OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVIL—LETO XXXVII.
CLEVELAM), OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 11, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 6

EDWARD CHAMPA ST.
V 'nedeljo zjutraj ob 2.30 uri je nagloma preminil na svojemu domu Edward Champa st., stanujoč na 61271/> St. Clair Ave. Star je bil 50 let in je bil rojen v Eveleth, Minn. Zadnjih sedem let je delal pri Precision Gear Co. Bil je član društva Glas cle-velandskih delavcev št. 9 SDZ. Bil je veteran prve svetovne vojne.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Champa, hčer Helen, sina Edward mL, sestro Mrs. Pauline Stampfel in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
FRANČIŠKA LONGfflNO
Po kratki in mučni bolezni je umrla v petek zjutraj v St. Alexis bolnišnici Frančiška Longhino, rojena Lautizar, stara 65 let. Stanovala je na 9711 Anderson Ave. Doma je bila iz vasi Lanišče, fara Škofljica pod Ljubljano na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti.
zapušča žoproga An-tona, sinova Anton in Frank, hčere Mrs. Frances Wenchus, Anna, Marie in Mrs. Victoria Collecchi, vnuke in brata Louis, V stari domovini pa zapušča sestro Marijo Skubic in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
AMERIKA POMAGA
BRINDISI, Italija, 10. januarja—V tukajšnjem pristanišču je bilo iztovorjenih 312 letal lovcev, ki so jih poslale Združene države kot svojo vojaško pomoč državam članicam Severno atlantske zveze. Večina od njih bo pripadla Italiji, ostanek Crčiji in Turčiji."
AMERIKANCI POTUJEJO
Med Slovenci v Ameriki je bilo lansko leto mnogo posetnikov stare domovine. Zanimalo jih bo, kako so se s potovanji odrezali Amerikanci na splošno in koliko dolarjev so potrošili.
Računa se, da je bilo lansko leto ng, počitniških potovanjih kakih 800 tisoč Amerikancev, ki so po cenitvi trgovske zbornice potrošili $200,000,000 dolarjev. Amerika v bodoče ne želi delati ovir tem potovanjem in bo sto rila vse, da se bo proces, ko gre za potna dovoljenja in razne carine, še olajšal.
DVA MILIJONA BREZPOSELNIH-LAHKO ZAČETEK DEPRESIJE
"Ne moremo reči, da stojimo pred depresijo. Lahko pa pridemo do nje, ako se ji ne bomo znali izogniti. Izogniti se ji ni težko, samo da so na odgovornih mestih pravi ljudje, ki imajo usodo Amerike v rokah. Če bi prišlo v Ameriki do depresije, bi bil ta pojav samo voda na mlin teorije Moskve, da je polom Amerike v gospodarstvu neizogiben." To so mnenja predsednika velike delavske un-je A. F. L. Meanya, ko razmišlja o sedanjem položaju, predvsem pa o krizi ameriškega kmetijstva, ki je bila ured 30 leti uvod v veliko depresijo.
Delavske unije pridobivajo na
pomenu. Značilno je nadalje, da v tistih industrijskih strokah, kjer se je že pojavila brezposelnost. Delavci, ki so do sedaj stali izven unijskih vrst, so spoznali, oziroma čutijo, da se dajo veliki gospodarski problemi rešiti le v enotni delavski falangi. Tudi čutijo, da se brez delavskih unij ne morejo rešiti gospodarske krize.
Naraščanje brezposelnosti
Zadnji teden se je pomnožilo število odpuščenih od dela, posebno v težki industriji. Danes se priznava kot nesporno dejstvo, da je število brezposelnih pravih delavcev že dva milijona. Pri tem imamo v mislih le tiste delavce, ki imajo pravico do brezposelne podpore in ki so registrirani.
Brezposelnost je zadela avtomobilsko, jekleno in električno industrijo, v živo pa tudi želez-nicf, ki so J^iustile približno 18 tisoč nameščencev.
Prizadete so tudi tekstilna industrija, industrija gumija in industrija, ki proizvaja kmetijske stroje.
Uradno se priznava dejstvo padanja zaposlenosti, torej na-raščanja nezaposlenosti, za vzrok se pa navaja dejstvo, da so se gotova podjetja morala notranje reorganiziriti in da tre-notno ni pravega "businessa." Posamezni slučaji in stroke
Letalsko podjetje v Colum-busu je odpustilo 1,100 delavcev, ker je vlada omejila naročila.
Težko je prizadeta država Michigan. Tam je že 142,000 brezposelnih. Podjetje Chrysler Co. je zadnji petek odpustilo 7,650 delavcev. Podjetje Hudson Motor Co. 4,500. Studebaker okrog 3,500.
Podjetje Luens Steel Co. v Pa. je odpustilo 200 delavcev, ker se je produkcija pač znižala. Znižala pa se je radi tega, ker ni naročil.
Podjetje Bethlehem Steel Co. v Buffalo skorišča le 70 odstotkov svoje kapacitete. Jeklarna
Bethlehem je še pred dvema mesecema skoriščala svojo kapaciteto čez sto odstotkov.
Podjetje Bridgeport Brass Co. v Connecticutu je s ponedeljkom začelo s štiridnevnim delavnim tednom, v decembru pa odpustilo 564 delavcev.
