier im Wei-berrock. Za take junake je ta pesem prav primerna; posebno če se glasi: Trommler ohne Trommelstock, Kii-rassier im Pfaffenrock itd.
+ Kamila Theimer in župnik Lovšin. O kazenski obravnavi, ki se je vršila na tožbo Kamile Theimer-jeve proti župniku Lovšinu pri okrajnem sodišču v Litiji, je priobčil tudi »Slovenec« dosti obširno poročilo, seveda tako prikroieno in zavito, da bi ž njim nasul ljudem nekaj peska v oči. No, pa ker je priznal, da je bil župnik Lovšin obsojen na 100 K in je s tem dosti povedano, zato se zaradi tega poročila ne bomo prav nič prerekali. Ampak eno moramo konstatirati: »Slovenec« je popolnoma »pozabil« povedati, da je dr. Kokalj predložil sodišču Krekova originalna pisma, kar je na navzoče duhovnike napravilo naravnost pretresujoč vtisk.
-f Da se ne pozabi, moramo takoj poudarjati, da se c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji ni pritožilo proti zadnjemu sklepu idrijskega občinskega odbora, da se za leto 1913. pobira dodatna 6% občinska doklada na vse direktne davke. Pritožbo je vložil samo hišni posestnik 0swald. Zadnjič so se namreč idrijski klerikalci izgovarjali, da se je pritožil tudi c. kr. erar, da torej njih ne zadene krivda, če so se doklade po deželnem odboru zmanjšale. Sedaj s takim izgovorom ne bodo mogli več slepomišiti. Ugovor proti dodatni 6% občinski dokladi je vložen samo od c. kr. kateheta in hišnega posestnika Os\valda in od nikogar drugega. To dejstvo pa je tudi nad vse zanimivo. C. kr. rudniški erar ima predpisanega davka 170.000 K. Oswald pa od svoje bajte komaj 20 K. Dodatna doklada v izmeri 6% bi znašala za erar 10.200 kron, za Oswalda pa 1 K 20 vin., beri in reci: ena krona dvajset vinarjev. In za ta bori znesek ne privošči Oswald ubogim idrijskim viso-košolcem nekaj občinske podpore. V tem klerikalnem agitatorju je res vkoreninjena zlobnost in hudoba. Ali se res izplača, vlagati razumnemu človeku pritožbe radi 1 K 20 vin. in napravljati uradom in oblastvom sitnosti in tratenje časa? Tega je zmožen res samo idrijski Osvvald!
+ Ali naša deželna vlada ni cesarska? Tako so se spraševali ljudje, ko so videli, da so vsa javna poslopja v Ljubljani razobesila zastave, samo na palači deželne vlade je ekscelen-ca baron Sctrvvarz pozabil naročiti, da razobesijo zastavo. Slišali smo celo dovtip, da je to čisto pravilno, češ, vlade na Bleiweisovi cesti itak ni smatrati za pravo c. kr. vlado, marveč bolj za klerikalno ekspozituro.
-f Boje se javnosti! Ravnokar smo izvedeli, da je slavna c. kr. vlada prepovedala za jutri napovedani socijalno - demokratični shod, na katerem bi bil poročal g. Etbin K r i -s t a n o kranjskem deželnem zboru.
-1- O naši zunanji politiki Z ozi-rom na albansko vstajo, piše včerajšnja »Die Zeit« med drugim: »Albanska vstaja, zlasti pa brezmerno pretiravanje njene nevarnosti in njenih uspehov, je bilo samo voda na srbski mlin. Da bi bili naši državni modrijani,  kakor to zatrjujejo Srbi, to
vstajo sami pod roko zanetili: te neumnosti bi iz patrijotičnih ozirov ne prisojali, kakor smo že naglašali, naši diplomaciji. Da pa je učinkovanje te vstaje in senzacijske vesti o nji tako popolnoma napačno ocenjevala, tega pa pri vsi patrijotični ne-žnočutnosti vendarle ne moremo tajiti. Ministrstvo zunanjih del je pri-dejalo muzeju historičnih neumnosti, v katerem je že več kakor dovolj zastopano, zopet novo kurijozno številko . .. Stari Andrassy je še vedel, kako se dela zgodovina v lastno korist. Njegovi, vedno brezskrbni nasledniki pa razumejo samo še to, kako se nevede in nehote dela za nasprotnike.«
— VI. vsesokolski zlet — Maraton. Maraton je bil nalašč za zlet napisan in insceniran. Ta igra je krasna spojitev mimike, godbe, petja, telovadbe, plesa, vojne — krasna slika iz življenja starihGrkov za Maratonske bitke 490. pr. Kr. Ta misel je edina v zgodovini gledališčnih predstav. Za temelj snovi služi najvažneši dogodek iz junaške dobe Grkov, »zmaga pri Maratonu«. Mali, zdravi, do rodne zemlje ljubezni polni grški narod se je ubranil pred desetkratno premočjo Perzijancev. Po zmagi se vršijo gimnastične igre v proslavo zmagovalcem — te se hipno prenehajo, ko pride iz Maratona vest, da sovražnik namerava na suhem napasti Atene. Krasno kolorirane slike kažejo: nositelje daritvenega orodja, duhovnice, zbor starcev, mestno prebivalstvo in stražo, vjete Perzijce, Mil-tiadova žena dviga sina k očetu, ki se vrača na konju iz boja, žene in otroci prinašajo jedi in pijače zmagovalcem, gimnastične igre (tek, metanje ščita v nameru, skok v daljino, metanje diska, rokovanje, skupina pentatletov v odmoru) — sel prinaša nove vesti, grška vojska nastopi (težkooboroženci itd.), veliki duhovnik, starček in mladeniči itd. — vse v krasno izdelanih, originalnih grških barvah in krojih. Pri studiranju igre je sodelovalo »Narodni divadlo«. češka univerza in tehnični odsek Č. O. S. — Začetek točno ob 8V4. v Mestnem domu, danes, v soboto.
— Opozarjamo na gledališke predstave, danes v soboto in jutri v nedeljo, katere prirede igralci v deželnem gledališču. Danes se predstavlja Emile de Girardina življenjska slika v treh dejanjih, v proslavo imendana Njegovega veličanstva »Prestop žene«. Pri predstavi igra bivši orkester »Slovenske Filharmonije«. — Jutri: »Gospodje sinovi«, burka v treh dejanjih z naraščajem in dramatično šolo.
— »Ilirija« ca. »Rapid«. Za ma-lokatero tekmo je bilo toliko zanimanja, kakor ravno za jutrišnjo tekmo. Nepričakovana nedeljska zmaga je pridobila »Iliriji« toliko prijateljev, da vsi z napetostjo pričakujejo njenih nadaljnih tekem. Jutri se pokaže, ali jc bila nedeljska zmaga samo slučajna, ali je »Ilirija« res moštvo, ki bo v dogledni dobi eno najboljših na našem jugu. Tekma se začne točno ob 3. popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu.
— Cenjene izletnike se opozarja, da se bo jutri v Katarinskem pogorju vršila brakada, in sicer se bo lovilo v Florijanščici in Jeterbenku na srne.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu avgustu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu oktobru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek, dne 9. oktobra od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— Velika umetnost bi bila napraviti dobro kavo, ko bi ne bilo Kolin-ske kavne primesi, s pomočjo katere napravi vsaka gospodinja lahko igraje izvrstno kavo. Kolinska kavna primes je namreč po soglasni sodbi vseh gospodinj najboljši kavni pridatek. Obenem pa je tudi pristno domače blago — edino te vrste sploh. Zato lahko vsaki gospodinji kar najtopleje priporočamo, da kupuje samo Kolin-sko kavno primes.
Napredni tacenski fantje prirede v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne točno ob 6. vinsko trgatev v prostorih gosp. Josipa Bitenca (vulgo 2i-bert), gostilničarja na Brodu št. 8, katere polovico dohodkov se nakloni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Dobrodošel vsak, bodisi mestjan . ali vaščan, kateri se hoče dobro zabavati ob petju, plesu in rujni kapljici.
Zanimiva vzklicna razprava Pire - Golija. V ponedeljek, dne 6. t. m. ob 11. dopoldne se vrši pred novomeškim okrožnim kot vzklienhn sodiščem konec znane afere med časnikarjem Pircem in vladnim kon-cipistom Golijem in sicer zaradi žalitve, ki jo je Golija napram Pircu izrekel na Jarčevem shodu na Muha-berju, z besedami: »Was hat denn dieser Kerl hier zu tun?« Zaradi te žalitve je Golija bil pred novomeškim okrajnim sodiščem obsojen na
J 30 K oziroma 3 dni zapora. Proti tej obsodbi je Golija vložil vzklic, v katerem predlaga zaslišanje na shodu navzočih orožnikov, pred katerimi je koncipijent Lotrič takoj po izrečeni žalitvi pustil Pircu diktirati doslovno Golijeve besede. Kot klasično pričo pa Golija navaja tudi dr. Ogrizka, ki je pri prvi razpravi v Golijevem imenu priznal v obtožbi stoječe besede z izgovorom, da jih Goiija ni rabil proti Pircu. Zdaj pa Golija trdi, da ga dr. Ogrizek ni prav zagovarjal, češ, da on teh besed sploh izgovoril ni. K razpravi pride baje Golija osebno.
t Mati načelnika novomeškega »Sokola« gospa Gregorčeva je umrla v petek popoldne po dolgotrajni mučni bolezni. Pokojnica je mati več sinov - Sokolov, eden (g. Franc Gre-gorec) je točasni načelnik novomeškega Sokola. P. n. rodbini naše iskreno sožalje! Narodni pokojnici zemljica lahka!
Novomeški visokošolci, ki so priredili dne 27. septembra t. 1. v »Narodnem domu« veselico z igro in plesom v prid slovenskim akade-mičnim podpornim društvom v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, naznanjajo, da je gmotni uspeh omenjene veselice sledeči: Dohodkov je bilo 345 K 70 vin. (med temi 144 K 90 vin. preplačil), izdatkov je bilo 123 K 96 vin., torej je čistega dobička 221 K 74 vin. — Zahvaljujejo se ob tej priliki pred vsem cenj. gospodičnam, ki so tako požrtvovalno sodelovale pri težki in z velikimi težavami uprizorjeni igri in pa slavnemu občinstvu za udeležbo, oziroma preplačila. — Z ozirom na započeto skupno akcijo, so nameravali novomeški visokošolci vzlic prvotni skepsi prirediti večer v okvirju Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora v Ljubljani. Napad v klerikalnih »Dolenjskih Novicah« in pred vsem opomba v listnici uredništva, da no-nice o prireditvi ne more priobčiti, ker se strinja z neumno zlobno in-vektivo klerikalnega starejšine,kakor tudi konsekventni bojkot s strani novomeškega klerikalstva, pa jim je odprl oči. Zato smatrajo skupno akcijo s klerikalci za ponesrečeno in pošljejo denar po lastnem preudarku direktno zgoraj omenjenim trem podpornim društvom.
Prve lokomotive na novi dolenjski progi že žvižgajo. Seveda je tu žvižg še bolj skromen, ker so skromne tudi lokomotive. So namreč stare tete, ki so pred. davnim časom morda tudi kaj boljega vozile, sedaj pa tam, koder je železni tir za novo progo že položen, prevažajo materijal. Take lokomotive se slišijo v Belo Krajini, v zadnjem Času pa tudi že v bližini novomeškega kolodvora, pri postaji Kandija.
Janez Trdinova koča na Gorjancih. Bojeslavni Gorjanci, važna zgodovinska straža ob turŠih vpadih so po Trdinovih bajkah postali zanimiva in vabljiva izletna točka tudi za vnanje izletnike. Ampak če tuji turisti pridejo na Gorjance, si ne vedo pomagati. Nikjer nobena gostoljubna koča jih ne sprejme, nobenega zavetišča v slučaju slabega vremena. Hiša pri Sv. Miklavžu je privatna last in razen, kadar je maša, vedno zaprta. Zgradba nove železnice privabi gotovo še več turistov v te kraje, zlasti ker je z Gorjanci spojena doslej čisto nič znana divje-romantična »žumberska Švica«. To so zdaj nekateri novomeški prijatelji Gorjancev resno uvaževali in sklenili se resno zanimati, da se pod vrhom Gorjancev (sv. Jern) postavi za enkrat vsaj mala koča, ki se ima krstiti v Janez Trdinova koča. — Lep, uvaževanja vreden načrt, če le ne bo splaval po Krki, kakor jih je že mnogo takih.
Kočevska nestrpnost. Zaradi nameravane ustanovitve slovenske ijudske šole v Kočevju vlada pri Ko-čevarjih grozen strah. V tem strahu grozijo Slovencem na vse mogoče načine; tudi takim, ki niso v nobeni zvezi s prošnjo za to šolo. Iz gotovega vira vemo, da je mestni obč. tajnik P. nekemu mestnemu uslužbencu v mnenju, da je tudi on podpisal prošnjo za slovensko šolo, zagrozil, da bo službo zgubil. Imel do-tičnega uslužbenca je na razpolago. Gospod tajnik zapomnite si, da je ta-a grožnja kazniva. Sploh se čuje, da ta gospod prvo vlogo igra v agitaciji proti slovenski šoli. Svetujemo mu pa, naj bo lepo miren in ponižen, sicer bomo javnosti povedali, v katerem »zavodu« v Ljubljani se je naučil slovenščine. Pa tudi še drugega masla imate na glavi gospod tajnik, tedaj naj bo lepo ponižen in miren napram Slovencem.
Darilo. Gospod Štefan Tom-š i č, vpokojeni nadučitelj je daroval Gradski knjižnici in čitaonici v Karlovcu 40 slovenskih knjig. Prosvetni odbor v Karlovcu se mu je za lepi dar pismeno zahvalil.
Kinematograf »Ideal«. V soboto 4., nedeljo 5. in ponedeljek 6. okto-
bra: Senzacijska tragedija. 1. Fun-chal, glavno mesto otoka Madejra. (Potovalni film.) 2. Vesela svatba. (Humoreska.) 3. Gaumontov teden. (Kinemat. poročilo o najnovejših dogodkih, športu, modi itd.) Senzaci-jonalno! 4. Ako zvone zvonovi. (Glo-bokosegajoča življenska slika s Han-ny VViesse. V treh dejanjih.) — Pri vseh predstavah. 5. Impresario Ado-lar. (Humoreska.) — Samo popoldne.
6. Špansko - portugalske bikoborbe. (Senzacijonalno.)— Samo zvečer od
7. naprej. 7. Leo in Leontina. (Veseloigra.) — Samo zvečer od 7. naprej.
Nesreča. Ko se je včeraj igral pred hišo štev. 250 v Rožni dolini 11-letni Alfred Bernik je spodrsnil ter padel in si pri padcu zlomil levo roko. Dečka so starši peljali v deželno bolnišnico.
Kolo ukradeno je bilo včeraj v poslopju II. državne gimnazije peto-šolcu Črnagoju. Tat, nek mlad fant
»Sokol I.« vabi svoje Člane na poslovilni večer, ki ga društvo priredi bratom, ki odhajajo letos k vojakom, jutri, v nedeljo, 5. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri zlati ribi« v Stritarjevi ulici. Bratje, pokažimo svoje simpatije vrlim bratom, ki se poslavljajo od nas! Vabimo k mnogobrojni udeležbi! — Na zdar!
Plesna šola N. S. Z. se otvori v nedeljo, 5. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani hotela »Ilirije«. Pristop k plesnim vajam imajo samo vabljeni prijatelji. Ker je pa mogoče, da se vabilo pomotoma komu ni dostavilo, opozarjamo iste, ki hočejo obiskovati plesno šolo, da se javijo pri vhodu v plesno dvorano. Plesnemu odseku se je posrečilo dobiti izbornega učitelja, kakor tudi igralca na glasovir.
»Slavčeve« plesne vaje. Opozarjamo tem potom cenj. plesalke in
je kolo takoj peljal v zastavnico ter ! Plesalce, da je otvoritev istih jutri v je hotel tam zastaviti, a še predno | nedeljo, dne o. t. m. ob 3. uri popol-je to storil, je prišel tja varnostni or- j drle v veliki dvorani »Narodnega gan in fanta s kolesom vred od vedel i doma«. Vabimo gg. plesalce, katerim na policijo, kjer je tatvino prizna!. 1 se niso posebna vabila razpošiljala, k Pogon. Ker so se zadnji čas v t polnostevilni udeležbi. IstotaKO va-Ljubijani in okolici začeli vršiti razni j brnio cenj. dame, ki imajo vstop le izredni zločini, je policija predvče- j Potom izkaza vabila, na obilen po-rajšnjem v svojem področju z vsem j se^ _       « '
aparatom napravila pogon, pri kate- \ Telovadno društvo »SokoI« Vič rem na žal ni imela sreče. I naznanja, da priredi v letošnji zmi-
Vlom v »Narodnem domu«. Do- i s,ki sez0Ili več družabnih večerov z tični desetnik, o katerem smo pisali, j domačo zabavo 1 da je v zvezi z aretirano deklo iz j »Narodnega doma«, se je zglasil pri ; nas ter zatrdil, da ni v prav nobeni j zvezi z vlomom. { Najstarejša, dobro znana kolar- j ska obrt J. Ban v Ljubljani, Wolfova : ulica 12, je vpeljala v svojih, jako j obširnih prostorih izdelavo in laki-ranje vseh vrst modernih voz. Velik j tom ki odhajajo k vojakom Pnjate-prostor za shranjevanje avtomobi- ; U Sokolstva dobrodošli! Na zdar! lov čez zimo. Avtomobili se tudi po- j Zahvala. Telovadno društvo pravljajo Glej oglas' » »Sokol« v Stepanji vasi se zahvalju-
Pozor! Gospod, ki je pri koncer- I Je vsem bratom in prijateljem Sokc-tu v torek zvečer 30. septembra v j »Narodni kavarni« pomotoma zame- J nja! pelerino, se prosi, da jo takoj odda istotam, kjer 4°bi svojo. Ako ne,
deljo 5. vinotoka v gostilni br. Alojzija Ceha v Rožni dolini. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop pros:.