Odpusti pri železnicah in pri podjetju General Electric Co. so znani.
Slab -ačetek tedna
V adaljnji redukciji produkcije s tem pa tudi dela je podjetje Hudson ustavilo svoj obrat za en teden. Podjetja Plymouth in Studebaker sta odpustila nočno delo.
Najbolj je za enkrat prizadeta avtomobilska in jeklena industrija.
To je faktično stanje. Vendar se napoveduje, da bo meseca februarja boljše, ko se bo končala notranja reorganizacija pri podjetjih, ta reorganizacija pa naj odgovarja sedanjemu položaju. Seveda je ^fprašanje V koliko so te napovedi realne in v koliko le želja. Zanimivo je nadalje, da se delavske unije pripravljajo na boj v lastnih vrstah zoper tiste, ki dovršijo polnih osem ur, pa gredo kot tako imenovani "part-timerji" za nižjo mezdo še v druga podjetja.
VEST GA JE PEKLA
HAVERfflLL, Mass,. 10 januarja—Joh Jablonka je bil pred 12 leti obsojen na $50 denarne kazni, ker je vozil svoj avtomobil v pijanem stanju. Jablonka se je znal izogibati plačilu $50, a se je sedaj naenkrat sam pojavil pred sodiščem in plačal pri-sojeno mu denarno kazen. Dejal je, da ni vredno, da bi si kaj očital radi teh par dolarjev. JUDJE SO KOT "RAK"
RIYADH, Arabija, 10. januarja—Mladi kralj Saudijeve Arabije je trdil o judovski državi Izraelu, da so kot rak v človeku. Arabci jih bodo iztrebili, kakor se mora operirati rak, tudi če bi ta operacija stala deset življenje deset milijonov Arabcev.
NEZAŽEUENI TUJCI IN IZGNANI
Iz domovine
V petek je prišla z letalom na obisk iz stare domovine ga. Roza Maver, p. d. Trebčeva iz Lokve na Primorskem. Tu ima tri sestre: Mrs. Caroline Trebeč, Mrs. Pepca Ladiha in Mrs. Frances Glažar, v Detroitu pa sestro Mrs. Trebeč na 940 E. 250 St., ali pa lahko pokličete RE 1-1594. Tu ostane par mesecev. Dobrodo gla!
WASHINGTON, 10. januarja —Med novonaseljenimi Amerikanci je ostalo mnogo takih, ki se uradno označujejo za nezaželene. Te "nezaželjene" ameriške oblasti izženejo v njihovo rojstno domovino. Njih število je za javnost presenetljivo visoko. V prvih desetih mesecih leta 1953 jih je bilo izgnanih 22,683 ali 4,718 več kot v istem času leta 1952.
Nezaželjeni tujci so posebna nadloga na ameriškem jugoza-padu. Gre za Mehikance, ki prihajajo v Združene države, večinoma kot poljski delavci, to pa na skrivaj. Njih Število se suče okrog milijona. Na tem pojavu so krivi deloma tudi ameriški
farmarji, ki izkoriščajo mehiško ceneno delavno moč. Plačujejo jim namreč le 25 do 30 centov na uro. Amerika sama nima na tej meji dovolj obmejnih straž, da bi preprečila dohod Mehikancev. Ti nezaželjeni tujci so vob-če nizke kvalitete. V jugozapa-dni Ameriki so pomnožili zločine, so nosilci raznih nalezljivih bolezni kot tuberkuloze in spolnih bolezni. Mehikanci se ba vijo s prodajo mamil, širijo prostitucijo, pripomorejo tudi k mladinskemu zločinu ter so vob-če nadležni. Toda kako jih kontrolirati in izgnati nazaj, ko gre za "največjo mirnodobno invazijo," katero more doživeti kaka država, se sprašujejo ameriške oblasti.
NEZVESTI MOŽJE— IN VZROKI
Ameriška oblastva, ki se pečajo z našo družbo, v prvi vrsti z družino, pravijo, da je v Ameriki v lanskem letu pobeglo od svojih družin sto tisoč mož. To število je znano. Če se "ti družinski begunci" seštejejo, v kolikor so oblastveno znani in neznani, se račima, da jih je celo en miljon.
Kje so vzroki nezadovoljstva v družini, ki je privedlo moža in očeta ter skrbnika do tega koraka?
Glavno vlogo ima denar. Mož je zabredel v dolgove in upa, da bo drugod zaslužil več.
Starši žene se preveč vtikajo v njegove družinske razmere. Ker jih ne more prenašati, je odšel.
Pijača prispeva svoje. Večinoma gre že za alkoholike ali za take, ki so prav blizu zastrupljenim alkoholikom.
Mnogim ne prija sedanje delo, morda se bo drugod dobilo kaj boljšega.
Končno se je mož svoje žene naveličal in gre za znanim "da sprememba krajša čas."
Januar, mesec važnih zunanjih odločitev: Konferenca v Berlinu-stanie na Koreji
Pozdravi
Pozdrave iz solnčne Floride pošiljajo Rose in Joe Čepek, Mr. in Mrs. John Peterka, Mr. in Mrs. Alex Premu iz Connecticu-ta, Mr. in Mrs. John Prijatelj si. iz Conneauta, O., sin John Prijatelj ml. iz Chardon, O. ter Mr. in Mrs. Frank Ostroška iz Grand River, O. Pišejo, da se imajo prav dobro v krogu svojih prijateljev. Prijateljevi in OstBO-škovi so peljali Franka Ostro-ška ml. nazaj na službeno mesto v Orlanda, Fla., kjer je nastanjen z ameriško armado.
V Calif orni j o
Za mesec dni se je podal v Ca-lifornijo Anthony Mihelič, sin Mr. in Mrs. Mihelič, ki vodita trgovino s grocerijo in mesom na 830 Babbitt Rd. Obiskal bo prijatelje, s katerimi se je nahajal na bojišču na Koreji. Želimo mu obilo zabave in srečen povratek.
Vaje za igro
Vaje za igro, ki jo vprizori dramski zbor Ivan Cankar, se vršijo v torek zvečer ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prosi se vse, ki imajo vloge, da se gotovo udeležijo.
Vile rojenice
ALI JE RAČUNATI NA RESNO VOLJO RUSOV?
BERLIN, 11. januarja—Danes se sestane j o štiri delegacije že tretjič. Gre za Amerikance, Angleže, Francoze in Ruse, ki se naj dogovorijo, kje se bo vršila velika konferenca štirih zunanjih ministrov, napovedana za 25. januar. Ali v zapadnem delu Berlina ali v vzhodnem delu tega mesta. Sporazuma o tem vprašanju še ni.
Zavezniški delegatje trdijo,'* ~
Na Novega leta dan so se zgla-sile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Paul Razpor na 1433 E. 53 St. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Eleanore Mo-žek. Tako so postali Mr. in Mrs. Andy in Angela Kaučnik iz 1169 E. 76 St. kakor tudi Mr. in Mrs. Frank in Loretta Razpor iz E. 95 St. prvič stari oče mama. Čestitamo!
Seja direkiorija
V torek zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se udeleže v polnem številu.
da so opazili na ruski strani dobro razpoloženje in vljudnost. Ta dva znaka pri Rusih, ko je šlo za medsebojne dotike dveh taborov v Nemčiji, sta bila do sedaj na ruski strani neznanka Če pa Rusi vztrajajo na tem, da naj se vrši konferenca štirih zunanjih ministrov v njihovem. delu mesta Berlina, potem gre za stvar prestiža Sovjetske zveze in za sovjetsko propagando, če bi namreč zmagala njena misel, da se konferenca vrši. na njenem teritoriju.
(Mesto, kjer zasedajo take in podobne mednarodne konference, je samo na sebi zelo važno. Gre za prestiž države, v kateri se vršijo te konference, obenem pa za celotno ozadje takih političnih konferenc. Zato je povsem razumljivo, da v dnevih predsto-ječe konference v Berlinu igra svojo posebno vlogo tudi mesto zborovanja, konkretno vzeto ali v kakem poslopju zavezniškega ali sovjetskega dela Berlina.)
Računati je celo z možnostjo kompromisa, da naj konferenca zaseda izven Berlina.
Uspeh ali neuspeh konference.
V diplomatskih krogih so mnenja deljena. Nekateri trdijo, da je ta konferenca že v naprej, naj se že konča s kakršnjimkoli uspehom sama na sebi, zmaga Malenkova. Pomagala mu bo utrditi njegov položaj doma, na drugi strani pa izigrati njegove diplomatske karte, da z vsemi intrigami seje razdor med za-padnimi zavezniki ki, se ne morejo po mnenju Malenkova, zedini-ti v prašanju miru, mednarodne trgovine, oborožitve in razorožitve. To vprašanje je najvažnejše, ko gre za ponovno oborožitev Zapadne Nemčije.
Malenkovu je treba časa. Ma-lenkov, da ne bo silil v svoje satelitske države tako ostrega kur-za komunizma, kakor je bila to politika pokojnega Stalina. Ma-lenkov ima svoj gotov cilj, ki naj v razvoju časa zavaja zapadne zaveznike in jih med seboj odtu-juje, na drugi strani pa poglobi politično zvezo med Moskvo in njenimi sateliti.
Drugi računajo, da bo konferenca ugodno vplivala na rusko ljudstvo kot tako. Rusko ljudstvo ni sovražnik Amerikancev. Vse diplomatske akcije Zapada naj se obračajo katerimkoli po tom že direktno na rusko ljudstvo, ki bo rado prisluhnilo pro; gramu Zapada. Če se je predstavnik Zapada sestal s predstavnikom Sovjetske zveze in bo o tem koraku obveščeno tudi ru sko jjudstvo, kar bo spričo pri-sotwti sovjetskega predstavništva moralo biti, potem bo odmev ta, da si želi mirnega sodelovanja predvsem z Amerikanci.
*
Položaj na Koreji
SEOUL, 10. januarja—Položaj na Koreji se lahko označuje kot zamotan. Ameriški povelj-
nik kopne vojske general Taylor je smatral za potrebno, da je posvaril komunistično poveljstvo na usodni 23. januar. V noči med 22. in 23. januarjem naj bi bili vsi vojni ujetniki svobodni. Če bi komunisti skušali preprečiti ujetnikom njihov svobodni odhod iz taborišč, bi se znova ot-vorile sovražnosti in bi se lahko obnovila vojna na Koreji.