Telovadni odsek »Sokola I.« v Mostah pri Ljubljani vabi vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži poslovilnega večera, ki ga priredi jutri, v nedeljo zvečer pri br. KrušiČu bra-
se dotični gospod priobči z imenom.
Nerodna obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala ga. Josipina Steiner 22 K, katere so darovale rodoljubke v Litiji mesto venca t gdč. Amaliji Jenko; poslala pa je tudi 10 K, dar pevskega društva v Litiji. — Za družbo so nabrali slovenski narodni radikalci v Celju 43 K, denar je poslal g. abit. Vasle Baltek. G. dr. Bogomil Hrašo-vec iz Celja je poslal 12 K 20 v, nabranih pri odhodnici slovenskih vi-sokošolcev in drugih k vojakom v gostilni Plevčak v Gabrju pri Celju. — Podružnica v Loškem potoku je odposlala med drugimi prispevki tudi dar g. Iv. Knausa iz Amerike v znesku 40 K. Lovro Humer z Jesenic je nakazal družbi vsoto 70 K, ki se je nabrala z nabiralnimi polarni po podružničnih funkcijonarjih v spomin na 20. september; k ti vsoti so prispevali jeseniški železničarji 19 K 60 v. G. dr. Fr. Škof iz Ribnice na Pohorju je poslal 10 K, nabranih od naprednih Slovencev v spomin petletnice 20./IX., ter v odgovor na ustanovitev nepotrebne in brezpomembne mladeniške in dekliške zveze. Gosp. Iv. Bregant, Tržič, je nakazal družbi 2 K s pristavkom: Darujeta dva revčka, zato ker tretji, kot kapitalist ni hotel teh 2 krone žrtvovati naši družbi. — Brdska podružnica je praznovala letos svoj 251etni jubilej. Dne 31. avgusta je podružnica imela svoj redni občni zbor, združen z jubilejno slavnostjo. Občni zbor je sklenil, da prevzame podružnica en obrambni kamen, da s tem vsaj deloma reši čast Brd — ker se ni našel eden rodoljub, da bi žrtvoval za en kamen. S tem, da pristopa   podružnica   k obrambnemu
la, ki so se dne 28. septembra t. L z velikim posetom udeležili prve vinske trgatve v gostilniških prostorih br. Ivana Briceljna v Stepanji vasi. Odbor se je potrudil, da je ustregel v vsakem oziru in bo sijajno uspela vinska trgatev marsikateremu gotovo še dolgo v dobrem spominu ostala. — Ivan R e b e r n i k , nabral med brati na vinski trgatvi pri br. Ivanu Bricelju za prepovedan cvetlični dan za Slovensko Sokolsko Zvezo IS K. Na zdar!
»Slovenski klub« v Sarajevu se je preselil iz dosedanjih društvenih prostorov (gostilna Franchini) v novozgrajeno palačo »Nanredek«.
Posredovalnica N. S. Z. Službo iščejo: 2 krojaška pomočnika, 1 pisarniški sluga, 1 trgovski sluga. 1 pomožna pisarniška moč. — Pojasnila daje posredovalnica N. S. Z. v Narodnem domu. — Cenj. slovenske delodajalce prosimo, da se v slučaju, da rabijo dobro in zanesljivo delavsko moč, obračajo na posredovalnico N. S. Z., kjer se jim preskrbi zanesljive delavce vseh strok.
— »Planinski Vestnik«. Izšla je 8. številka »Planinskega Vestnika« s sledečo vsebino: Janez Koprivnik: Pohorie; Janko Mlakar: Iz Zillertal-skih Alp; dr. H. Turna: Mangartska skupina; Jos. Kunaver: Nesreča na Skuti in s slikami: Pogled na Razor, pogled na Kredarico, severna stena Skute, razpoka s truplom Petriča.
Razne stvori.
* Sanitetni oddelki iz Bolgarske.
Včeraj popoldne se je vrnil drugi avstrijski sanitetni odelek Rdečega križa z Bolgarskega na Dunaj. Ta oddelek je deloval skoraj 10 tednov v Sofiji.
* Smrtna obsodba.   Iz Bolcana
1 1 1 , i  t 1 .1 1'       poročajo, da je porotno sodišče ob-
skladu m JPlaca znesek 200 K se j di|o na smrt posestnika Petra redni dohodki podružnice, oziroma j HalIerja iz severne Tirolske, ki je prispevki napram družbi me ne j .Q ,ju5ico An0 Kiemovo, katera zmanjšajo. Znesek 200 K je prejela j je biIa v drUgem stanu, umoril, da se družba in se je zložil: s čistim do- ; lahko poroči z nekim drugim dekle-bickom slavnosti 120 K, z zbirko o priliki neke poroke 21 K, s prispevkom županstva v Biljani 30 K in z raznimi zbirkami prijateljev podružnice 29 K. Iskrena hvala!
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi dne 12. oktobra v gostilni Verges na Savi vinsko trgatev. Začetek ob 7. uri zvečer. Vabijo se vsi prijatelji podružnice na to prireditev. Cisti dobiček se porabi za božićnico, za obdaritev otrok. Godbo na raztezala in drgala.
Društvena naznanila.
Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani vljudno opozarja imetelje srečk    efektne    loterije v
tom.
+ Povodnji v Turčiji. Iz Carigrada poročajo: Vsled nevihte so tudi proge orijentskih železnic nekoliko trpele. Več mostov je bilo poškodovanih. Kolikor se ve sedaj je v Carigradu in v predmestjih utonilo 200 oseb.
* Mož iz Amerike. Iz Saybuscha poročajo, da se je te dni kmet Kotcas nenadno vrnil iz Amerike v svojo domačo vas Milovsko pri Saybu-schu. Našel je svojo ženo v objemu nekega mladega fanta, potegnil nož in zabodel svojo nezvesto ženo in njenega Ijubčka. Nato se je Kottas zglasil sam pri orožnikih.
* Grof Leopold Gudenus t. V Ulrichskirchnu je umrl cesarjev naj-
iiucicijc M«* cicivuie luienje v j višji dvorni komornik grof Leopold podporo domačih umetnikov, da do ! Gudenus, ki je šele pred kratkim do-15. oktobra nedvignjeni dobitki pri- j segel starost 70 let. Njegovi vdovi je padejo v prid loterijskega namena.   J tudi cesar kondoliral v daljši brzo-
226. štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 2. oktobra 19 lo.
Stran 7.
javki, v kateri se spominja Gudenu-sove zahvale, ki mu jo je ta par dni pred svojo smrtjo sporočil za vse dokaze naklonjenosti,
* Dr. Diesel. Do sedaj o dr. Dieslu, ki ga pogrešajo, še nimajo nobenega sledu. Gotovo je, da se je med vožnjo v London ponesrečil. — V najkrajšem času stopi v Nemčiji v promet najnovejša njegova iznajdba lokomotiva z Dieslovim motorjem, poskusne vožnje na progi Berolin^ Devin so se izborno obnesle. Z njegovo lokomotivo se doseže hitrost SO do 100 km.
* Kolera. V 188 od kolere okuženih romunskih okrajih se je do sedaj konstatiralo 1159 slučajev kolere. 76 oseb je umrlo, 89 ozdravelo, 994 oseb je še bolnih. — V Odesi se je primeril še en slučaj kolere, tako da so sedaj za kolero bolne tri osebe. — Zagrebški deželni sanitetni urad naznanja enajst slučajev kolere; ena oseba je umrla. — Kakor poročajo z Dunaja, je vojno ministrstvo pooblastilo poveljnike armadnih zborov, da smejo odložiti vpoklicanje rekrutov, nadomestnih rezervistov in enoletnih prostovoljcev iz onih okrajev, kjer je nastopila kolera.
* Faveve prave sodenske mineralne pastilje, izdelane iz že stoletja za zdravljenje uporabljenih, slovečih občinskih studencev kopališča Soden o. T., so preizkušene pri kašlju, za-sluzenju, katarih, hripavosti itd. To pripoznavajo vsi zdravniki, pa tudi presodna komisija z mednarodne farmacentične razstave na Dunaju, ki je pripoznala zastopniku generalne reprezentance Družbe sodenskih mineralnih produktov, c. in kr. dvornemu dobavitelju V. Th. Giintzertu, Dunaj, VI., Schmalzhofgasse 1 a, za izstavljene sodenske mineralne pastilje, mineralni vrelec in studenske soli najvišjo razpoložljivo odliko: častni križ z veliko zlato kolajno in častno diplomo.
* Pri lečenju srčnih bolezni se
pazi principijalno na redno odvajanje. Iz zelo tehtnih razlogov pa tega ne gre provzročati morda z drastičnimi sredstvi. Naravna Franc Josipo-va grenčica je tako z ozirom na gotovo učinkovanje, kakor tudi na lahko odvajanje najboljši regulator pre-bavljanja. »Fran Josipova grenčica«, pravi profesor Leidesdorf, »se razlikuje od drugih podobnih voda ravno po tem, da učinkuje že v malih množinah in da tudi po daljšem uporabljanju nima slabih posledic« — Vsak dobi lahko Fran Josipovo gren-čico v vsaki lekarni, boljši drogeriji in trgovini z mineralnimi vodami. Odpravno ravnateljstvo v Budimpešti.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 4. oktobra. Skupni ministrski svet je sklenil, da naj se skli-čejo delegacije sredi novembra.
Dunaj, 4. oktobra. Zahteve vojne uprave znašajo 435 milijonov kron in sicer za naročila 200 milijonov in za mobilizacijske stroške 235 milijonov. Druga volilna reforma zahteva zvišanje rekrutnega kontingenta za letnih 40.000 mož, najbrže pa bo dovoljenih samo 35.000 mož.
Dunaj, 4. oktobra. Cesar je bil danes dopoldne obveščen o rezultatu včerajšnje ministrske konference. Glavni rezultat te konference je, da je generalni štab zmagal s svojimi zahtevami. Rekrutni kontingent se zviša za letnih 35.000 do 36.000 .mož. Zvišanje se bo izvedlo le polagoma, končano bo 1. oktobra 1918. Od zvi-•:anega števila pripade infanteriji toliko mož, da bo stanje posameznih stotnij zvišano za 34 mož, ostalo moštvo odpade na artilerijo, tehnične čete in mornarico. Stroški so natančno izračunani, javnosti pa neznani. Znano je le, da bo stala izpopolnitev materijala enkrat 24 milijonov, ki se razdeli na posamezne obroke. Glede mornariških zahtev se govori, da bo uprava pospešila grad-bo dveh dreadnoughtov, ki bosta stala 150 milijonov kron. Stroški, ki jih je vojna uprava že izdala tekom niobilizacij, znašajo 435 milijonov kron. Računa se, da znašajo nove vojaške zahteve pol milijarde, k temu je prišteti še kredite, ki so jih delegacije že dovolile in za katere kredit še ni preskrbljen v znesku 450 milijonov, tako da bo morala monarhija v prihodnjih letih za svojo voj-- :o najeti okoli cele milijarde posojila.
Razgovor s Pašićem.
Dunaj, 4. oktobra. Rezultat raz* govora s srbskim ministrskim pred-, tednikom Pašićem je napravil v vladnih krogih zelo dober vtisk. Upati je, da bo prišlo v trgovsko-oolitičnih in železniških vprašanjih io sporazuma.
Pasic.
Dunaj, 4. oktobra. Danes ob 9. dopoldne se je srbski ministrski predsednik Pasić odpeljal v Belgrad. Na kolodvoru so ga številni jugoslovanski dijaki živahno aklamirali. Z istim vlakom se je peljal tudi bivši bolgarski generalštabni šef general Fičev.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga, 4. oktobra. Namestnik knez Thun je konferiral z zastopniki čeških strank zaradi imenovanja delegatov za dunajska spravna pogajanja. Poročal bo nato današnjemu ministrskemu svetu.
Patriarh Bogdanović.
Belgrad, 3. oktobra. »Pravda« piše, da karlovški patriarh Bogdanović ni utonil, marveč pobegnil v Ameriko, kjer hoče sedaj živeti.
Ponižanje.
Rim, 4. oktobra. »Messaggero« je dobil baje od neke odlične osebe poročilo o stališču, ki je zavzema grof Berchtold napram tržaškim na-redbam ter piše, da grof Berchtold globoko obžaljuje, da se je italijansko javno mnenje postavilo tako ostro proti Avstriji. Berchtold je baje storil vse, da ublaži posledice naredbe tržaškega namestnika, ki so izšle brez njegove vednosti, in se trudi, da bi dal Italiji za to zadoščenje.
Kitajska.
Peking, 4. oktobra. Kitajski parlament je sklenil, da naj se izvoli predsednik kitajske republike na 5 let in da se sme izvoliti po preteku 5 let zopet.
*
Dogodi rea Balkanu.
Tretja balkanska vojna.
Valona, 4. oktobra. Iz Kosova (?) sem dospele vesti pravijo, da se je dvignil ves albanski narod proti Srbom, ker grozi Albancem vsled zaprtja trgov lakota.
Belgrad, 4. oktobra. Pri Vraništi je prišlo do boja z albanskimi četami, Id prodirajo proti Prizrenu. Albanci so bili strahovito poraženi.
Valona, 4. oktobra. Sem dospele vesti pravijo, da je pred Djakovico padel Riza beg.
Belgrad, 4. oktobra. Srbski tiskovni urad je pooblaščen izjaviti, da so vse vesti tujih korespondenc in privatnih brzojavk o posiljevanju žensk s strani srbskih častnikov tendenciozno in hudobno izmišljene ter imajo namen očrniti Srbijo, ki ne stori drugega, kakor da brani svoje pokrajine. Ravno tako neresnične so tudi vesti o renitencah v srbski vojski. Nepojmljivo ]e, komu naj vse to koristi in upati je, da bo spoznala Evropa, ki je bila priča junaških srbskih voiščakov, da v taki armadi ni prostora za upor v trenutku, ko so ogrožene srbske meje.
London, 4. oktobra. »Daily Te-legraph« prinaša obširno brzojavno poročilo o strahovitem albanskem porazu pri
Prizrenu.
V četrtek v ranih jutranjih urah so poskusili Albanci organiziran koncentričen napad na mesto. Srbi so bili na napad popolnoma pripravljeni in so pustili, da so se Arnavti nemoteno približali na 500 metrov. Tedaj šele so začele delovati srbske puške in topovi. V strahovitem ognju so bili Albanci z velikanskimi izgubami zavrnjeni. Med arnavtskimi vrstami je izbruhnila strahovita panika. Cele kolone so bežale v divjem begu proti Djakovici. Srbi so zaplenili med drugim tudi dva topa in en brzostre-len top.
Belgrad, 4. oktobra. »Štampa« poroča: Po večurnem krvavem boju so Srbi pregnali Albance iz Struge. Vsraši se koncentrirajo med Dibro in Prizrenom.
Sofija, 4. oktobra. Srbska vlada je odgovorila na bolgarsko zahtevo, da naj smatra Srbija tudi vjete makedonske Bolgare za vojne vjetnike v albanskih bojih, negativno z motivacijo, da so ti sedaj srbski podaniki. Zato je pridržala bolgarska vlada 50 srbskih vojakov v Sofiji kot tale.
Bolgarska, Grška in Turčija. -— Pred četrto balkansko vojno.
Carigrad, 4. oktobra. Diploma-tične zveze med Turčijo in Bolgarsko so se včeraj obnovile.
Carigrad, 4. oktobra. V zahodnji Trakiji je prišlo do hudih spopadov med bolgarskimi četaši in Grki- Do sedaj je padlo v teh bojih 200 Grkov.
Rim, 4. oktobra. Upati je, da bodo velesile ponudile Grški in Turčiji svoje posredovanje.
Atene, 4. oktobra. S kraljevim ukazom so bili vpoklicani dne 8. avgusta odpuščeni rezervni letniki 1901—1909.
Sofija, 4 .oktobra. V kratkem se . odpošlje bolgarska komisija na Gr- j ško, da prevzame ujete  bolgarske s
vojake. Enaka grška komisija pride v Sofijo.
Pariz, 4. oktobra. »Temps« poroča iz Aten: Bolgarska predlaga zopet, da naj se Makedonija in Trakija spojita v avtonomno državo. Bolgarska je izdelala že načrt za četaše, ki naj skušajo uresničiti to idejo. Turčija se o tej ideji še ni izrazila.
Frankobrod, 4. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da je turško stališče v vprašanju Egejskih otokov sledeče: Turčija zahteva vse otoke do višine otoka Rhodosa, južnih 12 otokov pa je pripravljena odstopiti Grški. Ce ni mogoče izvesti tega načrta, zahteva Turčija avtonomijo vseh otokov pod sultanovo suvereniteio in pod grško upravo, otoki pa naj se nevtralizirajo, to je, naj ne dobe posadke in naj se ne utrde.
Carigrad, 4. oktobra. Po vesteh iz Carigrada, je ostal bolgarski delegat general Savov v Carigradu, ter razpravlja s turško vlado o novi ideji kooperacije Bolgarske in Turčije. Ustvari naj se iz zahodnje Trakije in srbske in grške Makedonije avto- j nomna država. Trdi se, da se bolgarski merodajni krogi z ozirom na zapleteni položaj na Balkanu in na tež-koče, s katerimi se ima boriti Srbija, resno bavijo z možnostjo realizacije tega projekta.
Carigrad, 4. oktobra. Iz Gumul-džine poročajo, da je prišlo tam do hudega boja med bašibozuki in bolgarskimi četami. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub.
Kelmorajn, 4. oktobra. »Kolni-sche Zeitung« potrjuje vest, da se Bolgarska mrzlično preskrbljuje z vojnim materijalom.
Pariz, 4. oktobra. Velesile tro-zveze in tripelentente so v Carigradu in v Atenah že ponudile svoje posredovanje. Trozveza zahteva za Turčijo otoka Mitilene in Kios.
London, 4. oktobra. Beg Abro je kot turški delegat odpotoval v Atene, da nadaljuje pogajanja, vendar ni mnogo upanja, da bodo pogajanja uspešna.
Dunaj, 4. oktobra. Iz Soluna poročajo, da je izbruhnil med grškimi četami v Solunu upor. Več častnikov je bilo pomorjenih.