Ameriška politika gre za tem, da se omenjenega datuma pošlje 7,500 severnih Korejcev enostavno v južno Korejo. Tem severnim Korejcem bo dana prilika, vsaj po zamisli zavezniškega poveljstva, da vstopijo v redno južno korejsko armado.
14,500 kitajskih vojnih ujetnikov pa bo general Taylor poslal na Formozo k Čiang Kajšeku. Ali bodo komunisti mirno gle-dah na ta razpored vojnih ujetnikov, posebno še kitajski komunisti, zlasti ko se imenuje nji-* hov glavni nasprotnik čiang Kajšek, ki naj sprejme tisoče kitajskih vojakov ?!
Svarilo Pekinga
Odgovor na gornje vprašanje, vsaj tako se zdi, je dal zunanji minister komunistične vlade v Pekingu Lai. Lai dolži zaveznike, da zadržujejo prisilnim potom te ujetnike od nadalnjega zaslišanja. Lai zahteva, da naj se nemudoma začne s ponovnim zasliševanjem in\ nagovarjanjem vojnih ujetnikov, da se obnovijo razgovori o političnem vprašanju Koreje in da se vojni ujetniki tako dolgo zadržijo, da se v tej politični konferenci odloči njihova usoda. Lai zahteva tudi, da naj Združeni narodi skličejo posebno zasedanje, na katerem naj bodo prisotni tudi kitajski in severno korejski komunisti. Skliče naj se konferenca petih vele sil, ki naj se peča z mednarod nimi vprašanji iz Azije. Na tej konferenci naj bo zastopana tudi komunistična Kitajska.
Zopet vprašanje Kitajske
Kakšno je sedanje politično stališče USA do Kitajske? V Washingtonu je podpredsednik Richard Nixon za to, da se dosedanja politika do Kitajske ne spremeni. Amerika naj torej podpira Čiang Kajšeka na For-mozi in naj ne prizna sedanjega režima na celinski Kitajski. To je v ostalem tudi stališče predsednika Eisenhowerja. Trgovska blokada do Kitajske naj se celo poostri, dokler ne bo končno rešeno vprašanje Koreje in Indo-kine.
Nehru poživlja sestro
NEW DELHI, 10. januarja-Predsednik indijske vlade Nehru je brzojavno pozval svojo sestro Pandit, ki je predsednica letos njega zasedanja Združenih narodov naj nemudoma skliče zase dan je Združenih narodov radi položaja na Koreji.
Razne vesti iz sveta
Včerajšnji dan je bil za Ameriko in Evropo dan mraza, snega in viharjev ter težkih nesreč.
V	Shreveport je v sneženem viharju strmoglavilo privatno letalo, ki je nosilo trgovce in poslovne ljudi iz lova. V letalu je bilo 12 oseb, ki so vse našle smrt.
Iz Rima v London je odletelo letalo s 35 potniki na krovu. Vsled viharjev in verjetno vsled motenj v motorju, je letalo padlo na otok Elbo v Sredozemskem morju. Vseh 35 potnikov je mrtvih. Med njima sta bila dva Amerikanca, eden iz New Yorka.
V	Evropi je zapadel sneg po vsej celini. Blokiral je ceste, vsled mraza pa so bili iznenadeni nekateri turisti v alpah. Računa se, da je včerajšnjega dne vsled vremenskih neprilik našlo smrt v Evropi in Ameriki med 80 in 100 ljudi.
Srednji in vzhodni del Amerike je imel dan s temperaturo pod ničlo in visokim snegom. V New Yorku naprimer ga je padlo 12 inčev.
Ameriška poslankinja v Rimu, Clare. Luc? s? je vrnila v Rim. Ima seboj poslanico ameriške federalne vlade in presednika Eisenhowerja, da naj Italija čimpreje odobri pogodbo o skupni zapadno-evropski obrambi Bivši predsednik vlade Pella pri sestavi nove vlade ne prihaja več v poštev.
Danes, v ponedeljek, bo Eisenhower predložil dve spomenici in sicer kako se zamišlja vprašanje farmarjev in delavcev v Ameriki ter rešitev tega vprašanja.
Danes, ob 10.30 uri se imata prvič sestati ameriški državni tajnik John Foster Dulles in sovjetski poslanik Georgi Zarubin. Šlo bo za Eisenhowerjev predlog o skupni upravi surovin, ki služijo pri' sestavi atomske energije.
*
Agencija A. P. javlja iz Beograda o idejnem sporu v jugoslovanski vladi. Podpredsednik vlade Djilas je v svojih člankih nastopil za to, da naj se Marksizem razlaga sedanjim pri-. likam odgovarjajoče. Naj se modernizira. To vprašanje, da je predmet izvršilnega odbora komunistične stranke.
Včeraj sta se na svojemu stanovanju na 11312 Buckeye Rd. zadušila zakonca Steve Kopcak in njegova žena Elizabeth. V stanovanju je na nepojasnjen način nastal ogenj. Sin ju je poskušal rešiti, pa mu ni uspelo.