Pariz, 4. oktobra. Listi poročajo, da je porta pripravljena dovoliti, da se vprašanje Egejskih otokov preloži na poznejši čas in mir z Grško definitivno podpiše, kar se lahko zgodi tekom dveh tednov. Veliki vezir je baje veleposlanikom izjavil, da bo turška vojska v kratkem demobilizirana. V mladoturških krogih se pojavlja odločno stremljenje, da se sklene definitivna zveza z Bolgarsko na podlagi določb političnega programa.
Srbsko posojilo.
Pariz, 4. oktobra. Srbsko posojilo bo prvo izmed vseh balkanskih posojil, ki se bo realiziralo na francoskem denarnem trgu. Težko pa bo šlo Grški, da bo dobila francoski denar.
Angleški poslanik v Belgradu.
Belgrad, 4. oktobra. Novi angleški poslanik Charles Louis de Graz je prispel sem ter ga je kralj sprejel.
Neresnične vesti.
Belgrad, 4. oktobra. Vesti o pismu Esad paše srbski vladi in o pre-kinjenju železniškega prometa z Bolgarsko so popolnoma neresnične.
Gospodarstvo.
— Hmelj. Žalec, 2. oktobra. Vsled naročila c. kr. poljedeljskega ministrstva se je južnoštajersko hmeljarsko društvo udeležilo letos tudi poljedelske razstave, ki se je priredila povodom »Grazer Herbst-messe« v Gradcu od 27. septembra do 5. oktobra t. 1. ter vposlaio 60 vzorcev goldinga in 10 vzorcev poznega hmelja. Najvišje odlikovanje, namreč častna diploma c. kr. poljedelskega ministrstva, se je podelila gospej Tereziji dr. Sribarjevi v Dre-Sinji vasi. Srebrna državna kolajna kot II. in III. darilo se je priznalo gg. Josip Sirci iz Žalca in Franc Plaska-nu iz Orle vasi. Bronasta državna kolajna kot IV. darilo g. dr. M. Šri-barju v Drešinji vasi. Zlata, oziroma pozlačena razstavna kolajna kot V. in VI. darilo gg. Karel Janiču in Fr. Robleku iz Žalca. Srebrna kolajna kmetijske družbe kot VII. darilo g. Andrej Antlogi v Gotovljah. Srebrne razstavne kolajne kot VIII., IX. in X. darilo gg. Vinko Steinerju iz Pe-trovČ, Anton Vodeniku iz Petrove in Avgust Sušniku iz Celja. Bronasta kolajna kmetijske družbe kot XI. darilo g. Josip Flajsu iz Žalca. Bronasta razstavna kolajna kot XII. in XIII. darilo gg. Franc Cukali iz Go-milske in Josip Povšetu iz Orle vasi. Za poznji hmelj se je g. Edvard Ku-kecu iz Žalca priznala častna diplo- j ma. Vzhodnoštajersko hmeljarsko \ društvo iz Fiirstenfelda je poslalo le 24 vzorcev.
Poslano.
Iz »Slovenčevega« poročila o seji deželnega zbora z dne 30. m. m. posnemam, da je poslanec Jarc med dr. Lampetovim govorom v neslanem medklicu hotel mene izpostaviti za-smehu.
Ker se v stvar, o katerej se je takrat razpravljalo, nikdar vtikal nisem, zavračam netaktnost Jarčevo in prepuščam slovenskej javnosti, naj sama sodi. se-li vjema s pravili družabne olike, da se napada čisto neprizadeta in poleg tega še nena-vzoča oseba.
V Ljubljani, 4. oktobra 1913.
Ivan Hribar.
„Veiečasini" dr. Kreft!
Vi ste se včeraj v svoji brezča-stnosti tako daleč spozabili, da ste me pod varstvom imunitete imenovali »vlačugo«, mene. ženo, za katere ljubezen ste beračili, kakor Vam morem dokazati z Vašim lastnim rokopisom. Vi ste najpodlejši strahopetec in lažnjivec, ki je kdaj hodil pod soln-cem in če bi imela jaz brata, bi Vam ta dal s pasjim bičem edini odgovor, ki Vam gre. Vi ste to zadnjo infami-jo storili samo, da bi me pognali v samomor, ker veste, da dokler bom sopla, ne bom nehala z bojem za pravico in resnico in da pomeni s tem združeni zadnji obračun za Vas in za Vaše kumpane kaznilnico.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1913.
Kamila Theimer.
Izjava.
Kranjskemu deželnemu zboru je bilo včeraj pridržano, postati unikum med vsemi parlamentarnimi korpo-racijami. Pod zaščito imunitet me je gospod dr. Krek imenoval vlačugo in pripovedoval prizor, ki je od prve do zadnje besede zlagan. Jaz sem šla takrat — žal — na Prtovč in to s polno vednostjo mojega zastopnika gospoda dr. Kokalja, ne da bi beračila za ljubezen, marveč da bi se z dr. Krekom posvetovala, kako je njega iz boja izločiti in ga rešiti, ker sem slišala, da je beden in bolan. Na smrt utrujena in do kože mokra sem prišla na Pertovč in sem bila najprej po dr. Kreku jako prijazno sprejeta. Šele ko sem omenila, da ve dr. Ko-kalj za moj obisk, je izbruhnil vihar. Nič več ni hotel verjeti, da imam dober namen in obsul me je s ploho psovk, med katerimi pa besede »vla-čuga« ni bilo. Ponoči in v megli sem hotela proč, a on je zaklenil vrata in mi branil oditi skozi okno. Vse to ob plohi psovk, ki tudi tedaj ni nehala, ko sem ga nujno — pa ne na kolenih! — prosila, naj neha, ker tega več ne prenesem. Da bi nehal ta nevredni prizor, sem končno dala lažnjivo samoobdolžitev, nakar je naposled sobo zapustil. Ponoči sem vsled razburjenja in prevelikega napora hudo obolela. Dan na to me je potem Krek prosil odpuščanja in mi je hotel pisma vrniti. Slaba in bolna, kakor sem še bila, sem mu odpustila in ga prosila, naj uniči pisma, ki nimajo zame nobene vrednosti. To je resnica in nič kakor gola resnica, katero sem vsak čas pripravljena potrditi pred sodiščem. Ker to dr. Krek prav dobro ve, se tudi na mojo tožbo od deželnega zbora ne pusti izročiti sodišču in se s tem označuje sam kot to, kar je.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1913.
Kamila Theimer.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«: Neimenovani v Toplicah na Dolenjskem, 30 K, moto:
Ker tuja roka vmes posegla in polastila se moj denar, zato položim mi ostalo polovico domu na oltar! Visokošolec v Gorenji vasi, za poljub 1 K; v gostilni »Kočevje« na Vojskem pri Idriji darovali narodnjaki 2 K in gospa  Mat. Sebenikar iz Unca, 20 K, mesto venca umrli Mariji   Majcen v Mokronogu. Skupaj 53 kron.
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«: Lapajne Ivan, Idrija, 1 K 20 vin., za cvetlični dan z geslom »Počasi, pa gotovo«; Josip Tomažin, višji poštni oficijal v Novem mestu, 16 K, nabrano na račun prepovedanega cvetličnega dneva od gospodov »Tučkovega omizja« in tudi ^drugih prijateljev »Sokola«; Anton Strekeli v Ljubljani, 1 K, mesto cvetličnega dneva; uradništvo »Mestne hranilnice ljubljanske«, kot odgovor na prepoved cvetličnega dne 75 K 50 v, i. s. knjigovodja Pretnar 8 K: po 5 kron: Abulner, dr. Černe. ravnatelj Milohnoja, Mešek in Petrič; Rode 4 krone; po 3 K: Jeruc, Kuralt, Susteršič, Trtnik Vilko, Trtnik Franjo; po 2 K: Hiter, Hrast, Pavlin, Prelovec,
Svetek Milena, Šarceva, Tauses, Trstenjak in Zupan; Rak 1 K 50 v; pa
1 K: Koče var jeva, Logar Iva, Bu-kovnik Fr. in Sterlekar in gospodični Olga Ribnikarjeva nabrala pri Neimenovanih, kot odgovor »prepovedanemu cvetličnemu dnevu« 53 K 80 vin., z geslom: »Slovenec bodi Sokol — Slovenka Sokolića.« Skupal 146 K 50 vin.
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo« so darovali mesto cvetličnega dneva: Zbirka »Goriške sokolske župe« 400 K; Leopold Schegula, Novo mesto, 20 K; Neimenovan 10 K ter telovadno društvo »Sokol« v Trbovljah, 10 K: »Sokol«, Štepanja vas, 15 K. — Vsem darovalcem so^ kolski »Na zdar!«
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 2. oktobra: Marija Leve, bivša kuharica, 73 let. — Marija Vi-rant, delavka. 35 let.
Dne 3. oktobra: Marija Dolenc, hči mizarskega delovodje, 2 leti.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Kclloverja SeiđIStz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica
2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dnnagu, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoIIov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Ziine cene v Budimpešti-
D-,e 4. oktobra 1913. • T e r ni i n.
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1054
Pšenica za april 1914.   .  . za 50 kg 11*40
Rž za oktober 1913 .  . . za 50 kg 8'19
Rž za april 1914 .... za 50 kg 8*92
Oves za oktober 1913   .  , za 50 kg 762
Oves za april 1913. ... za 50 kf? 7-91
Koruza za maj 1914 .  . . za 50 kg 6*62
Meteorologijo poročilo.
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 7SS mm
o J* o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera- j turav C	Vetrovi	Nebo
3. n	2. pop. 9.zv.	738-4 738-5	20-2 144	si. zahjzah. si. zah.	pol oblač. jasno
4.	7. zj.	736-8	9-5	sr. svzh. del. oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura 14'2't norm. 12-5°. Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala.
Prebridka izguba nas je zadela, ko je umrl naš nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod 3521
Leopold Ferjan
šolski voditelj v Olševku.
V dnevih bridkosti so nam stali na strani znanci in prijatelji, ki so tudi v mnogobrojnem Številu spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Vsem izrekamo presrčno zahvalo.
01ievek-Siraž!sče,21. sept. 1913. Žalujoči ostali.
ta \e pri'atel naš pravi,
Bi nas krepi,
Da smo zvrsti lnzdravil
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi ln ne omami, ampak daje moč in veselje do delal
Varujte se
ponaredb,
Pristni „FliDHI/.ri" se dobi edino od Rastlinsko destilacije TLORIAN' v Ljubljani. ———
Svarilo pred ponaredbami
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturna trgovina
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
44
v Ljubljani, Romanskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli, lastnik in fef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. L kir. odd. del boln
1 Franc Furlan S
I       naslednik Fascbingove vdove §
I blfučavničarstoo j zaloga štedilnikov #
se nahaja:        535 |
^ Ambrožev trg štev. 9. i
Najnovejše kravate za gospode ::
pentlje, samoveznice in vse drmje moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. itd.
vse v največji izbiri in tiajboljši kakovosti v modni in športni trgovi?;
P. MagdiČ, Ljubljana, nasproti glavne pošte
1
1
Stalni
3363
brojevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20.
Kemična   tvornica   Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obl. varovano.) 2291
Najidealnejše sredstvo za  osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Neprcffločljive fasade z apneno malto. Zasiu^fvo in zaloga: F. P. Vidic I Comp.. Ljubljana
NE.IG-E..DE FLEURS
19
nove vrste, zna- jjrema u |g| ©fepaZ higS" S '
stveno izdelana
Pusica 80 h.
Dobiva se povsod.
3347
sredstvo sedanjosti.
Škatlja K 1-SO.
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Proda se radi pomanjkanja prostora [
tvo
—
in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališ a ulica 12,
Kdor vč za rado, premog ali velike gozdove ali jih ima naprodaj, naj se obrne name za brezplačno posredovanje za prodajalce kakor za kupce Gregor Prosen, rudokopni podjetnik v Lescah, Gorenjsko.
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir 94
IVE« <SJEI5ilQnULf Jfi* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MariahiEferstrasse št. 37.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Kat i raka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre In trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440       Prosim, prepričajte se!
z Prodajajo se tudi narodne peče. ~
Velezanlmlv slikozor
z mehanično menjavo slik Samo za moške. Zraven 50 velepikantnih fotografič-nih posnetkov zastonj. Za-iadi posebne ostrosti okularjev pridejo slike posebno lepo in plastično do veljave in to panoramo z mehanično menjavo slik gospodje zaradi nje pikantnosti radi kupujejo. Popolna panorama s 50 fotografijami samo K 3*90. Edina razpošiljalnica diskretno po povzetju H. Svoboda, Dunaj, HI./2, Hiessgasse 13—23
Strogo solidni! najstarejša domača tvrtki
Juveli 9 zlatnina f
srebrnina ter razne ure.
Popravila In nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga m
z znamko
(i
Ceniki zastoai.
.m
Ceniki zastonj.
Lud. Čer ne
jnvelir, trgovec z arami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Specialna rneJna trgovina
za gospode in dečke
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta št. 3
Vedno najnovejši klobuki,
cilindri, čepice, perilo,
kravate,
i. t. d.
od preproste do najfinejše izvršbe.
Slovenko, katera ima lepo pisavo in zna pisati na stroj 3534
sprejme Vy3rova tov. hranil praga Vili
N. B. Želimo tudi prepis spričeval iz meščanske in trgovske Šole. Mesečna plača K 90'—, Oni, ki bode sprejeta, se povrne vožnja v Prago.
Kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
MODERNO PRALNO SREOSTO
Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
Gottlieb Voifh
DUNAJ
Naprodaj po vseh trgovinah.
Koinp., Iifiiblfana
■ tovarna zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
rivac
:: s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :: S
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! is. =3'
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, f' S
^77418
2++U
6142
Ruska historija.
Arkad Awierczenko,
Humoreska posvečena ministrstvu prosvete.
(Iz poljščine po »Nowi Reformi« pre-vel F. C.)
I.
Neki ruski dijak je umrl radi tega, ker je ljubil botaniko. Šel je na polje brat rastline. Stopal je, peval poluglasno in trgal cvetke.
A z druge strani polja se je prikazala kopica mož in žena iz Nižne Gololevke.
»Pozdravljam vas, dragi kmetje,« jih je ogovoril vljudni dijak, snel kapo in se klanjal.
»Pozdravljamo te, ščukin sin, da bi te požgalo!« so odvrnili možje. »Kaj hočeš tu?!«
»Hvala. Ničesar nočem,,« je rekel dijak, sklonivši se in izruvši bilko.
»Kaj hočeš tu?!«
»Kakor vidite, se pečam s her-barstvom.<;
»Kaj hočeš tu?!«
Dijakovo uho je končno opazilo čuden ton trdovratnega povpraševanja kmetov. Ozrl se je po njih in zagledal od strahu in zlobnosti razvne-tc oči, blede obraze in umazane žila-ste pesti.
»Kaj hočeš tu?!«
»Kaj pa mislite, ljubljeni bratje .. . Ako vam je žal tega cvetja, vam seveda vrnem vaše cvetlice...«
Tedaj stopi iz srede kmetov naj-modrejši med njimi, stari Peter Sa-\vielicz Nepazi-Korito. Bil je starček bel kakor mesec in bedast kakor hlod.
»Cvetke zbiraš, ušivec,« ga je hripavo nagovoril modri. »On laže, otroci! Kolero razširja!-«
Avtoriteta starcev belih kakor mesec in bedastih kakor hlod, je bila med kmeti vedno velika.
»Dobro govori Sawielicz! Uje-mimo ga bratje . . . Približaj se mu od leve strani!« Dijak je zaplakal.
»Piskaj! Piskaj še, vragov sin! Misliš, da ti morda pride na pomoč hudič, tvoj oče? Preišči ga no stric Minia! Ali nima kakega praška?!«
Našel se je prašek.
Čeravno je bil to zobni prašek, vendar, — ker se je pri kmetih v vasi Gololevki čiščenje zob vršilo vsega skupaj le enkrat na teden v vladni krčmi in sicer na najprimitivnejši način — je kulturelni plen, ki so ga našli v dijakovem žepu zavitega v papir, v očeh kmetov docela potrdil zločin dijaka.
»O, prašek je! Kolerični! Kako mislite bratje: naj-li utopimo vraga ali ga kar tu poteptamo?«
Obe perspektivi sta bili dijaku tako malo vabljivi, da je spregovoril:
»Kaj vam pa pade v glavo, gospoda moja!? To vendar ni nič drugega kakor navaden prašek za čiščenje zob . . . Popolnoma neškodljiv. Ako želite, ga pojem. Kaj?«
»Lažeš! Ne poješ ga!«
»Zagotavljam vas! Pojem ga in nič hudega se mi ne zgodi.«
»Vseeno je, bratje, od česa pogine. Naj ga požre!.«
Dijak je sedel sredi gostega kroga in začel pridno jesti zobni prašek.
2ene, ki so ga gledale, so bile bolj občutljive, vroče so plakale in šepetale:
»Sam si pripravlja tako bolestno smrt! In še tako mlad! ... in brez spokorjenja!«
»Vse!« — je vzkliknil dijak, ka-zaje prazno vrečico.
»Pojej tudi papir,« je odločil Peter Sawielicz, beli kakor mesec in bedasti kakor hlod.
Glasom vesti v časnikih, — je krmenje dijakovo končalo s praškom za čiščenje zob, nakar so ga baje spustili. Toda v resnici temu ni bilo tako.
Dijak se je zvijal in požrl izpraznjeno vrečico, nakar so ga preiskovali dalje. Našli so notes, ščetico za zobe in stekleničico z arabsko gumo.
»Jej to!« — je ukazal disponent nezaželjenega dijakovega obeda — Nepazi-Korito.
Dijak se je hotel zahvaljevati, trdeč, da je že sit, ko je pa zagledal odločne bradaste obraze, ki so se mu bližali, se je brez ugovora spravil na notes. — Ko je bil s tem gotov, je z močnimi mladimi zobmi na drobno razgrizel ščetico, popil arabsko gumo in rekel svečano:
»Vidite gospodje? Ali nisem imel prav, ko sem trdil, da to v resnici niso nevarni predmeti?«
»Da, res je,« je odgovoril dobrodušni kmet po imenu Kravja-Opeka. j > Ni bilo treba, da smo mu storili krivico.,« j
»Nevedni narod ste!« je rekel di- s jak in vzdihniL '
Najbolje bi bilo kmete ošteti, posloviti se od njih in iti dalje, toda dijaka je pogubilo to, da je bil inteli-gent do kosti.