Governer Frank Lausche je ohijski zbornici predložil zakonski načrt, da se za Ohio porabi v naslednjih osmih letih za ceste in. vzdrževanje cest eno milijardo dolarjev.
*
Londonski list "Daily Sketch" poroča iz Moskve, da je Moloto-va zadela srčna kap.
(Vest so prinesle tudi ameriške radijske postaje, vendar brez komentarja.)
;
I
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) ..............................................................$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ................................................... 6.00
For Three Months—(Za tri mesece).................................[______4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________________________$12.00
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________________________1. 7.00
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________________'___I 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZASTOPNIKI NA LETNI KONFERENCI SLOV. NAR. DOMU
Letno zborovanje lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se vrši v četrtek, 14. januarja ob 8. uri zvečer. Društva bodo zastopana po sledečih prijavljenih zastopnikih:
JANKO N. ROGELJ:
Ime društva
Ime zastopnika
KDO NAJ VOLI
(1)
Predsednik Eisenhower se je izrazil za to, da naj se v Združenih državah voli že z 18. letom. Eisenhower bo vsekakor sprožil debato o zakonskem predlogu ali naj ima ameriška mladina že z 18. letom volilno pravico.
Da smo si na jasnem: Ameriška zvezna ustava je prepustila ameriškim zveznim državam, da same določijo starostno mejo za volilno pravico. Praktično je v 47 ameriških zveznih državah volilna pravica dana tistim, ki so dopolnili 21 let. Le v zvezni državi Georgiji se lahko voli že z 18. letom.
Drugo: Misel sama ni najnovejšega datuma. Debata o tej starostni dobi s pravico volitev traja v Ameriki že nekaj let. Argument je tale, sprejel ga je tudi predsednik Eisenhower: Ce gre ameriška mladina že z 18. letom lahko k vojakom, zakaj bi ne mogla na volišče? Razlog je na prvi pogled prepričevalen, drugo je vprašanje ali držCtudi ko gre za državljansko vzgojo.
Volilno pravico je treba razumeti v vsej njeni globini. Ce naj voli v Ameriki, skoraj bi rekli vse, tudi dorastla mladina, se ni iznašlo ničesar novega, s čemer bi se mogli posebno postavljati. Par tisoč let nazaj so grška mesta volila in razsojala in upravljala vse direktno. Meščani niso volili poslancev, torej nekih posredovalcev, katerim bi dali neke vrste pooblastilo, da govorijo v njihovem imenu. Zbrali so se in odločali sami. Grki so imeli sem in tja tudi kako pojave tiran^a, vendar je bil ta pojav bolj muha enodnevnica v verigi lepe grške zgodovine. Ali nekaj moramo povdariti, da so namreč Grki že takrat bili državnotvorni v polnem pomenu te besede. Država je bila njihova lastnina in za državo so skrbeli, četudi je bila majhna, kakor sicer za svojo privatno lastnino. Torej—država je moja— tvoja—last nas vseh. Zato je njeno napredovanje ali nazadovanje naše napredovanje in nazadovanje, tako so si rekli Grki.
V novi dobi nekaj stoletij nazaj, recimo v Evropi, ni bilo tega pojmovanja o državi. Vladar in cerkev sta si jo lastila. Ljudstvo je čutilo, da nekaj ni prav v tem državnem redu, toda bilo je brez moči. Tudi še ni bilo jasnih pojmov o državi. Vsi poznamo francosko revolucijo, ki je izbruhnila leta 1789. Državne razmere so bile gnile, najbolj pa je smrdelo pri glavi, pri vladarju, dinastiji. Vsakdo, bi bil pričakoval, da če je že nastala revolucija, naj bi se prvo pometlo s kraljem in oklicala republika. Najbolj nadarjeni, najbolj človekoljubni in liberalni Francozi tedanje dobe pa so se ustrašili pred besedo in pomenom "republika," ker so mislili, da je Francija prevelika, da bi se kot republika vladala. Francozi so se dolgo časa in se še danes vzgajajo za republiko. Kadarkoli govorimo o državi in o državljanskih pravicah, gre na eni strani za vražjo realnost, katero čutimo vsi, na drugi strani pa za njeno odgovornost, katere ne čutimo vsi. Ljudska odgovornost za državno življenje pa se izraža ravno pri volitvah in ko se je ljustvo začelo potegovati po raznih stanovih in usodo državnega življenja, je nastalo in je moralo nastati logično vprašanje, kdo ima pravico volitev.
Vzemimo človeka kot človeka. V njem gre boj za obstanek, za napredovanje, za pridobivanje pravic, skratka za osebno uveljavljanje. Tisti stanovi polpretekle družbe, ki so imeli državno oblast v svojih rokah, so ravnali tudi kot ljudje. Kot taki, ki tega kar imajo, nočejo dati iz rok, odtod borba od spodaj navzgor, da tisti, ki v državi še niso stanovali kot v lastni hiši, prevzamejo nase borbo, da se jim dovoli vstop v to hišo—državo.