»Nevedni narod ste!« je ponovil. »Veste-li na primer, da se epidemija kolere ne razširja potom praškov, temveč po skrajno majhnih telescih, ki se nahajajo v vodi, na zelenjavi in na sadju, tako imenovani vi-brioni, ki so tako neznatni, da jih je na kaplji vode mnogo več kakor par tisoč.«
»Pojasni bolje, no!« je zaklical neverno Peter Sawielicz, ko so nekateri napravili obraze, kakor bi verovali. Sploh je bilo razpoloženje tako ugodno, da so odpustili dijaku celo njegovo trditev, da je izvor strele v elektriki in da so oblaki posledica vodne pare, prenesene od vetra z enega mesta na drugo. Pritajeno mrmranje se je čulo le pri nezaslišani trditvi, da mesec sam ne sveti, ampak da oddaja samo svetlobo solnca.
Ko se je pa dijak osmeiil do predrzne trditve, da je zemlja okrogla in da se vrti okolu solnca, tedaj se je tolpa kmetov vrgla nanj in ga začela biti . . .
Dolgo so ga bili, m potem so ga utopili v reki.
Zakaj so to časniki zamolčali — ni znano.
II.
Radi pijančevanja odpuščeni telegrafist Vaška Mrmravec se je dolgo potikal po kolodvoru in iskal kak izhod iz svojega težkega položaja.
In povsem nepričakovano je našel izhod v obliki zmečkane kokarde, ki jo je najbrže zgubil častnik, ko je šel čez tir.
»Na delo!« si je velel Vaška Mrmravec. Pripel je na svojo telegra-fistovo kapo častnikovo kokardo, oblekel je suknjo, najel voz, sedel prav široko vanj in naročil:
»Pelji v vas Nižno Gololevko! Urno! Plačam tam!«
Ob slabem zvonklanju tresavk se je ustavila trojka pred županovo hišo. Vaška Mrmravec je skočil elastično z voza, kmeta, ki je prišel mimo ves zmeden ob pogledu na njegovo paradno prikazen, je udaril v uho ter zavpil:
»Golazen! Zapreti te dam! Ne vidiš oblasti?! Popuščate že! Pozovi mi župana!«
Prestrašen in zmeden priteče župan.
»Cesa želite oče?«
»Oče? Kanalja, jaz ti pokažem
»očeta«!
Ne vidiš generala? Kdo se vozi tu s trojko? Kdo si ti? Doli s čap-ko, ali ne? Kako ti je ime?« »Kra . . . kravja opeka.« Telegrafist je stemnil obraz in udaril s pestjo zmedenega Kravjo opeko po zobeh.
»Župan, zapri ga! Pozneje obračunam ž njim. Vam že pokažem!!! Ali ste že popustili? Župan! Koj mi zberi kmete, papir prečitam!«
Po preteku desetih minut so se zbrali vsi kmetje Nižne Gololevke kakor siv, prestrašen oblak.
»Tiho!« je kriknil Vaška Mrmravec in stopil naprej. »Pismo je takole: Z ozirom na oklic cesarske komisije intendanture sanitetnih vzorov z utisnjenim takim-le pečatom, v sporazumu s penzijskim oddelkom javne biblioteke imajo se pobirati od vsakega kmeta po dva rublja in deset kopejk kot trotoarna pristojbina in vposlati v Sankt Petersburg na mirovni kongres.
Ste razumeli? Kdor se temu upira, zapade kazni do dveh let trdnjav-ske ječe, spremenljive v globo do 500 rubljev v srebru. Ste razumeli?«
»Razumeli, vsemogočni gospod!« so šepetale ustnice kmetov.
»Vsemogočni?!« je kriknil telegrafist. »Golazen!!! Ne poznate te kokarde? Niste čitali cesarske naredbe o heraldiki? Župan! Zapri tega! In tega! Naj sedijo! Kako te zo-vejo? Nepazi-Korito? Zapri ga!«
Uro potem je vstopil župan klanjajoč se v izbo, položil pred telegrafista denar in rekel boječe:
»Mogoče . . . kar se tiče papirja ... da bi pogledal . . . kar se tiče pečata . . .«
»Osel!!« je zarjul telegrafist, spravil denar v žep, pahnil zmedenega župana sirovo v stran, odšel na dvorišče in skočil v voz.
»Jaz vam pokažem, !)povi!« je zagrozil telegrafist županu in zginil v oblakih prahu.
Najmodrejši med kmeti, Peter Sawielicz Nepazi-Korito, beli kakor mesec in bedasti kakor hlod, je šel k županu in rekel:
»Iz samega Petersburga. Koj se mu pozna. Možje, ceno smo jo skupili!«
Spominjajte se
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izb ero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjnjejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
■minili ni' m ii   p i  i     u in i      i   i |i.i™
Dobro blago se samo hvali!
9
lastnik zaloge prvovrstnih gla-sovirjev, planin in harmonijev,
zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, *
Ljubljana, Poljanska c. 13.
S 1. avgnsiom
povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nad-str. v prodajalce prostore v Isti faiai. Prodajal bodem tudi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. — iščimo reelne tvrdke.
Dobro blago se samo hvali!
Eupnjte In zahtevajte edino le v
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja In ruma na dsbelo v Ljubljani, Rožna ulica Jfev. 41
tirnica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= krasno opremil eno 1
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno -opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit ščine, že obrabljene vozove in —' konjske oprave- ————
m @ m m m usa ©m
enje
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
i l
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
ročnih del
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
fjttbljana, SoSna ulica.
T
Podpirajte domaČo initostrijol
Stare nogavice sa ceno podpletnjelo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni strofi od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delani brez agentov, so cene veliko nižje.
I
Najmodernejše bluze,
jutranje obleke. :
•      / Vse potrebščine za šivilje.
Športne jope in čepice
za dame in otroke.
Postrežba solidna in točna.
A. KUN C
Ljubljana Dvorski trg 3.
♦ Najnižje, stalne cene,
Ceniki na razpolago.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezisk a ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, Šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesce cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracifske cvetlice za dvorane :s   in balkone. ::
^ $$
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, ;: vrtnar, LJubljana, s
^xipoxoč^xrxo ^pecijalno
in otroško konfekcijo
:elo solidne tvrdke
Krištof ič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne Fine Moderne
kostums, f g« m « jopice,
krasne plašče,    P g  p   zimske plašče,
; nočne halje, :    O L |J L L   B0E in mufe, K b i l a. perilo.
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
pbf" Pošilja na izbiro tudi np deželo.
9011
^738
57
Jubilej „Sohola" v Ljubljani.
Sokolsko jubilejno razstavo priredi »Sokol« v Ljubljani, kakor smo že poročali, o priliki 50letnega jubileja, m sicer v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki so jo bratje razstvaru odseka ob tej priliki okrasili in priredili v razstavne namene. Petdesetletni obstoj nudi v življenju društva mnogo zanimivih m važnih dogodkov. Razstava jih hoče pokazati z raznimi spcmiinskimi predmeti, ki so v posredni ali neposredni zvezi s sokolo-vanjem ljubljanskega Sokola. Iz skrbno izdelanih statističnih tabel in pa iz preglednega zemljevida slovenskih pokrajin z označbo sedežev slovenskih sokolskih društev, je razviden mogočen razvoj slovenskega So-kolstva, ki je imelo svoj izvor v ljubljanskem Sokolu. Zanimive fotografije krepkih telovadcev iz početne pa do sedanje dobe nam pričajo, da je ljubljanski Sokol vedno imel številne in dobre telovadce. Mnogovrstne fotografije članstva iz raznih dob, so nam dokaz, da se je članstvo vedno zvesto oklepalo sokolskega prapora, in da je imelo v svojem bratskem članskem krogu najodličnejše narodne delavce. Slike iz raznih slavnosti in spominske kolajne nam kažejo, kako obilokrat se je udeležil ljubljanski Sokol vedno narodnih priredb in pri njih sodeloval. Mnogotera darila in diplome, ki so jih priborili telovadci ljubljanskega Sokola na raznih tekmah, so nam najzgovornejša priča o visoki njihovi izurjenosti. Vse pa rodi uspeh, ako družimo koristno z zabavnim. V to svrho je gojil ljubljanski Sokol tudi družabno življenje med svojimi člani: Z ličnimi vabili jih je vabil na originalne maškarade, besede, prijateljske sestanke itd. V vsakoletnih »Letnih poročilih«, ki so za sokolskega zgodovinarja izredne važnost, je poročal ljubljanski Sokol članstvu o svojem delovanju. Vrhu tega pa je izdal še celo vrsto drugih publikacij, dobro vedoč, da sta si živa beseda in mrtva črka nerazdruž-ljivi sestri za uspešno širjenje sokolske ideje. Nadalje bodo razstavljeni raznovrstni sokolski predmeti, kakor: deli starega sokolskega kroja, zletni odznaki, spominski albumi, razglednice itd. Na razstavi si bodo posetniki lahko ogledali tudi veliki originalni plakat za III. slovenski vsesokolski zlet, ki je dovršeno delo akademičnega slikarja tov. Vavpo-tiča. Nad vsemi temi predmeti, ki jih v podrobnosti ne moremo tu navajati, bo plapolal častitljivi prapor Sokola v Ljubljani v družbi z mnogobrojnim!* spominskimi trakovi, ki so mu jih poklonile zavedne Slovenke in Slovenci ob raznih prilikah v pri-znalni znak neprecenljive vrednosti sokolskega dela za narodno jačenje.
Iz bujnega zelenja bosta zrla na spomine izza 501etnega življenja Sokola v Ljubljani ustanovitelja slovanskega Sokolstva, nepozabljiva sokolska velikana Tyrš in Fiigner. Pestra slika, ki jo nudi jubilejna razstava, mora zanimati vsakega Slovenca. Zato pričakujemo opravičeno, da si bode ogledalo mnogoštevilno občinstvo znamenite in zanimive spomine iz 501etnega sokolovanja Sokola v Ljubljani (saj je sokolsko delo izredne važnosti za povzdigo in razvoj celokupnega slovenskega naroda.
Jubilejna razstava, ki jo priredi telovadno društvo Sokol v Ljubljani ob svoji 501etnici, se otvori v »Mer-kurjevi dvorani v Narodnem domu v nedeljo dne 5. oktobra 1.1. ob pol 11. uri dopoldne. Odprta bo vsak dan od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 4. ure do pol S. ure zvečer; v nedeljah od 9. do 1. ure popoldne in od 2. do 7. ure popoldne. Vstopnina za odrasle 40 v; za dijake in dijakinje po 20 vin.; cena vodniku po razstavi 10 vinarjev. — Opozarjamo na to zanimivo in do sedaj prvo večjo slovensko sokol, razstavo, ki naj jo vsi zavedni Slovenci, kakor tudi bratje Sokoli obiščejo v čim največjem številu.
Jubilejne javne telovadbe. Jedro vseh slavnostnih prireditev je javni telovadni nastop članstva in naraščaja. Naraščajeva javna telovadba se vrši v soboto 11. oktobra ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma«, člani in članice pa nastopijo istotam v nedeljo 12. oktobra popoldne ob 5. uri. Članska telovadba bo posebno zanimiva radi tega, ker ima deloma zgodovinski spored. Nudila bo pregled razvoja prostih vaj izza prvega slovenskega vsesokolskega zleta. Izvajale se bodo proste vaje s I. zleta leta 1893., potem z II. zleta leta 1904 in naposled vaje za III. zlet leta 1914. Pokaže se tako, kako velikanski napredek se je dosegel v teku te dobe v slovenskem Sokolstvu na polju prostih vaj. Svoje špecielno delo pa pokaže Sokol v Ljubljani v telovadnih plesih, ki zopet po svoji težkosti in kombinaciK visoko nad-
krfljujejo navadne proste vaje, namenjene za izvedbo kar največjega števila telovadcev, dočim morejo plesom biti kos samo najboljši telovadci. Razen že javno izvajane »Ga-vote« (Czibulka) in valčka iz opere »Faust«, se ob jubileju izvede nov ples in sicer po barkaroli iz Offen-bachove opere »Hoffmannove pripovedke«. Docela se prilagajoč glasbi, ima nova ta telovadna skladba seve docela drug značaj nego med seboj zopet različna gavota in valček.
V soboto, 11. oktobra zvečer ob 8. uri, v telovadnici Narodnega doma javna telovadba naraščaja Sokola v Ljubljani. Ta telovadba obsega: 1. vaje na orodju, 2. proste vaje I. oddelka, 3. proste vaje II. oddelka, 4. igre I. oddelka in 5. skupine II. oddelka.
Po telovadbi se vrši v veliki dvorani Narodnega doma ob prostem vstopu »Prijateljski večer« s koncertom orkestra bratskega Sokola I. v Ljubljani.
V nedeljo, dne 12. oktobra, se vrši dopoldne ob pol 11. uri slavnostno zborovanje v telovadni dvorani Narodnega doma, pri katerem zapoje slavnoznani zbor bratsko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pristop k zborovanju imajo razen članov vsi vabljeni gostje. Po zborovanju ob 12. uri opoldne se vrši sokolski izprevod po mestu, med katerim se Sokol pred mestno hišo pokloni mestu Ljubljani. Ulice, po katerih bo izprevod korakal, naznanimo pravočasno. Popoldne ob 5". uri se vrši v telovadnici Narodnega doma javna telovadba članstva Sokola v Ljubljani. Ta telovadba obsega: 1. vaje telovadcev na orodju, 2. vaje izbranih telovadcev na drogu, 3. proste vaje telovadcev in sicer: a) s I. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani 1. 1893.; b) z II. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1904 in c) vaje za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. 4. Vaje izbranih telovadk na bradlji. 5. Telovadne plese izbranih telovadcev in telovadk in sicer: a) gavota po skladbi Czi-bulke, b) valček iz Gounodove opere »Faust« in c) barkarolo iz Offerf-bachove opere »Hoffmannove pripovedke«. 7. Zaključno skupino.
Zvečer ob 8. uri se vrši ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma, pri kateri svira orkester bratskega Sokola I. v Ljubljani in poje sokolski kvartet. Priprave za veselico so v polnem teku, preskrbljeno bo za izborno postrežbo tako v jedi kakor v pijači, pa tudi za raznovrstne zabavne zanimivosti. Priredi se tudi srečolov z jako lepimi in dragocenimi mi dobitki. V telovadni dvorani pa bode rajala v plesu mladina. V vseh prostorih postavljeni bodo paviljoni, v katerih bodo stregle vrle narodne gospe in gospodične.
Čestitke »Sokolu v Ljubljani«.
Društvu je došlo že sedaj več čestitk od društev in posameznikov s Slovenskega in Češkega. Navedemo naj pozdrav Češke sokolske zveze, ki je došel takoj za že objavljeno čestitko praškega Sokola: Bratje!
Predsedništvo »Češke Obce Sokolske« Vas radostno pozdravlja, dragi bratje, ob Vašem prazniku, ko se Vaše društvo spominja petdesetih let vnetega, navdušenega in uspešnega dela na sokolskem polju.
V teh dnevih premotrivamo Vaše požrtvovalno in neumorno delo za povzdigo sokolske stvari in njen nadaljni razmah, in se z Vami spominjamo vseh krasnih uspehov, ki jih je Vaše društvo doseglo ne le na tehničnem, temveč tudi na organizačnem polju kot materinsko društvo vedno na čelu vsega slovenskega Sokolstva.
Današnji pregled vseh Vaših idealnih teženj in nesebičnega dela Vam bodi nadaljna svetla točka v Vašem zavednem in neumornem delovanju, da bode moglo Vaše društvo v drugem polstoletju še izdatneje udejstvovati svoje navdušene težnje in sokolsko poslanstvo v povzdigo sokolske in narodne stvari.
Vašim nadaljnim činom za prospeh in procvit Sokolstva v čast in slavo celega naroda kličemo naš sokolski
»Na zdar!« Za  predsedstvo  Češke Obce So-kolskć: Dr. S c h e i n e r, starosta.
Dr. Heller,
_ tajnik.
I*o bolezni
ponavadi nastopi čas, ko se okrevajoče čuti onemoglega in se ob najmanjšem naporu utrudi. To stanje zahteva pri otrokih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg primerne prehranitve prav dobro služi vedno okrevajočemu lahko prebavna
Scottova emulzija iz ribjega olja
in mu prav posebno pomaga do dobre slasti. V Scottovi emulziji obseženo najfinejše ribje olje je kakor noben drugi pomoček pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrepiti in zbuditi  veselo samozavest.
Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkovita kakor v hladnejšem letnem času.
Cena originalni steklenici 3 K tO v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpo-šiljatvi 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. z o. z. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno vpošiljatev pcizkuSnje od kake lekarne.
Presenetljivi uspehi praška proti naduhi Asttnol.
Ga. vdova viš. dež. sod. svetnika Hana Piolova v Hannu na Češkem piše dne 23. aprila 1913: »Prašek proti naduhi Astmol se je prav dobro obnese!. Prav zelo mi je koristil in je vse bvale vreden. Ne pozabim ga povsod priporočati«. Cena K 3-— velika pločevinasta škatlja po lekarnah. — Na željo pošilja Apotheke zmn Scbwan} Schottenring 14, Dana} L, zastonj po-izkušnje. 3545
za parno žago želi službo preme-
nitia Vešč tudi gozdne manipulacije. Pismene ponudbe na unravn štvo »SI. Nar.« pod »Poslovodja žage 148/3555."
Sprejme se takoj pridna in poštena
dežele pri boljši rodbini blizo Ljubljane. Naslov pove upr. ,SIovenskega Naroda4.
3557
3547
Slov. Gradcu
stanuje sedaj
na Glavnem trgu 18.
Q        1 ——iT
wr Gosposka ulica 4, -mm
I nadstropje, levo 3528
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
potovala stanovanj in sini
išče nujno:
kuhaiico h gospodi na graščino blizu Ljubljane, kuhinjska deklica v hiši, prvega in drugega slugo za Dunaj, komorno strežnico k samo eni dami za Zagreb, bono k enemu dečku v Poreč, več finejših in navadnih kuharic za Ljubljano in zunaj, gospodinjo k samemu gospodu grofu za Trst, več sobaric
za Ogrsko, Opatijo itd. Pn vnanjlh vprašanjih se prosi znamka za odg«?or.