Iznašel se je bojni klic: Splošna—enaka—direktna— tajna volila pravica. Splošna je pomenilo, da naj ima voli-ro pravico tisti, kije dosegel gotovo starost brez ozira na stan, iz katerega j,e izhajal, in brez ozira na premoženje, kakor ga je ali ni imel. Enaka volilna pravica je pomenilo, da naj vsak glas šteje pač en glas in da ni privilegijev, da imajo gotovi "višji" tudi kot osebe več veljavnih glasov. Direktna volilna pravica je pomenila, da se voli odposla-ree naravnost brez posredovalcev. Ta primer nam bo tembolj razumljiv, če vzamemo ameriškega predsednika. Ta se ne voli direktno, marveč po tako imenovanih volilnih možeh. Glasuje naj se tajno.	L.Č.
1.	BROOKLYN št. 135 SNPJ ..................Mary Oblak
2.	CARNIOLA HIVE št. 493 T. M.............Frances Tavčar
3.	CARNIOLA TENT št. 1288 T. M. . ...........John Tavčar
4 CLEVELAND št, 126 SNPJ ..................Anton Smith
5.	CLEV. SLOVENCI št. .14 SDZ................John Susnik
6.	COMRADES št. 566 SNPJ ..................
7.	CONCORDIANS št. 185 SNPJ .........Adolph A. Lunder
8.	DANICA št. 11 SDZ....................Josephine Centa
9.	[KKLUZENCI ...........................Fnnk\Wiram:
10.	ENAKOPRAVNOST ........................John Renko
11.	FRANCE PREŠEREN št. 17 SDZ ...............John Zalar
12.	GLAS CLEV. DELAVCEV št. 9 SDZ............Frank Cesnik
13.	ILIRSKA VILA št. 173 ABZ..................Mike Poklar
14.	DRAM. ZBOR IVAN CANKAR..............Anton Eppich
15.	JUGOSLAV CAMP št 293 V/OW..........William Candon
16.	JUTRANJA ZVEZDA št. 1 37 ABZ............Mary Bradač
17.:	KRISTUSA KRALJA št. 226 KSKJ..............Urlich Lube
18.	LIPA št. 129 SNPJ........................Joseph Trebeč
19., LOZKA DOLINA......................Anton Petkovsek
20.	LUNDER-ADAMIČ št. 28 SNPJ.............. John Marn
21.	NAPREDNE SLOVENKE št. 137 SNPJ..........Josie Tratnik
22.	NAPREDNI SLOVENCI št. 5 SDZ...............John Stefe
23.	NAPREJ št. 5 SNPJ ........................Joseph Skuk
24.	NOVI DOM št. 7 SDZ .....................Krist Stokel
25.	PROGRESIVNE SLOVENKE kr. 2............Cecilija Subel
26.	PROG. SLOVENKE GLAVNI ODBOR.....Josephine Zakrajsek
RIBNICA št. 12 SDZ........................Andy Sadar
št, 3 SDZ ....................Vincent Salmich
SLOVENEC št. 1 SDZ .....................Frank Zorich
SLOV. M02KA ZVEZA št. 5................Frank Kuhar
Prispevek k zgodovini S.N.D. v Clevelandu
27,
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
SOKOL ICE št. 442 SNPJ ............Frances Legat
Mary Stanonik
PEVSKI ZBOR ZARJA......................John Krebel
SPARTANS št. 576 SNPJ
SRCE MARIJE ........
ST. CLAIR GROVE št. 98 WC
SV, ANA št. 4 SDZ......................Frances Okorn
37.	SV. CIRIL IN METOD št 18 SDZ............James Verbec
38.	SV. CECILIJA št. 38 SDZ..........................Louise Piks
39.	SV. JANEZA KRSTNIKA Št, 37 ABZ...........John Ustar
40.	SV. KATARINA št. 29 ZSZ ............Johana V. Mervar
41.	SV. VIDA št. 25 KSKJ ................Anthony J. Fortuna
42.	SVOBOD. SLOVENKE št. 2 SDZ ...............Nežka Kalan
43.	TABOR št. 139 SNPJ ...................Josephine Grlica
44.	VODNIKOV VENEC št. 147 SNPJ..........Anton Jankovich
45.	MARTHA V/ASHINCTON št. 38 SDZ........Anne Tekauc
^6. GEO, WASHINGTON št, 180 ABZ........Pauline Sternisha
47.	WASHINGTON št. 32 ZSZ . . .
48.	SLOV. NAR. ČITALNICA..................Joseph Sircelj
49.	CLAIRWOODS št. 40 SDZ.........
49.	GLASBENA MATICA ...................Josephine Mišic
50.	PEVSKI ZBOR ABRAŠEVIČ ................Frank Mavrich
51.	AMER, CROATIAN PIONEERS št. 663 CFU .... Edward Grum
52.	TRIGLAV ....................
Novi uradniki
Na letni seji društva Collin-woodske Slovenke št. 22 S.D.Z. so bile izvoljene sledeče uradnice : Predsednica Fannie Brezo-var, podpredsednica Stefi Kon-cilja, tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel., IV 1-6500, blagajničarka Filome-na Sede j, zapisnikarica Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave.
Klub društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. je izvolil sledeči odbor za leto 1954: Predsednik Andy Ogrin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, Frances Ju-lylia in Angela Ogrin. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v A.J.C. ob 8. uri zvečer.
Društvo Carniola Hive št. 493 TM je izvolilo za tekoče leto sledeči odbor: Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Pauline Stampfel, duhovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vrataricai Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, nadzornice: Frances Tavčar, Mary Kolegar in Ugmla Unetič, tajnica Pauline DsbWjc, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2084, bolniška tajnica Christine Gla-van, 1173 E. 60 St., tel. EN 1-4758, zastopnici za Klub društev Slov. nar. doma Frances Tavčar in Josephine Stwan, za konferenco Frances Tavčar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
LEŽIŠČA PETROLEJA NA SEVERU
OTTAWA, 10. januarja—Kanadska vlada je objavila, da se nahajajo v bližini Severnega tečaja ležišča petroleja, ki, so največja na svetu. Kanadska vlada bo poslala na lice mesta tehnične strokovnjake, da najprvo ugotovijo dokončno, v kolikem obsegu je zaloga petroleja razpredena. Nato pa bi začeli izkoriščati te zaloge, prav po praksi, znani v ameriških državah Texas in Louisiana, oziroma na Srednjem vzhodu.
NAPAD NA REUTHERJA
DETROIT. 10. januarja—V napad na Walterja Reutherja leta 1948 naj bi bil zapleten kot glavni krivec neki Ritchie, 33 let star Kanadčan francoskega porekla. Ritchie je zadnji petek pobegnil v Kanado. Tako ameriške, kakor kanadske oblasti ga iščejo, do sedaj brezuspešno. Baje je Ritchid trdil, da služijo vsi podatki, v kolikor jih ima na razpolago policija in ki se tičejo napada na Walterja Reutherja, temu, da so policija vleče—za nos. di'uštva
MARCH OF DIMES

WTM I
INFANTiLE PARALYSIS
I
JANUARY 2-31
(Nadaljevanje)
"In kot smo povdarjali skozi, treba je za podjetje denarja, denarja in denarja. Poleg delnic privatnikov in društvenih delnic bo seveda lepa vsota od prostovoljnih doneskov, kateri denar je najbolj dobrodošel, ker prvič ostane mrtev in neizplač-Ijiv kapital podjetja, drugič pa ni treba od teh nabranih vsot plačevati obresti, kakor se bodo plačevale lastnikom delnice.
"Delniška družba ima vsako leto enkrat svojo sejo, pri kateri so zastopana vsa društva, ki so udeležena pri podjetju. Volijo se direktorji in naredijo take spremembe v pravilih in v ustavi, kot se je med letom pokazalo praktično in koristno. Direktorji zborujejo kakor nanesejo potrebe, in bo treba sedaj v začetku gotovo nekohko več časa posvetiti tem zborovanjem in delu, kot pozneje, ko se naše nade uresničijo, in bomo zrli ponosno na stavbo narodne edinosti, bratstva in svobode.
"Različno se ugiblje, koliko približno bi stavba stala, kako naj bo prostorna, Да bo odgovarjala številnim potrebam. Glede prostora se lahko pobota z društvenimi potrebami. Recimo, da je pet dvoran, nekaj srednje vrste, nekaj malo večjih. Teh pet dvoran akomodira 40 društev na mesec samo ob nedeljah, ker nekatera društva imajo seje dopoldne, nekatera popoldne. Pa je mnogo društev, ki imajo svoje seje preko tedna, in se zlahka trdi, da pet dvoran akomodira 60 društvenih sej na mesec. To je edina primera, kako lahko je dobiti prostor vsem, samo če so društva edifta.
"Gotoyo je nadalje, da se zgradi ena ali mogoče dve veliki dvorani za predstave, predavanja, shode, zborovanja, vese-hce, itd., itd. Dvoje večjih bi popolnoma odgovarjalo vsem društvenim potrebam. Nadalje je pričakovati, da ima v Slovenskem narodnem domu svoje prostore Slovenska narodna čitalnica, nadalje telovadnica za Sokole. Dvonadstropno poslopje s pritličjem daje že mnogo prostora. Na vsak način pa so to le domnevanja, ker vemo, da bo odbor direktorjev te stvari na tančno proučil in ničesar preje ukrenil, dokler ne bo prepričan, da je tako in tako najbolje za Dom.
"Stroški stavbe so gotovo tudi odvisni od tega, če se naredi nekaj veličastnega ali pa pripro sta, toda okusna in vsem potrebam odgovarjajoča stavba. Tekom časa se bo dobilo precej prakse o tem, in kolikoršna bo ljudska požrtvovalnost, tak bo tudi Slovenski narodni dom.
"Clevelandska naselbina danes nima strahu. Clevelandski slovenski narod je napravil korak, kot ga še ni naredil. Korak naprej, z dobrim pogledom v bodočnost. Če bo odbor direktori-jev pazljivo deloval, če bodo pri svojih sejah pridno pomagala diroktoriju z denarjem in nasveti, če bodo posameznici iz ljubezni do narodnega napredka in povzdige narodne zavesti priskočili na pomoč, tedaj je brez dvoma, da bo v štirih, petih letih stala krasna stavba slovenske zavesti in požrtvovalnosti, skupna last naroda, ki stremi po duševnem in telesnem napredku.
"Ko bomo legli v grob, nas ne bo sram, da nismo izvršili svoje naloge: Skrbeti za napredek in izobrazbo zapuščenega, toda bistrega in zdravega naroda."