Jako dober
3553
okrajni uradniki itd. itd. si s pisanjem naslovov lahko preskrbe dober postranski zaslužek. Naslovi iz koledarjev, adresarjevitd.se ne honorirajo. Ponudbe z navedbo cene za 1000 kom, pod „p. 9373" Raassnstein & Vogler A. G. Dunaj I,
z vrtom,  dvoriščem in  drugimi pritik-
linami, se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda.
V hiši je gostilna, pripravna za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upr. »SI. Naroda«.
Sprejmem
3550
učenca.
Predncs" imajo oni,  ki so napravili podkovsko skušnjo. Plača po dogovoru, vstop takoj.
Hajko Tomšič v Ilirski Bistrici.
:: kratek klavir::
se ceno proda
na Starem trgu štev. 22 II. levo.
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo,  vrtom in
pritiklinami se za november odda. Ljubljana, Vodovodna cesta št. 28.
3546
Sprejms se
na stanovanje in hrano.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
3549
Šofer
25 let star, vojaščine prost, slnžbe.
Cenj. ponudbe pod „Šo!er 3503" na
upravništvo     »Slovenskega Naroda«.
Št. 21505.
razpis
3556
ustanov za obubožane obrtnike.
Občinski svet ljubljanski ima ra leto 1913 oddati dvajset mest „Cesarja Franca Jožefa vladarske-jubilejne ustanove mesta Ljubljane za onemogle ljubljanske obrtnike", vsako mesto po 100 kron. Odarjencem se bodo dotični zneski izplačali dne 2. decembra t. 1.
Pravico do te ustanove imajo brez lastne krivde obubožani obrtniki obojega spola, ki so vsaj eno leto v Ljubljani samostojno, na svoje ime, upravičeno izvrševali kak obrt ali pa vdove obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt upravičeno vsaj eno leto nadaljevale.
Te obrtne okolščine morajo biti v prošnji in njenih prilogah nepobitno dokazane m tudi naveden pravi vzrok obubožanja.
Prosilci in prosilke, ki v Ljubljani prebivajo, so enako upravičeni ne glede na svojo domovinsko pravico in državljanstvo. Pri njih odloča le ubo-štvo in vrednost.
Med "prosilci pa. ki ne prebivajo več v Ljubljani, imajo oni, ki imajo ljubljansko pravico, prednost.
Pravtako imajo ob sicer enakih razmerah prednost oni prosilci, ki ne vživajo zase ali za svojce občinske stalne podpore, ali meščanske podpore ali pa preskrbe v ubožni hiši.
Prošnji je vsekakor priložiti domovinsko iakazilo in pri onih prosilcih in prosilkah, ki niso v Ljubljano pristojni, tudi izjavo domovnega občinskega urada o tem, imajo li vžitek kake stalne občinske podpore in v kateri izmeri.
Prošenj, ki teh okolščin ne bodo izpričevale z vso jasnostjo, se ne bo vračalo prosilcem v popolnitev, temveč se nanje kratkomalo ne bo oziralo.
Prošnje je vlagati
do vštetega 31. oktobra t. 1.
na vložnem zapisniku podpisanega mestnega magistrata.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. oktobra 1913.
Otvoritev
vinske kleti!
Slav. občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila
v Trnovem v tjubljani, Karunova ulica 10
(tik trnovske cerkve)
vinsko klet
pod imenom
dalmatinska vinska klet
kot javno gostilno.
Točila se bodo pristna dalmatinska, primorska in štajerska vina ter vina iz lastnih vinogradov. Z dobro mrzlo kuhinjo se radevolje postreže. Postrežba prijazna in točna.
Se priporočava za cenjeni obisk z vsem spoštovanjem
Minka in Matko Inkret,
3554 gostilničarja.
o S
Kecična moka specijalna znamka .JAKO".
Da uvedemo izvrstni domači pridelek, ki
smo ga spravili na trg pod znamko fyJako", ga oddajamo tudi v vrečah po 25, 50 in 100 kilogramov in notiramo naše najnižje cene, ki jih prirejamo vedno pšeničnim cenam primerno in priporočamo, da ga za poskušnjo naroČite.
Cene veljajo za 50 kg lnklnslve vreča iz komisijske zaloge v Ljubljani, in se dostavlja mestnim odjemalcem proti 50 vin. za nžitnino in dostavljanje za vsakih 50 kg franko na dom ter Jemljejo nazaj prazne vreče, ln sicer one za 100 kg po 62 vin., za 50 kg po 40 vin. In za 25 kg po 22 vinarjev.
;i valji mlin d. i v Di
Komisijska zaloga pri ji. Svara, Ljubljana, frančiškanska ulica št. 6.
o
y
St. 0 najfinejši izvleček (Kaiserauszug) znamka Jako po
1 enaka za žemb'e
2 posebno fina moka za domaČi kruh
3 posebno rlna moka za gospodinjstvo
4 najfinejša moka za gospodinjstvo
5 fina moka za gospodinjstvo
6 fina moka za Črni kruh Moka za krmo
Pšenični otrobi, jamČeno Čisti, drobni Pšenični otrobi, jamČeno Čisti, debeli
n
ti r.
n n
B
17-30 16 60 16 — 15-30 1420 13'— 11-60 7-50 640 6*40
O N
QU
BD
32
72
Kitajska armada.
Na dalnjem vzhodu se zopet mrači in vsak čas začne lahko treskati. Stari računi med Kitajsko in med Japonsko še niso poravnani in zdaj se zdi Japoncem čas ugoden, da spravijo te stvari v red, magari 2 novo vojno. Japonska se vojne ne boji, četudi je dosti manjša od Kitajske, po prebivalstvu in denarju tako majhna, da bi se Kitajski pravzaprav še primerjati ne smela. Japonska dela napram Kitajski tisto politiko, kakor jo delajo Združene države napram sesterskim republikam srednjeameriškim. Pošilja namreč vstašem prostovoljce, če pa kateri teh prostovoljcev pade v boju, zahteva za ta »umor« zadoščenje. Tako delajo Japonci na Kitajskem. Kitajski revolucionarji so deležni naj-izdatnejše podpore iz Japonske. Sicer ne nastopa Japonska nikjer oficijelno, ali njene prste je povsod videti in čutiti. V Nankingu se vojskuje v vrstah revolucionarjev polno japonskih oficirjev, zlasti vse topni-čarstvo vodijo ti japonski strokovnjaki in sicer z uspehom. Na pritožbe kitajske vlade glede teh oficirjev, je odgovorila japonska vlada, da nima nobenega vpliva na te ljudi in da so se brez njene vednosti pridružili revolucionarjem. Cim pa so bili trije teh oficirjev ubiti, je nastal na Japonskem vihar in japonska vlada je začela razburjena zahtevati zadoščenja. To kaže, kako sistematično dela Japonska na to, da bi se s Kitajsko zapletla v konflikt. Japonska hoče vojno in zato ni dosti dati na tiste pomirljive vesti, ki jih zdaj in zdaj razpošilja po svetu.
Z ozirom na to je gotovo času primerno, da si malo ogledamo kitajsko armado. Kitajska vlada je ravno pred nekaj tedni sklenila, da vpelje splošno vojaško dolžnost za vse Kitajce, ki so prekoračili 24. leto svoje starosti. Izbrali bodo seveda le bolje, manj sposobne pa hočejo poslati kot oborožene koloniste v obmejne dežele. Guvernerji posameznih kitajskih dežela so že ukazali prešteti vse moško prebivalstvo in napraviti zapisnike tistih, ki so za vojaško službo sposobni. Seveda, kitajski uradi so še vse bolj okorni in počasni kakor naši, njih zanikrnost je naravnost veličastna in zato ne more nihče slutiti, kdaj bodo pripravljalna dela za uvedbo splošne vojaške dolžnosti gotova. Kadar bo ta dolžnost dejanjsko vpeljana, bo imela Kitajska preogromno armado — če jo bo sploh mogla oborožiti — a vsaj deset let ni misliti, da bi bila vpeljana splošna vojaška dolžnost in zato nam pri sedanjih razmerah ni treba nič ozirov na to jemati. Ce pride do vojne med Kitajsko in Japonsko, jo bo morala izvojevati kitajska armada v sedanji svoji sestavi.
To armado in njena svojstva spoznamo lahko iz obsežnega materijala, ki so ga nabrali in obelodanili vojaški izvedenci, ki so imeli ne le pri zadnji kitajski revoluciji pred dvema letoma,nego tudfi sicer priliko, videti kitajsko armado v miru in v vojni in spoznati njene slabosti in vrline.
• Nekateri teh vojaških izvedencev so mnenja, da Kitajci sploh niso porabni za vojaške naloge. Drugi so zopet mnenja, da je Kitajec iz severnih dežela že še uporaben za vojaka, Kitajec iz toplih južnih dežela pa da ni za nič. V enem pa soglašajo vsi izvedenci: da je v kitajski armadi prav žalostno preskrbljeno z disciplino.
Patrijarhalno razmerje med gospodom in podložnim, med posestnikom zemljišča in obdelovalcem, je ohranjeno tudi v armadi. Razloček med vojaki in oficirji je le navidezen; so tudi v kitajski armadi vsakovrstne šarže in različne stopnje oficirji, a v bistvu je cela divizija le ena velika rodbina, ki ji zapoveduje ata general, otroci pa so časih ubogljivi in pridni, časih pa tudi ne. O tistem redu, ki vlada v evropskih armadah, na Kitajskem še govora ni. Za svojega vodjo bi Šli vojaki tudi v ogenj, če bi bili namreč ž njim zadovoljni, a tako, kakor v evropskih armadah, se kitajski vojaki ne dajo komandirati. Evropski vojaški atašeji, ki so opazovali kitajsko armado, ko je marširala na Nanking, pripovedujejo, da so kitajski oficirji z vojaki ravnali tako nežno, kakor bi imeli pred sabo kake deklice in da so se z njimi morali prav pogajati, do kam bodo marširali in koliko časa bodo počivali.
Stanovski čut je pri kitajskem vojaku zelo razvit. Vojaki se smatrajo za prvi in najvažnejši stan v državi, zaničujejo vse druge stanove in zahtevajo zase vse mogoče privilegije. Kitajski vojaki stoje na stališču, da je njihova edina naloga, streljati na sovražnike, ali jih z mečem
ubijati, a nečejo niti za to potrebnih del izvrševati. Kitajski vojak ne koplje nasipov, ne prenaša smodnika ali komisa, ne premika vozov ali topov, ne nosi vode in ne kuha. Samo vojskuje se. Vsa druga dela mora opravljati »kuli«, najnižji dninar, ki ga pozna Kitajska. Severnokitajska armada na primer ima več kompanij Pionirjev, a nikar misliti, da prime kateri teh vojakov za lopato in za kramp ter popravi cesto, ali da vzame sekiro in obseka tramove za most To vse naredi »kuli«, vojak ga le nadzoruje in če treba oŠteje in obrca.
Medtem ko je severnokitajsko vojaštvo, kadar je enkrat v ognju, prav vztrajno in hrabro, govore evropski poznavalci kitajske armade o srednjekitajskih četah samo z naij-večjim zaničevanjem. Tako je velika, do zob z najmodernejšimi puškami oborožena kitajska armada, kar zbežala, ko jo je napadlo nekaj sto Mongolcev, ki še pravih pušk niso imeli, kaj še topov. Kitajski vojaki so pometali puške od sebe in prepustili topove sovražniku ter samo bežali in bežali . . .
Marsikako slabost kitajske armade je pripisovati nezadostni vojaški izobraženosti oficirjev in slabi in površni vojaški vzgoji rekrutov. Poglavitni nedostatek pa so patrijarhalne razmere v armadi in pomanjkanje vsega smisla za občni blagor, za srečo in korist domovine. Mar je kitajskemu vojaku domovina, nič več, kakor njegovemu generalu. — Enemu kakor drugemu je vojaški stan poklic in nič drugega, vojak služi, ker dobi plačo, ker ima boljše življenje, kakor navadni delavec, in ima upanje, da v slučaju vojne ali revolucije naropa in nakrade toliko, da bo za vse življenje preskrbljen. Tako mislijo in čutijo generali, tako oficirji in tako vsi vojaki. Denar jim je vse, kakor kakemu katoliškemu škofu, za denar gredo v boj — za denar pa so tudi vsak čas pripravljeni, izdati svojo domovino, magari celo Japoncem.
To spoznanje je napotilo kitajsko vlado, da poskusi z uvedbo splošne vojaške dolžnosti, ne le povečati kitajsko armado, nego jo tudi izboljšati. Evropski izvedenci so mnenja, da se bo na ta način pač marsikaj doseglo, vendar še dolgo ne toliko, da bi kitajska armada postala podobna katerikoli evropski, že ker kitajski narodni značaj to ovira. Šele, kadar bodo imeli na Kitajskem šole, bodo mogli upati, da ustvarijo disciplinirano in zanesljivo armado. Ce se Japonska sedaj loti vojne s Kitajsko, bo tudi majhna japonska armada lahko največjo kitajsko armado razbila.
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko. Na željo damo napraviti   moška obleke tukaj.
Fayeve pristne
se Izdelujelo iz zdravilnih vrelcev m in XVIII M
občine kopališče Soden ob Tannuau ln so se A
že stoletja |
pri kašlju, luipavosfi, brontiialnem katarju |
Izvrstno obnašale. rjj
Ponaredbe savra6a]te. Cena K 1-25 za Skatljo 9
Dobiva ae povsod. Dobiva se povsod. K
Proti 22
I in gnili
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resi jeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jož. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.   februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenab
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Italvecia zaloga navadnlti do nalflnelilli
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
V BI
M. Pakič
v LJubljani.
Seznanim naročnikom so pošilja s povzetjem
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
j Apretura sukna. g
I Poljanski nasip - Ozka ulica št. i i Sprejemališče
Selcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenice, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
X
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlagenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh   tu-  in inozemskih specialitet  ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada(f.
Vedno sveže pijeve špetialitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
Pharrra. Mag.
Josip
lekarn
9 V
izmor
zlatem orlu
, Ljubljana,      5ičev trg št. 2.
MOETs, (HANDOJ^
EPERNAY
je šampanjec
doora trL aristokracije
Mstaaouljcao
Kdo hoče
uro zastonj!
Da   svoje   izborne ure j vdomačimo povsod, razdelimo 5000 ur zastonj.  Pošljite  svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur
Jakob Konig, Dunaj III 2,
Postamt 45, Fach Nr. 362.
i
31=11;
=t8
različne toalete
priporoča in izvršuje
damski modni atelijć
Josipi Šeli-Seii
Ljubljana, Kongresni trg 6.
Naročila z dežele se točno izvršujejo.
2120
=ir=ir
VEŽ/
ln glazure za tla Izborno
specialite, ki se hitro suše ln jih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
■ 1297
Ludvika Marxa
pri tvrdkl biaf a EberL LJubljana
SBBBBflBBSHn
Modni salon
Stochly - jfiaschke
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463   Žalni klobuki vedno v zalogi.
r^©le$arji, za^tepajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prOStO prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno
blago po najnižjih, brezkonkurenčnlh cenah.
Kare! Camernlk h Ko., MIlana, Dunaiska cesta 9-1?,
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deti, mehanična delavnica in garaža.
Priporoča se domača
Franca Jožefa cesta 3.
Spiejemajo se naročila po meri.
fer se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
8431^^4681
955868
4095
84^7
Y-Y
Srilni aparat
s posrebrenim držajem iz masivne kovine; komplektno K 1*50 komad. Klinje po 20 h, tucat K220. Baterija za žepno svetilko 40 in 60 h, žarnica 45 h, komplektna žepna svetiljka od K 1*20 komad naprej do najfinejših izvršitev. Razpožiljanje kakor navadno po povzetju.
Continental-Gasgiuhlicht-Gesellscliaft „Meteor*.
d. z o. z.
Pod m okli (Bodenbacb) II na Češkem. 3246
Samo enkrat v
enju!
50.000 spalnih odej po K 1*95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, Iz pristne brnske himalajske volne, izredno toplih, torej za zimo ne-nirplfivih, okoli 2C0 cm dolgih in 130 cm širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bordurami se samo kratek čas prodaja za polovično izdelovalno ceno S 1*95 komad. Te himalajske spalne odeje so vredne dvojnega denarja ln se samo dokler bo ka] zaloge prodajajo po nastopnih senzacijskih cenah. 1 zimska spalna odeja stane samo .........   K 1-93
3 zimske spalne odeje stanejo samo • K 5*70
6 zimskih spalnih odej stane samo.....,   ,   .   .   K 11*—
Edina prodaja po povzetju: 3526
M. SiBOhoda, Dunaj, 111/Z, Hiessgasse 13/23.
Št. 3942/13 3507
Dne 15. oktobra 1913 ob 11. url dopoiđiae
se bo vršila na parni žagi v Črnem vrhu nad Idrijo prisilna
lavna dražba lokomoMla
št. 12421, 12 konjskih sil, tvrdke R. Wolf (Magdeburg-Bučkau). Lokomobil je rabljen, a prav dobro ohranjen.
Po strokovnjaku cenjena vrednost znaša 5000 K; ponudbe pod l/z te vrednosti se ne bodo sprejemale. Kupnino je takoj ob koncu dražbe izročiti v gotovini dražbo vodečemu uradniku.
Lokomobil se lahko ogleda na imenovani parni žagi na dan dražbe od 9. do 11. ure dopoldne. Natančneje podatke se poizve lahko pri c. kr. davčnem
uradu v Idriji. t
Jamstva c. kr. okrajno glavarstvo ne prevzame nikakega.
6. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu,
dne 30. septembra 1913.
St. 2329.
3538
Razpis draž
Občinsko glavarstvo Materija, pol. okraj Volosko, razpisuje na podlagi projektov, izdelanih po c. kr. melijoracijskem uradu v Trstu, sledeče gradnje in sicer:
1. gradijo vodovoda v Hoiičine.
proračunjenega na 3259 K 41 v.
2. gradnjo vodovoda v Vodioah9
proračunjenega na 14229 K 24 v.
3. gradnjo Ekapni&3 v dolcu*
proračunjenega na 9337 K 33 v.
4*. gradnjo kapnice v Gojakih,
proračunjenega na 7129 K 38 v.
5. gradnjo napajallšča v Osfrovici,
proračunjenega na 1112 K 52 v.
Gradnje se bodo oddale na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti — za vsako gradnjo posebej — v svoje ponudbene stroškovnike.
Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe s 5°/„ varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so — za vsako gradnjo posebej — zaprte vposlati podpisanemu občinskemu glavarstvu najkasneje do 25. oktobra 1913.
Občinsko glavarstvo si pridržuje popopolnoma proste izbire vposlanih ponudb.
Občinsko glavarstvo v Materiji
dne 1. oktobra 1913.
Občinski glavar: B. Kastelic.
Izrežite I Shranite!
aga ZENE
Ob motitvah prijod rabite samo moje tisočkrat preiskuj ene, zanesljivo delajoče, neškodljivo sredstvo
Miso kapljioe! prašek!
K 7-50 s poStnino vred, tudi pO povsetjn, bres saearinanj*, diskretna po&iljater. Ga. Sch. piS«: »Pošljite mi še tisto, služilo mi je prav dobro«.
Draždane (Dresdeni Versandhiut, Amor. Frauenstrasse 8-10.
Ljudevit Borovnik
puškar v  Borovljah (Fer« lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pnsek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-delafe stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-
39 vanl oonlkl zostonj.
V Ameriko in Kasiacfio
3taa*4
1*
Ivernia iz Trsta dne 28. septembra 1913. Saxonia iz Trsta dne 12. oktobra 1913. Pannonia iz Trsta dne 26. aktobra 1913.
Iz Liverpola:
Mauretania dne 20. septembra, 11. oktobra 1913.
Caronia dne 23. septembra 25. oktobra 1913. Campania dne 27. septembra 1913. Lasitania dne 4. oktobra 1913. Carraania dne 18. oktobra 1913.
• Pojasnila, vozne karto i =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova al. 25
Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8,
pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki
Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-New York: za v Kanado po-
tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
hrapavosti, kr-tara in zasie-zenju, krćnemu In oslovske* mu kašiju, nego slastne
prsne karai
s „tremi Jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562
Zavitek 20 In 40 vin., skatlfa 69 v. Prodaja jih v Ljubljeni:
Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rlh. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna, mfc Ph. And- Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. AnL Kane, drogerija. B. Cvanćara, drogerija „Adrija".
Daniei Pire, lekarna Idrija. J. Bergmnnn, lekarna, Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna, Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A- Ro-r»lek. lekarna, Radovljica. Hinko BriIH, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri .Sv. Trojici*, Kranj. Fr.Baccarcich, lek„ Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče. Jos. Rudolf, drog.
Litija. J. Kandušar, tre Mengeš. Jos. Ancik, lekarna v Ribnci. J R. Hočevar, lek. na Vrhniki
C. kr. 0 priv-
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron. ""^0J
Poslovni izkaz 511
zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca sept 1913		od jaguarja 1913
Vložilo se je ponudb     i   2   % \		1763	16.092
za zavarovano vsoto •   • J". -J £	K	14,704.05179	E 138,379.054*60
Izgotovljenih polic je bilo l \ .		1359	12.536
za zavarovano vsoto ..11*	K	11,910 099-04	K 109,468.594-56
Naznanjene škode znašajo.     • .	K	638.00681	K 8,711.041-60
St. 1091/pr.
3500
ekuridarska služba.
V deželni bolnici v Ljubljani sta popolniti dve mesti sekundarijev.
Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje, s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 22. oktobra 1913.
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. oktobra 1913
C. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1913.
Postaja; LJubljana južni kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-
žiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini,
Dunaj.
7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St Jan2, Rudolfovo,
Stražo - Toplice. 9*09 dopoldne.  Osebni  vlak na Kranj,
Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7- 46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10*01. po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka). Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
St. Jan2a, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža,
Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta. Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania.
3*00 popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
5"£L zvečer.   Brzovlak  iz   Jesenic z
zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9*00 zvečer. Osebni vlak Iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-J6 po noči. Osebni vlak iz Straže- i o-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-31^ po noči. Osebni vlak iz Trsta. Go-rice,TrbiŽa,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Posiaja; LJubljana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12,
7*15, (11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11*00, 2-41, 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. državno-železnlško ravnatelgsivo v Trstu.
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
„MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA' V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica %tev. 3
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 30 O tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih  denarnih zavodov.
21 o
brez odbitka.
Vloženi denar obrestuje po IBP 4
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoa na zemljišča
in poslopja proti 5% °\0 obresthn in najmanj \ °\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
■ • • -
Nagrobne križe
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slamoreznice,
robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3366
priporoča po najnižjih cenah na debelo  in drobno
raz
________PETER
w Celju. -
B*3D2ECMRfc2 Ker Izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej izrecno HT gozdni biser iz izdeZovalnlc gozdnega bisera, Brno-Hucovice.
v Salendrovi ul. (Breg)
je naprodaj vsakovrstni
3471
strešna in zidna opeka, stavbni les, kamenje za nasipanje (šuta) itd.
Povpraša se na licu mesta. Povpraša so na licu mesta.
Peter Lassni
najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3°19
vedno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne veko snu mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter sitego solidna postrežba!
Peter Laiik, Ljiiai, inijii h—Mm ulici I
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „Velikani" preko
Hambun
ta
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator11 je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6V2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatoria" piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi »Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so polerr „Imperatorja" „Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati* (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripelje v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
rt w M
H rt
FR, SEUNIG,
Lgnbljana, Kolodvorska ulica, velika storilka 28.
w
rt
w
rt rt
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
$nton Čeme,
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
LJubljana, Stari tog 11
priporoča
, ..JIH
cilindre, čepice itd.
■        najnovejše fasone =
Ipo najileSEJI cesai. Ilastrovaoi ceniki zastonj in poštnine prosto
Najcenejše
in solnčfiike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
3? B
LJubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
(poprej Henrik Kom)
pohrivalec streli is Klegar, vpeljal« Mvgćgi, ter instalater vodovodov
LiaMana, Poljanska cesta it. i
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbsst-cementnim škriljem (Etenslt) patent HafsrM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Postekijena posodi
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
priporoča svjjc; bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
; lovskih potrebščin, vseli de! koles (hitiklov)
kakor tudi
•     • v. I I
■meiaici % sni po nam ti
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Pred rabo
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mašilo aH vodo
xa prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-Cena K 3, S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-
stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kile liizel, Dana] VI., Strnnpergane 62 K, I. Stock.
Lloyd.
»ji in Ali gosti vrt
priporoča slavnemu občinstvu 2106
KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7.
ilce za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo.
Vedno velika zaloga
klobukov
in čepic
iastngge izdelka.
vseh divjaČin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, m lil O v. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov,   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
. Vfanek, £jubljana, Sv. petra cesta št. 21.
»i v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Liflfiiiane tez Antwerpen v IHik
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikih Flnland, Hroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
ODhcS iz £jubljane vsak lorek popoldne*
Nr ?i parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev« 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
Brizgalnice
kupujte samo pri
Smekoi, Zasreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. J. Praga-Smickov R. A. Smekal. V. L Straiilek. V. K. Srnakal.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko,
444
4242
54
02
FF
Ustanovljeno L 1842.
Telefon številka 154.
BRATA
iiiin lannna.
Prodajalnecas
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Kamnoseška obrt.
Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov. Ker bom vso zalogo nagrobnih spomenikov razprodala,
jih oddajam za lastno ceno. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojništvom ter cenjenemu občinstvu  za izvršitev =====   vseh v to stroko spadajočih del.        . ' '
Vdova Camernik, sedaj Srezovšek,
Ljubljana, Komenskega ulica 26. 3275
t&ajna$nrječe uloge* \
X£L uzlcLat ulaačesze peči) \
SLruzrnJzcL
*Do hrmni naslovi se vsakemu, naznanijo
gSuimpfolaaaetuL
Št&diinikou in peči **ozWels C-....- Sracenje ^tastcij^ka. c...--"v:; ^m*^*wr
III
40
krojač
[jana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalego gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in nSaščev za gospe, nepre-močijivita havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših v2or cih in najnižjih cenah izvršujejo.
PFAFF" Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV
ki nosi na glavi in stojalu ime jPZali* in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Waffenrađ, Puch, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
0
O 0
e3
XX
XX XX
Najnižje cene.
SHnHsiHI^ofr^JC
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
XX XX XX
KXXXKK
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmei žlmnati modreci, otroški vozički Itd.
Tirani
XX XX
00
mm
0 0
O
mm > 0 0
W0F~ Najsolidnejše blago. "M
XX XX
xxxxx
|xxx
in
I-aiena kava
i
Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve ratnnf. trgovine priporoča
slamnike
topite, razno moško potilo, Kravato, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
>1
je z ekspresnimi cesarskimi orzoparniki; „Kalser  Wiltaelm XI.««, „Kalser Wilhelm d. Gr.'f,
„Kronprinc Wilhelm«', „Kronprincessin Cecilie", in z največjimi brzopamiki a      „Princ Pri e dri h Vilhelm", „George Washington", „Co!umbus" itd. a
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine), — HI. razr.! V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnlh dvoran tudi posebni šetalni krov, kopeljl itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
35
, ti
nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tišlerju'
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimore, Filadelfija, Oalveston, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
•p
4
L HIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. H^WI U OJOnBnBB0BB0l
Prvovrstna in najboljša I ||
kolesa jI
sedanjosti.
dler dler dler dler
Specialna trgovina s BcoEesi in deli
Aha Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik.   Rabljena kolesa od 25 K naprej.   Izposojevanje koles.
pozok!    :bT.A. OBieoz:i]:
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrd k a In Izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzakalij.
AIyF01V2J BREZNIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dei. sodnije
fSL% ffi Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ?znvuenzst«
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (mjboljši : angleški sistem sedanjosti), : Holzl Še Heitzmann (neprekos-1 i ivi pianini zLexovo mehaniko). Bratje Sfingi, Gzapka, Laab & Gloss (koncertni 7*7« okt. pianini) in HSrftgel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od E 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
r
Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija - Logatec, kolodvor.
i
Odhod iz Idrije:
ob 6*— zjutraj , 11-30 opoldan ,  3'— popoldan
Prihod v Logatec:
ob 7 50 zjutraj
1'30 popoldan ,   4'30 popoldan
Avtomobil čaka na eventuelno zamujen vlak. Cene z avtomobilnim omnibusozn:
Idrija - Logatec ali nasprotno K 3*— za oseb« Idrija-GodoviČ „        , 1*50 „
Godovič-Hotedršica , ,1*50 „ Hotedršica-Logatec . ,        . 150 m
Odhod iz Logatca:
ob 8*30 zjutraj ,   230 popoldan .   7*— zvečer
Prihod v Idrijo:
ob 1020 zjutraj .   4-— popoldan -  8*30 zvečer
Cono s kombiniranim avtomobilom:
Idrija-Logatec    ali nasprotno Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica , Hotedršica - Logatec ,
L razred za osebo
K 3— . 1-50 . 150 ."1-50
II. razred za osebo K 2'— . 1-. 1-
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
P"  Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. "1
Valentin Lapajne v Idriji.
I rJLi V ga
r. Sevcik
»A lil. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno In zanesljivo«
Cenovnlki na acahtevanje zastonj In poštnine prosto.
18
3STB
02116150^8
64
228 štev.
»SLOViiNSKi NARDD", dne 4. oktobra 1913.
Stran 15.
oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Ilustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in tranko (zaprtr 30 h).   — L Slnge. hlgienična manufaktura,   Dueaj I. Wfesingerstr.   8 F
Svetovno mojstrstvo v indostrtjl
nr r-ednjl£ dosežene!
Posebno ploščnafa veleelegantaa
kavafiirska donblezlata URA
odlikov. znamka Splendit
samo K 4-90.
Ima 36-urno kolesje na sidro ter je električnim potom prevlečena s pristnim 18 karatnim zlatom. Jamstvo, da dobro gre, 4 leta. Komad K 4-90, 2 kom. K 9'—.
Vsaki uri se zastonj pridene fino pozlačena verižica. — Enaka damska ura ploščnate in elegantne izvršitve K 5*80. Dalje oferiram pristno Gloria srebrno remontoarko s sidrom z dvojnim pokrovom lepo gravirano, preci-zijsko   kolesje    na  kamnih    tekoče za
samo K 6*—. Riziko izključen, zamena dovoljena event.
denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju. IGNAC CYPRES, Krakov, Szewska 13/203. 3434     Ilustrovani cenovniki zastonj.
Pozor kolesarji S
jtesio Jt 120 sama kron 80.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles model 1913, elegantnih in Čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—t 6'—, 7'—, 8*—, zračne cevi po K 3*—, 4*—, 5*—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20*—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Tvorničko skladišče dvokoles in šivalnih strojev
JI. Weissberg* Dunaj II. Untere Donaustrasse štev. 23/IIL
v Ljubljani, Breg št. 20
priporočaš
■ i. i
čevlje za gospode čevlje la dame
nadalje za dečke, deklice in otroke, kakor tudi =  otsMiev za tlom vsake vrste. =
Tovarniške ni
Spili izdelek, onima M!
Pozor!
Pozor!
Drože
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postrečl brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje rnaterčine drože SO za 50% boljše od vsakih Spiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim S spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in ]tfetoda.
Vinko jKfoj&ic
i mitn v
(Kranjsko).
Gospodinje l P°z°r
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
Lasne kite
najfineje kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Nerll" po 2 in 4 S — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in iasnicar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in j okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase »
„UNIKUM" ni rastlinska margarina.'
.4rri!§€y^£fi se.izdeluje iz najčistejše go-3r,^..-.3i.4»..i. veje 0histne tolsce z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re« tiUno vrednost in je resnično zdrav.
„UH1KUM" £^2ffim£ffikm™vuut
„UNIKU®1" £50°|O «X|aŠipr°edsnengaa masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLJUftiiSCHEinOV
II StS a M RS FJS iS le resnično edino in „U&ll&UliJS" i,ravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano Izdelovanje
BLABS&SCHEINA „UNIKUftrl"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
;-:   Ks dajte se torej
Cenjena gospodinja!
begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubl]anl, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Palfu, Reki, Zadru, Spljetu, Ercognovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu' Inomostu, Bolcanu  in Trldentn.
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
samo
D
mu
■
2    ireaslen kruh
MARGARINO
HEINA f p
Dobiva se povsod. — Poizkusnje gratis in franko.
tvornice za margarino in presno maslo, Bunaj XIV.
Že od I. 1868 sijajno preizku&eno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ivrdke O. HELL & COMP.
priporočano od nnjodliinejlih tdravnikov, ie v skoro vseh evropskih državah s sijajnim u.pcbom rabi proti
izpuščajem vsake vrste
zlasti proti kroničnim in leSajem  na  glavi in parasitarnira izpuščajem. Bergerjevo kotranovo milo obsega 40 04 Stoikov lesnega kotreca in se bistveno razlikuje od vseh drugih kotranovih mil, kar jih pride na trg.
Pri trdovratnih boleznih s.  obrnite  na jako učinkovito)
Bergerjevo  kotranovo - žvepleno milo.
Milejše kotranovo milo ta odstranitev v teh nečistosti polti, proti izpuščajem na koii in na glavi pri otrokih ter kot neprekosljivo kosmetičoo omi valno in kopalno milo za vsakdanjo rabo je:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Za radikalno zdravljenje proti Ispadanja las in boleznim laslsča rabimo
Bergerjevo   tekoče   kotranovo milo.
Izvrstne uspehe kot odlična kožna sredstva dosezajo aa dalje Bergerjeva medicinalna mila kres kotrana t
Bergerjevo boraksovo milo
proti ogroem, pegam in prisčem ter kompozicije z ben-coem, žveplom, zveplenim mlekom, naftolom in timolom in druga v brošuri priporočana.
Gena komada vsake vrste 70 k s
navodilom vred. Zahtevajte pri nakupu  izrecno Bergerjeva kotranova mila in boraksova mila in glejte na tu vpodobljeno varstveno znamko in n:i poleg stoieči podpis firme G. Bell & Comp. na   vsaki etiketi. — Odlikovano s častno diplomo na Dunaju leta 1SSS in z zlato svetinjo v Parizu leta 1903.
Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah Na debelo: 1383 G. fiell & Comp., Dunaj, IM Blberstrasse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dediči, Ph. Hr. Josip ĆUmar, 3. Mayr, O. Piccoll, Vbald pl. Trakoczv in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem
%JT So/ 'S«F
i    aH    MB    jjfa M^v
RKmetska
obrestuje hranilne ticge po čistih
" «LjubI]DnLH
.., ...... - ,;rv-,y
brez odbitka rentnega favka. Ustanovljena leta 1881.
y
11
8991
kakor tudi
najnovejše oblike prh
fSA#twl Ljubljana
HV 1 JWm Mestni trg 19—Stari trg 8.
p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
vsakovrstne zarezne strešne opeke
ing fn i trpežne
Vzorce pošilja brezplačno.
579
121 [81.
Sprejema zastopnike.
Najboljši Češki nakupni vir.
Ceno  posteBjno perje! |
1 kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefrnega snežnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k? nanrei franko.
ZSotMlIcns postelje l^ns^ *eE^s
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K: posamezne pernice 10 K, IX K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, Češko.
1995 Prva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v £jub!jani, Jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah • izvršujejo. =
Velika zaloga soinišl okroglih miz.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Od dobrega najboljše!
Trst, Via S. Nicolo št 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo dražđanske tvornice plinovtb motorjev prej MorSc Eille v Brazdanih. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnlce vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste strogi za obdelovanje lesa firme Adolf Al-dinger v Oberturkheimu pri Stuitgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne Žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične infor-
marije zastonj in poštnine prosto. 2684
je še vedno lZVimi
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Mfl} Brani, Glavni trg 119 in Kočevje, Olavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
=iP=3F
3E
SflmO 5 dni! z brzopaniiki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev To:
Ve?i?.vne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri
3439
Ed. Šmarda
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Linbljani.DaiiaisKa cestalS
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnik in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno
J. Gorfanc preje Kocjan
specijalna trgovina za bandaže
Ljubljana, Sv. Feira cesta št. 28.
Največja zaloga kirurg, obvez, gumastega platna, Soksletaparatov, sesalk, foperlov, gobic, različnih irigatorjev, Ladyo Friend bidet, ter vse priprave za babice. — Trebušnih pasov, specijalnih Monopol, Kaiser, Teufel, mesečnih pasov Luna, Mensis, Merkur, Regula in dr. Različne pasove in gumijaste nogavice izdelujem po naročilih gg. zdravnikov. — Plenice „TETRAW in srajčke, povoje.
Otroška tehtnica za izposojevanje. 3530
ir
31
3E
Zaloga min in litega
filter
m m
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Selenburgova nI. 6, zraven slavne pošte.
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
■
ESBBEHBUBUHBBBE
Zaloga otomanov, di-
vanov, žimnic
in otroških vozičkov.
I
Spalnica v amerik. orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
187
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov K.
Fodx-u.zn.Icsi eter, pri^r.
trgovino in odrt
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju
Sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere  obrestuje od dne vplačila do dne dviga;  rentni davek   plačuje zavod sam
Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — ZaVOd
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hlpotekarne, carinske, davčno Jamstvene kredite, remburzne kredite itd,,
eekomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- in inozemstva, prodala in kupuj o tu- in inozemske rente, zastavnice, delnice in srečke ter daje
vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenih kavcij, nadalje kavcij in vadi],
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostno papirje v s vrh o njih shrambe in uprave,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi
ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute, dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih
tržiščih, itd. itd.
Centrala na Dunaja; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VL, Feidkircb, Jablanlce, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liberce,
= Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. 1111
18
154
90
0671
Slovenci! Slovenke!
Občutno pomanjkanje in velika potreba je napotila letos naše celokupno visokošolsko dijaštvo, da je pričelo z veliko podporno akcijo v prid svojim podpornim društvom v vseučiliških mestih. Bili smo trdno uverjeni, da bo imela akcija zadovoljiv uspeh in da bomo nabrali toliko denarja, da rešimo naša podporna društva in jim omogočimo tudi v naprej njihovo plemenito delovanje. Kačunali smo z dejstvom, da se obračajo s prošnjo do slovenskega naroda letos njegovi lastni sinovi in da bodo Slovenci to dejstvo upoštevali. Saj je daroval lani in letos naš narod ogromne tisočake za svoje brate na Balkanu, ki so povzdignili svoj glas po pomoči. A naša nada nas je varala. Počitnice so pri kraju in naša akcija je imela le najneznatnejši uspeh. Nismo našli onega razumevanja pri svojem lastnem narodu, kakor smo ga upravičeno pričakovali. Skoro bi se vprašali, ali je narod, ki tako zanemarja svojo akademično mladino, vreden, da ima inteligenco, ki ga vodi na vseh bojnih poljih z drugimi narodi in se sama bori v prvih vrstah? Saj naša akademična mladina tudi v svojih dijaških letih izdatno deluje v naših telovadnih, izobraževalnih in drugih organizacijah in je mnogokrat odvisen od nagega sodelovanja obstoj ali vsaj pro-cvit organizacije.
Osrednji vsedijaški podporniški odbor se obrača tedaj ponovno do slovenske javnosti: Pomagajte nam! Rešite nas! Ohranite si ono nade-Ludno mladino, ki ji grozi vsled pomanjkanja pogin ali pa tako spodko-pavano zdravje, da ne bodo mogli vršiti nekoč svoje naloge v oni meri, kakor jo pričakujete od nje. O. V. P. O. podaljša svoje delovanje do 15. oktobra t. 1. Do takrat prosimo one blage Slovence in Slovenke, ki n-im hočejo pomagati v naši bedi, da pošljejo nabrane zneske na Jadransko banko v Ljubljani v smislu svo-jcčasnih informacij, nabiralne pole, oziroma podatke glede nabranega in na banko poslanega denarja po našemu blagajniku: Pekle Gašpar, jurist na Viču pri Ljublajni. Pri njem dobe nabiralne pole tudi še vsi oni, ki bi hoteli stopiti v kolo naših dobrotnikov in nabirati prispevke v naš namen. AH ne bi hotelo slovensko časopisje otvoriti zbirke za nas? Končno javljamo, da vodi odslej naprej vse naše tajniške in druge posle (razun blagajne) naš t. č. predsednik jurist Anton Koder, Volosko, hotel i.iburnija, kamor blagovolite nastavljati vsa tozadevna pisma. Priporoča se tedaj najtopleje svojemu narodu
O. V. P. O.
tanišlte novice.
Kot predsednik krajnega šolske-p.a sveta je odstopil gospod župnik S k u b i c. — Odstopil je tudi iz šolskega sveta znani krojač Č e b u 1 j !
V lase so si skočili klerikalni od-bomiki ter je med njimi tako sovraštvo nastalo, da baje tudi župnik Skubic noče več prihajati k občinskim sejam. Bratska ljubezen je malo časa trajala.
Nova šolska stavba je bila zato zadnjih 14 dni brez gospodarskega nadzorstva; šele v nedeljo so zopet novi stavbni odbor skovali.
Ker ta stavba slabo napreduje, ne glede na letošnje prav neugodno vreme, temveč vsled slabih gospodarskih razmer, so načelniki stavbnega odbora interesentom fige pokazali ter meni nič tebi nič iz odbora izstopili.
Kdo bo nosil sedaj odgovornost za novo šolo? Nihče! Vsak se bode izgovarjal na prvega in prvi na zadnjega! S tem davkoplačevalci, so se vam vendar enkrat oči odprle in sedaj veste kaj je klerikalno gospodarstvo na Jesenicah! — To blamažo pa prav iz srca vsem onim privoščimo, kateri so zadnjič tako vneto v boj šli proti naprednjakom in savskemu gospodarskemu odboru. — Star pregovor pravi: Čez sedem let vse prav pride, a tukaj še nimamo dve leti in je že polom!
Kaj porečejo k temu Nemci s Save? Pri zadnji volitvah se je neki gospod izrazil: »Die Klerikalen ha-ben in Krain die Macht.« Koliko moči imajo klerikalci na Kranjskem, bo-demo temu gospodu že prav v kratkem času natančno razložili. Za enkrat naj pa prav pridno prečita pisma in dopise Kamile Theimer. Potem naj pa preštudira rentabiliteto Završnice itd.
Župan in krojač Čebuli Je sklical v nedeljo ob 11. dopoldne občinsko sejo. Na dnevnem redu je bila snmo točka radi stavbe in predlaganje računov za novo šolo. Ker je bila ta seja zanimiva, je dospelo več inteligence na galerijo.   Tega so se go-
spodje občinski odborniki ustrašili. Cebulj je med sejo zahteval, da se za nekaj minut odstranijo poslušalci.Po-tem jih je spustil v dvorano ter jih je opominjal, da so samo poslušalci in da morajo njega odslej naprej poslušati, ako jim on dovoli vstop v dvorano. Ubogi duševni revež pač ne pozna zakona! V seji so same otrobe mlatili, po seji se je pa zaužilo veliko alkohola v protipostavni Čebuljevi gostilni.
Nemoralo nam očita dopisovalec »Slovenca« pri raznih plesnih venč-kih in veselicah. Te dni je pa porodila neka gospodična nezakonsko dete, katera je vedno pri gledaliških igrah v katoliškem teatru nastopila kot »grofica«! Zakaj je imelo orožništvo in sodnija s tem porodom opraviti, pojasnimo drugič.
Ker je ples na Jesenicah in na Savi prepovedan in noben gostilničar ne dobi več licence za take veselice, je občinstvo sklenilo plesne veselice prirejati v sosednjih občinah. Seveda bode pri tem trpela davčna oblast in občinski ubožni zaklad v okraju Jesenice.
Veliki kamin Martinove peči se je nagnil. Ker je bilo to zelo nevarno, so ga takoj podrli in nanovo postavili.
Za kratek čas.
Kaplan Malhar je v izobraževalnem društvu malega mesta predaval o nevarnosti bogastva za dušo. Na-vzočen je bil tudi trgovec, ki je imel sedem hčera. Trgovec se je nekam na smeh držal, čuvši kako kaplan bogastvo v nič deva. To je kaplana jezilo in sklenil je, da se trgovcu maščuje.
Vzemimo, ljubi kristjani, je rekel, moža, ki ima sedem cvetočih hčera in moža, ki ima 700.000 kron denarja, pa nič otrok. Kdo je srečnejši?
Trgovec je čutil, da ga hoče kaplan malo vščipniti in je hitro zakričal:
Oče sedmih hčera! Tisti, ki ima 700.000 kron, bi jih rad še več imel in se vedno za njimi peha, kdor pa ima sedem hčera, jih ima do grla dosti.
In ljudje so se smejali kaplanu.
* *
Sodnik : Torej — kako je zdaj s to stvarjo? Ali ste tožniku pred tremi leti dolg plačali ali ne.
Toženec : Mogoče.
Sodnik : Kaj je to — mogoče? To ni nič! Ali morete priseči, da je tako ali drugače.
Toženec : Prisežem!
Sodnik: Na kaj prisežete?
Toženec: Da je bilo tako ali pa drugače.
* *
Gospodična Fifi in njen ljubimec gospod Vladko sta pregledala vse svoje žepe in se prepričala, da imata oba skupaj samo 2 K 40 fickov premoženja. In s tem denarjem naj bi izhajala vso nedeljo!
Veš, Vladko, je rekla Fifi, treba bo, da poiščeš kak postranski zaslužek!
A kaj? Saj nič takega ne znam, to vendar veš.
Hm — kaj pa ko bi poskusil s slikarstvom?
Jaz vendar nič slikati ne znam, Fifica!
Prava reč — saj drugi   tudi ne,
pa vendar denar služijo!
* * *
— Kaj pa dela vaš starejši sin že tri leta na Dunaju?
— Poklic izbira.
* *
Žena: Letos bodo ženska krila kratka.
Mož: Bodo pa računi daljši.
K a t e h e t (ošteva učenca) . . . Ti osel, ti tepec, ti butec, ti norec, ti tele, ti bik . . .
V šoli nastane nemir in šum.
Katehet: Tiho! Če jaz z enim govorim, morate drugi poslušati, da se kaj naučite.
— Kako je pa danes s stricem? Ali se mu je bolezen na bolje obrnila?
= Ravnokar sta dva zdravnika pri njem — consilium . . .
— Aha — consilium abeundi.
— Ta ženska — ti ne veš — res, pravi angelj je!
— Nič ne verjamem. Hudič je bil tudi najprej angelj . . .
* *
Fajmošter Jaka si je ogledal blaznico na Studencu, odhajaj e je dejal zdravniku:
Slišijo, gospod doktor, kaj pa bo s tem velikanskim poslopjem, če bodo enkrat vsi bolniki, ki so notri, ozdravljeni?
Mati: Torej Milenica — ker ! je danes tvoj god in te imam jaz tako ; rada — ali ti lahko še kako veselje naredim? Darila si dobila od mene in od papana, slaščice si dobila, v kinematografu si bila — kaj bi te še tako prav posebno razvesililo?
Milenica:  Če bi ti Pepčka nabiksala.
* *
Učiteljica: Najbolj plodo-vita bitja žive v morju. Vsaka pole-novka na primer zleze na leto milijon jajc . . .
Učenka: To mora biti pa v morju strašno kokodajsanje.
*
Mecen : Ta glas . . . Kaj, . . . fenomenalen glas ima ta gospodična .. . Krasen glas ... in jaz sem jo razkril.
Profesor petja:   Kar pokrite jo!
♦ *
Žena: Da, da, prav praviš . . . zlobna sem . . . zanikrna . . . zapravljiva . . . sploh najpopolnejša pošast.
Mož: Zapomni si, da popolna sploh ni nobena stvar na svetu.
S prav dobrim uspehom se
naravna
v trgovino Josip Seunig, Ljubljana.
Popolno znanje prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt.) Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. — Plača po dogovoru. 3336
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K 2 — boljšega K 2-40, polbelega K 360, belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6'—, veleprima K 7*20, najboljša vrsta K 8-40. Puh siv K 6'-, bel K 12-—, najfinejši prsni puh K 14*40. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm k K 10--, 12-—, 15— 18-—, 21-—, 200X140 cm a K 13-, 15-—, 18—, 21*—, zglavnica 80x58 cm a K 3"--, 350, 4—, 90x70 cm k K 450, 5'50, 6*^. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27-—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artur Wollner, Lobes 35 pri Plznji (Češko.)
• v elegantni obliki priporoča
ICC Narodna tiskarna.
7ran Jrfekinc O igrica J}radić
zaročena. Ljubljana Zagreb
\l ^ {Brez posebnega obvestita).
9 L/*s_-
alkalacna kislina
rabi pri:
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč in prsne mrene.
Zaloge v Ljubljani: Mihael Kastner, Peter Ussn:k in A. Saracon.
Sprejme se takoj
III pili
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
za dame Id
Ceniki zastonj in franko.
J
te neljube pojave, se najbolje zatre z rednim, tedensko 1—2 kratnim izmivanjem las in lasišča s
' s
Glava se oprosti prhljaja, lasje postanejo polni in se svetijo, redki lasje se navidezno zgoste.
Uspeh, ki ga vsaki dan doseza naše vsestransko poznano in priljubljeno sredstvo „Sotranov ShampOOD S ĆrilO glavo", kaže se najbolje v tem, da se spravi v promet nebroj ponaredb zelo sumljivega značaja, radi česar se naj pazi pri nakupu posebno na polegstoječo varstveno znamko. Naš „Kotraaov Shampoon s crno glavo" je voljen, popolnoma neškodljiv preparat, kakor so to dokazale' preiskave, ponaredbe pa vsebujejo po večini
razjedajoče snovi in vsled tega mesto racijonamega negovanja las se pospešujejo izpadanje las. — „Kotranov Shampoon s crno glavo" se dobiva v originalnih zavojčkih za 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) — v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. =====
Glavna zaloga za Avstrijo i
Feliks Griensteidl, Dunaj 1/1, Sonnenfelsg. 3.
farstvEtia znamka.
Edina tvomica: Hans SchwarzkopI, d. d. z o. ]., Berlin Nr. 37.
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
■jAdrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v LJubljani, Šelenburgova nlica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
64
0
934
4
Prodajalka
mešane stroke, išče službe V mestu
ali na deželi- Zmožna je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Vstop s 15. okt. aH 1. nov. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uor. »SI.
Nar.« pod „Mesto ali dežela/3506".
Sprejmejo se
3456
Odda se več voz
vabi vse one, ki se hočejo učiti lašči-ne na sestanek v pondeljek zvečer ob pol osmih, licej prvo nadstropje na levi da določimo skupno čas pouka.
ODBOR.
60 gramov težka, K 140'—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. R Lechner, Brectava (Lundenburg) 299 trgovina z zlatnino. =
Lep lokal
poraben za vsako obrt, posebno za krojaštvo se odda za november.
Izve se v 3542
?lorijanski ulici št. 29. v I. nad.
Išče se
v najem ali na račun 3483
ti. pr. pri tovarni, kolodvoru, v mestu, :rjru ali v večji vasi. Ponudbe je nasloviti „?rihodnjosta p. Podbrezje, pri Podnartu.
Sprejmem mladega, čvrstega
absolventa
trgovskega kurza v mojo usnjarsko trgovino, kadi plačila in opravila pa se domenimo ustmeno ali pismeno.
F.   Knaflič, Šmartno pri Litiji.
s popolnoma separiranim vhodom in električno  razsvetljavo, se odda |JO-
spodug Pred Škofijo št. 1, II. nad.
3540
S dinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primernih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
RazpošllI&Inica Jan Konrad, c. In kr. dvorni dobavitelj, Most it. 445 (Češko).
Prave niklaste Žepne ure K 390, 5*— in več-Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-— vijoline K 580, samokresi K 6—. — Raz pošiljanje po povzetju ali denar naprej. —
Brez rizika! — Zflmena dovoljnna a H denar nazaj Prima solingenske
zajamčeno iz najboljšega angleškega jekla, na roke brušene, kakor na las ostro posnete,
kar za rabo. Št. 8701, črno poliran ročai '/4 otio brušena, 5/8 šir., s tokom K 170. Štev. 8702, črno poliran ročaj, lfy otlo brušena, 5/s šir., s tokom K 220.
Največja izbira brllnlh potrebščin dobile v mojem glavnem katalogu s 4000 sli- i kami, ki se vsakomur posije zastonj in j poštnine prosto. — Pošiljanje po povzetju ali denar naprej. C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad*
razpo&lljalnica v Mostu it. 442 (Češko).
3551
MM za sestave načrtov in proračuna za osemrazrednlco v Tržiču (Gorenjsko).
Načrt vsebuj: 12 učnih sob, telovadnico, risalnico, prostore za kuhinjski io gospodinjski tečaj, stanovanje za nadučitelja, pisarno za nadučitelja, sobo za učila, posvetovalnico in stanovanje za šolskega slugo.
Najboljši načrt dobi nagrado 900 E, drugi 650 K in tretji 450 K.
Načrt, ki se bo dejansko sprejel, je s to nagrado kupljen v last, ne da bi se zavezal krajni Šolski svet dotičnemu stavbo oddati.
Prvotni razglas je s tem razveljavljen in se rok podaljša do 1, doc. 1913.
Pripomni se, da generalni projekt nI na razpolago pri c. kr. okrajnem
šolskem svetu.
Krajni šolski svet tržiškl, Gorenjsko,
dne 3. oktobra 1913.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
ci\t.vu.rrar*
za rodbino ln obrt.
Brezplačni karzi za vezenje v hi.
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh velikosti.
gospodje
na izborno hrano.
Izve se
Šolski drevored št. 2. II, nad. desno.
Priložnostni nakup.   Priložnostni nakup.
Ker se umaknem v zasebno življenje
prodam v Puljn lepo 3477
160G
KI
Vprašanja na :
Oroslav Dolenc. Ljubljana, Wol!o?a ulica 10.
K6ntori$t
vešč nemškega in slovenskega jezika ter obojne   stanografije in strojepisja
želi vstopiti v kako pisarno.
Cenj. ponudbe pod „Koniorist 18", Maribor, poštno ležeče. 3437
in drugimi prostori s trgovino z vinom in restavracijo  prav ceno. Več pismeno. Naslov se izve pri upravni-štvu »Slovenskega Naroda«.
notar Baš v Celja.
Elegantni pristni usnjati moški ali damski čevlji na trakove, kakor jih kaže slika, napravljeni po najnovejši obliki z dobro zbitimi podplati in vsake poljubne velikosti, za trdnost se jamči, vsak par samo E 5"— po povzetju pošilja samo firma
Schachter Leopold,
Dunaj XVI/4, Lerchenfeldergiirtel 5f
Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Prva Slovencu a Izdelovalnlca mostnih, živinskih in dragih tehtnic
za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje, Polivka al. st 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in Iranko.
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
dr. fi. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, eai. neškodljivo za
vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K S*-*-RizpoŠiljanje strogo diskretno. 3508
Ko; dr. A. fiix, laboratorij, Dunaj Ih Berggasse 17/1
Zaloge v Lfabljanli Lekarna pri .Zlatem jelena", drogeriji Kane in „Adrija*
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ZHAME\TIT£ GROHARJEVE SLlfi.::
PRIMOZATRU
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm ln široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj-dovrženejsa kar jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
IUR00M KNJIGARNA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL ST. 7
Slavna PRVA ČEŠKA splošna delniška družba za zavarovanje na iivllenje v Pragi.
Podpisani Ivan Uratnik, posestn k v Podlogu Št. 5. se Vam javno zahvaljujem, da ste mi tako hitro izplačali celi zavarovalni znesek po smrti mojega pokojnega sina gospoda dr. Ra-doslava Uratnika, ki je bil pri Vas zavarovan komaj dve leti. Priznavam javno, da ste zadevo izvršili v popolnem redu in v mojo popolno zadovoljnost, ta ko, da Vaš cenjeni zavod lahko prav to- j plo priporočam vsakemu, ki bi se hotel zavarovati na življenje.
V Podlogu, dne 30. sept. 1913.
Ivan Uratnik, 1. r.
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil, drugi za 8 konjskih sil močan, sta
po Jako nizki ceni na prodaj.
Motorja se vidita v obratu. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer j ^ drugi   pomoČki odpovedo
Obleke, bluze, perilo in prtneno blago 25 K po povzetju. Tovarna
Schmid, Dunaj UL, Rudolf Altpl.
ZZZZZ Ugodno za prekupovalce. IZZZZ
Z današnjim Snem vsak dan
v pekarni
BIZJAK, Poljanska cesta 25.
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za j 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Lataloire de Prodoils »psa" Pariš
j Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko;
i Lekarna Marialii!!, Bođapešta, V!. Liszt Ferenc-ter 20
S po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
f
Trgovec v najlepši moški dobi, z jako ! dobro vpeljano trgovino ter simpatične vna-| njosti, želi radi pomanjkanja  znanja sez-1 nanitve z gospodično  ali mlado vdovo, ki bi imela od 5000-8000  K premoženja, v svrho takojšnje ženitve. — Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne, naj se dopošlje rod „ A. B. Ljubljana 3541'« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Tajnost zajamčena. 3541
Privatni plesni pouk.
Usojam si p n. občinstvu naznanjati, da sem dospel v Ljubljano in pričnem s plesnim poukom sredi oktobra.
Posebne nre se dajo vsak dan za vse stare in moderne plesove po lahki in hitro priučljivi metodi 3524
Priporočam se veleč, družbam, klubom in rodbinam in prosim pravočasne prijave, da lahko določim učne dnove, ker sem že na več krajih zavezan.
Prijave in vpisovanja vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotelu pri Slonu, soba st. 73.
gpjT~ Na željo prevzamem plesni pouk tudi na deželi.
Giulio Morterra
avt. plesni učitelj.
Z velespoštovanjem
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
B za gospode in gospe so nogam B najbolj priležni, lični in najboljše
gj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
S JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Govsserski čevlji za turiste, higijeničnl čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
K 12*50—16*50.
L kr. piiv. zavarovalna drama.     %g   [. kr. prit. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski FenUs" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Dražba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
6) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanja po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. ....   K 6,000.000
Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . n 60,000.000 Letni dohodki na premijah    . ,, 12.000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; 6) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za presk-bo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
83
Naiančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sorfnijska ulica šiev. 1.
27158^
127^27
46
43
26
75
228. štev.
»SLOVENSKI NAROD', dne 4. oktobra 1813.
Stran 19.
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Kemenv, Sascfaau (Kassa) I., Posil. 12/64 Ogrsko.
11000 kron!
bi si že prihranil, ako bi si bil vse potrebno sukno kupil pri tovorniški razpošiljalnici
RUDOLF MATZliER, Krnov (Jagerndorf) 30.
Mične novosti moškega in damskega blaga. Zahtevajte vzorce poštnine prosto, ne da bi morali kaj kupiti. Pridni zastopniki se iščejo povsod. 3509
kožne hibe, solnčne pege, ogrci, raskava, ordečela in razpokana koža ter druge napake polti, izginejo takoj, edino in samo z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno potrjeno in oblastveno za neškodljivo preiskano 793 dr. A. Rixa
pasta Pompadour.
Ob neučinkovanju denar nazaj. Poizkusni lonček KI*— večji lonček K 3m—. Kosmetikum dr. A. Rixa laboratorij na Dunaju IX., Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu« parfumerija A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara).
m
m
Kdor si hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček, naj zahteva izrecno
cigaretni papir Ottoman.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
46
mmm -        vzaiemno  zavarovalna  banka  v  Pragi. - .".
Rezervni fondi E 58,461.432*56 — izplačane odškodnine in kapitali}e S 123,257.695*77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodao upravo.
Vsa pojasnila dajei '   ■ 1
Generalno zartonstvo i Linffljaiii SS.r&w« i GosnosftJ Diki štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
30
mu
plošna liranilnica v Trstu.
osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844,    tlMtOJg*"     4    Mi_j,M|.MAm.   jl    . ^*SBf**0 je pričela posEsvati s M" "KIODPOm  X.  I. 9*|
Uradi so v nlici Torre Bianca št. 41. Uradne nre od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop.
^^^^^^^^^^^^^= Vložna obrestna mera 4%. ^^^^^^^^^^^^^^
„SFLOSNA BRANHiIVISA" t Trsta {a edini slovenski zavod na Primorskem, ki Je upravičen sprejemati Vloge, za
katere se zanteva pupilarna varnost 3485
DE
IIŠIE
it
3H
26
Ez&olfsalte promet v stroji §ostllnl
2150
z izvrstnim cenim
plzenjskim pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 3%w Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -ara Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
ma In v slovanskem
hotelu „Lacrorna"
v Gradežu.
Pozor!
Pozor!
4 pari čevljev samo 8 K f rko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodalam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika,
velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K.
Razpošiljanje po povzetju. 3342
S. Urbach, izvoz čevljev, Krakov št. 61. Zamena dovoljena, fadl denar nazaj.
W TAT W TATI W| WTATTJTTAT
Najstarejša izDelovainiea voz in lakirarska delavnica 3533
Podjetne, solventne
išče na trden račun za prevzeije lukrativne gBavne zaloge za vojvodstvo Kranjsko
E lil
te,
Natančne ponudbe pod „Grosser Umsstz 7894" na Rndolfa Mosse, Dunaj I. SeSlersfatie 2. 3570
3Išira5r~=3iHj!H!i
3iš3r==|[s!l°lE
ii v severno m
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
I
Trst — New Tork, Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
ODHOD PARNIKOV: V Severno Ameriko vsako soboto, v Južno Ameriko vsskib 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland, Cuebec, Monlreal) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
v jako obširnih prostorih se priporoča p. n. občinstvu za cenjena naročila. Sprejemajo se vsa kolarska in lakirarska dela ter popravila vozil vseh vrst, zlasti avtomobilov. — Postrežba točna,
delo solidno, cene zmerne. Sprejemajo se tudi avtomobili v shrambo za čez zimo.
proti žlezam? škrofljem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju, za ojačenje slabotnih v razvitku zaostalih otrok priporočam redno zdravljenje z mojim
Lahusenovim ribjim oljem
znamka ,,JodeIla". PJaJučiakoviteljše in najpriliublfenelse ribje olje. Rado uživano in lahko prenosljivo. Letna poraba cez 100.000 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah pO K 3"50 in 7"— Z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja Vili. LahnSOn V Bremnu. — Svež se dobiva v vseh lekarnah v Ljubljani in okolici. 3440 Glavna zaloga v Ljubljani: lekarna Trnkociv.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča SVOj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrlljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno*
Friporočila in izpričevala
2307
raznih  uradov  in naj si ovi tej šib  tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad; Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
AVA AVA ATA; AVA ATA ATA ATA A
EH=1EIEH^=HbHb1I;
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
s:      K 214,160.979'—.
70 h 'l, kg sivega posteljnega perja.
K 250 zglavnica s perjem.
K 7-— pernica, 118—150 cm dolga. E B'— pernica, 118—180 cm dolga,
polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu.
fmUnfokhak, gradeč, ]Yiariahil/crstr.11|S.
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni RnjiSorM'
Prešernova ulica št. 7.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
::       K 71,024.722—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic.   VOSal Mlfi trfl-SV. Petra testa (V ii JSStaiODi Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog  na hranilne Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih
štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
napiriev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih pirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
papirjev in posojila nanje. papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila ln nakazila v Ameriko in iz Amerike.
Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačne.
Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon itev. 41'
78
36
0
-
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1.
|fltt> priporoča po tvorniških cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning". Steyr", .Mauser" in ,Bayard" samokresi najbogatejše Izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabina tiče, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Krajni šolski svet trilčkl razpiše konkurenčnim potom napravo
za novo šolsko oosIODie
(osemrazrednico.) Stavba mora imeti sledeče prostore:
12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, soba za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučitelja, stanovanje za šolskega slugo, pisarno za šolskega vodja.
Generalni načrt se nahaja pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu v Kranju. Gospodje podjetniki, ki se za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune
do 15. novembra 1913 krajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem.
Isti podjetnik, katerega načrti in proračuni se bodo sprejeli, dobi tudi zgradbo poslopja.
Krajni šolski svet tržiški, Horeajsko,
dne 26. septembra 1913. c348
bo v Križe vnlški ulici 2, II. nadstr.
prostovoljna dražba
raznega pohištva in obleke ter {uridičnih in drugih knjig. 3512
Mm kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa 3520
odstranjevalec Kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pušica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. A. Rix, laircratori], Dunaj \lt Berggasse 17/t
Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri zlatem
jelenu",  drogeriji A. Kane in „Adrija".
ia hi si kaj
ako pijemo namesto zdravju škodljive zrnate kave  idealni,   slastni   nadomestek  za kavo
ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cen<5. o kg franko po povzetju K 430. V vsakem zavitku namesto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost. „RoggkaHol" tvornice tivil, Trut-nov (Trauienau) odd. 9. 3529
Ki" tel
II
m ljudske in srednje učiteljišče in licej, za oirt in strokovne šole
■ 3
■"a
• vat
ima v najnovijim izoa
v nalogi
m v fjubljani, Prešernova ulica
Resna imltm ponudbo.
V svrho možitve želi inteligenten, mlad trgovec, posestnik v dobrih razmerah in z lepimi lastnostmi spoznati se z gospico nedolžne minulosti, z veseljem do trgovine, gospodinjstva in s premoženjem katerega vrednost naj se navede. — Ponudbe s popolnim naslovom pod „Udanost do groba 80.000 3482" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda« do 17. oktobra. 3482
iw& in glavna potniška pisarna in denarna menjalnica
i«
Trst Via Mto Ha it. i
nasproti Sscelsior Palače Hotel.
Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domačega društva iz Trsta in to v
V
najboljši  plesk xa mehka tla.
Keil-ova bela glazura za umivalne mize  . dO v
Keii-ova voščena pasta za parkete .     . 90 .
Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 „ Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
Keii-ova pasta za čevlje...... 30 „
3059      Dobiva se vedno pri Leskovicu & Medenu v Ljubljani.
Kranj: Franc Dolenz. :: :: Idrija: Valentin Lanajne. "0*0 meitos Ivan Picek Radovljica: Oton Roman. * Kočevje: Franc Lov.   :: :•
Kamnik:   1. Petek Zagorje: R. E. Michelćić.    Črnomelj:   Anton Zure*
Izdelovanje nevestlnsklli oprem. \
Ustaaovlfeno 1870.
Moško, damsko in otroško
peni lo
*    lasftnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
prSporcća
tm
>
trn
IS
«3
>
0
- C. J. HAMANN e
dobavateSj perila ces. Sn kr*alj. Visokosti, častniških   uniformiranj,   zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI-
Perilo po mori se izgotavlja najhitreje.
Istotam prva Kranjska
pralnica in likalnim
moškega perila.
obrat.
največje varovanje perila.
HMil stroji.
1 if%
t Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez Esvre, Bremen, Botferdam in Anlwerpen v Nevj Tork in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantuje. — Da more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z 20 K are Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošljem brezplačno. 3532
&3
Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v
soboto tistega tedna.
Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj rn že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroški za sem da stranke ne teže nobeni poštni izdatki.
Priznano najpostenejša postrežba.
ca 3
B
0»
9 O »
N
?
<
< a
m\9
\ Pas teliiia pene, pni in kasok.
Ljublja
Delniška glavnica 8,000.000 kron. :s
ti*ifae»]eva ulica štev. 2.
a v Ljubljani
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Ge8©w©u, Trstu9 Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun J5 3j O! Kupnje in prodala srečke in vrednostne papirje :; ter jih obrestuje od dne vloge po čistih :;
■I ■■
vseli vrst po dnevnem fcurzu.
■■ M
ti
POVEČANJE PORTALA V NAJMODERNEJŠEM STILU!
v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. Simonetti) Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice.
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 0-6.
12
46
D00D
60
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning", Steyr\ .Mauser" in ,Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Bralni šolski svet tržfškl razpiše konkurenčnim potom napravo
načrtov in nroračuna za novo šolsko dosIi
(osemrazrednico.) Stavba mora imeti sledeče prostore:
12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, soba za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučitelja, stanovanje za Šolskega slugo, pisarno za šolskega vodja.
Generalni načrt se nahaja pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu v Kranju. Gospodje podjetniki, ki se za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune
do 15. novembra 1913 krajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem.
Isti podjetnik, katerega načrti in proračuni se bodo sprejeli, dobi tudi zgradbo poslopja.
Krajni šolski svet tržiški, Gorenjsko,
dne 26. septembra 1913. c348
%2l ljudske in srednje šole, uiiteijišče in licej, za olirfne
■ a
In strokovno iole
■ ■
ima v najnovejših izdajah
nalogi
gg v Ijubljani, Prešernova ulica ?.
Prostovoljna
V torek. 7. oktobra 1.1, ob 9. dop.
bo v Križevnlški ulici 2, XI. nadstr.
prostovoljna dražba
raznega pohištva in obleke ter Juridičnili in drugih knjig. 3512
im kodne
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
|Dp. A. Rixa 3520
.    odstranjevalec kocin.
in
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. PuŠica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. L Rix, laboratorij. Cena j DL, Berggasss 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna Bpri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija'
iesna ženit m ponudba.
V svrho možitve želi inteligenten, mlad trgovec, posestnik v dobrih razmerah in z lepimi lastnostmi spoznati se z gospico nedolžne minulosti, z veseljem do trgovine, gospodinjstva in s premoženjem katerega vrednost naj se navede. — Ponudbe s popolnim naslovom pod „Udanost do groba 80.000 3482" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda« fiV do 19. oktobra. 3482
Htfa in mm potniška pisarna In denarna menjalnica
1* filS
Trst. Via Intio leukio it. I
nasproti Szcelsior Palače Hotel.
Odprava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v
rfmeriko in =
ako pijemo namesto zdravju škodljive zrnate kave idealni,  slastni  nadomestek za kavo
„ROGGKAFFOL".
Močan kavni okus, slastno, cen'}. 5 kg franko po povzetju K 4 30. V vsakem zavitku namesto pogosto nič vrednih pridatkov dragocena novost. „Roggkaffol" tvornice iivil, Trut-nov (Trantenan) odd. 9. 3520
Keil" Inli
najboljši plesk za mehka tla.
Keil-ova bela glazura za nmivalne mize   . 90 v
Keil-ova voščena pasta za parkete .      . 90 ,
Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 , Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje...... 30 „
3059       Dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu v Ljubljani.
Kranj: Franc Dolenz. :: z Idrija: Valentin Lapajne. Novo mesto: Ivan Picek Radovljica: Oton Roman. v Kočevje: Franc Loy.  :: :.
Eamalk:   I. Petek Zagorje: R. E. Mictielčić.    Črnomelj:   Anton Zurc'
MfloHBii nsvestinskili ourem.
Ustanovljeno 1870.
loško, Samsko In otroil
perilo
**    lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
= C- Jb
priporoča
MANN
i Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih ' odhod z železnico iz Trsta čez Eavre, | Bremen, Rotterdam in Aniwerpen v New Tork in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantuje. — Da more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z 20 K are Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošljem brezplačno. 3532
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje.
isfotam prva kranjsisa
pralnici! in likalnim
===== moškega perila. - — — IHotccni obrat.
HaiMje varonanie mila.
tlajiioveiSi stroji.
Perilo se na način prve dunajske čistilnike zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v
soboto tistega tedna.
Ob čistilnem zaslužku K 6-— se perilo pošlje franko nazaj /n že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroški za sem, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki.
Priznano najpoštenejfta postrežba.
\jasteliDO perje, pdIi in kanok.
Ljubljanska Ecr
banka v Ljubljani
■i   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
152
fnfarieva ulica štew. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica L e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu« Celow©uf Trstu« Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprefema vloge na knfižice in na tekoči račim      31 0    Hapufe in prodata srečke in vrednostne papirje ter lih obrestuje od dne vloge po čistih     "fr       ® » K " vseh       P° dnevnem kurzu. s:
2S9
POVEČANJU POSTALA V NAJMODERNEJŠEM STILU!
v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. Simonetti) Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice.
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono.
Angleško skladišče oblek, O. Bernatović, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
DU