Zadnje besede globoko segle v
urednika so srca narodno
Slovencev v Clevelandu. Zavedni ljudje so postali mehkočutni. Urednik je nekje drugje zapisal latinske besede: Alea iacta est —kocka je padla—to se je res zgodilo. (Cestarjev izrek pred pričetkom državljanske vojne ob prekoračenju reke Rubikon —z drugimi besedami povedano: Stvar se je odločila, odločeno je).
Da, stvar se je odločila jasno in krepko, z vidnim in dalekosež-nim pogledom v bodočnost.
Morala—to je nauk o dolžnostih do sebe in bližnjega, osebna poštenost in čast—je rastla v ljudeh, da so njih srca postala plemenita, njih dela plodonosna in njih dragocena zavest ponosna in veličastna. Narod je stopal v novo življenje.
Urad tajnika Narodnega doma je bil takoj organiziran. Že 26. aprila 1916 vidimo v listu "C. A" poročilo, ki se glasi:
Iz glavnega urada tajnika
Slovenskega narodnega doma
"Tem potom priobčujem imena direktorjev in društvenih zastopnikov, ki so člani Doma, kateri imajo dovoljenje iz glavnega urada za nabiranje delničarjev.
"Mihael Kos, 4002 St. Clair Ave., za člane društva Primož Trubar, št. 126 SNPJ; Frank Hudovernik, 1052 E. 62 St., za člane pri društvu Slovenski Sokol ; Louis J. Pire, 6119 St. Clair Ave., za člane pri društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ; za privatne delnice so pooblaščeni: Frank Černe, Josip Kalan, Rudolf Perdan, Frances Lausche, Mihael Setnikar, Primož Kogoj in Zofka Birk. ^
"Vsi zastopniki, ki so bili izvoljeni pri svojih društvih za nabiranje delničarjev, naj se osebno zglasijo v pisarni Doma, da jim izročim rezit knjižice, potrjene z uradnim pečatom; njih imena pridejo pozneje v nazna-nje.
"Frank Hudovernik, tajnik."
*
Dne 3. maja sledi sledeče taj-nikovo sporočilo v "C. A.":
"Te dni je direktorij za zgradbo Slovenskega narodnega doma razposlal med člane društev, ki so člani Doma, in med nečlane tiskan cirkular. V tem cirkular ju je popisano: Namen Doma kako ga graditi, zakaj naj rojaki postanejo delničarji, opomin slovenskim družinam, kje naj kupijo delnice, dobra kontrola Dom v rokah društev, prosto voljni prispevki, in čas, ko se prične z delom. Tajniki društev so prošeni, da te cirkularje pri svojih sejah razdelijo med člane, prijatelje in znance."
"C. A." 5. maja 1916:
"Prvo društvo se oglasi, da odda del čistega dobička od dru štvene veselice ali piknika na al tar Slovenskega narodnega do ma:
"Društvo Jadranska vila SNPJ priredi 21. maja piknik na Rechcrjevi farmi. Društvo je sklenilo, da podari 15 odstotkov čistega dobička za Slovenski na rodni dom. Posnemanja vredno. In rojaki bodo gotovo rajši prihiteli na piknik, ker vedo, da bodo pomagali za uresničitev najbolj potrebne stvari med clevelandskimi Slovenci. Naj bi še druga društva, ki letos prire-de piknike, posnemala to društvo, in lepe vsotd bi imeli v jeseni, ko se zaključijo pikniki."
Dne 5. maja priobči v "Clevelandski Ameriki" tajnik Slovenskega narodnega doma sporočilo, kdo so pooblaščeni prodajati delnice pri društvih, in kdo smejo prodajati delnice pri posameznikih. Obenem poroča, da je bilo prodanih že 635 delnic po
čutečih in delavsko zavednih' deset dolarjev. V dopif^u je tudi
poročilo, da je dal direktorij že tiskati "opeke" za Slovenski narodni dom ter da bodo kmalu v prometu.
Zadnja direktorska seja se je vršila dne 25. aprila, in prihodnja seja se vrši dne 12. maja, ker je vedno dovolj dela, da se organizira ljudi in društva za delo pri novi organizaciji za Slovenski narodni dom. Nato slede navodila po točkah, kako morajo zastopniki vpisavati v svoje pobotne knjižice ime delničarjev, vsote, katere so vplačali, itd. Tudi navodilo sledi, da zastopniki ne smejo izdajati potrdila za prostovoljne doneske ali darove, kajti take pobotnice izdaja samo tajnik Slovenskega narodnega doma v uradu, ali oseba, ki bi bila določena od seje direktorija.
"C. A." dne 8 maja:
"Prvi društveni dar vplačan v blagajno Slovenskega narodnega doma.
"Naše zavedno narodno društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ so na zadnjem banketu dne 30. aprila nabrale pri posebnem plesu vsoto $20, katero so darovale za Slovenski narodni dom. čast takemu zavednemu ženskemu društvu, kateremu je v resnici mar napredek naroda."
To je bil odgovor na tedensko oglaševanje v "Clevelandski Ameriki," ki se je glasilo:
"Ob priliki kake veselice, bo-trinje in pri veselem omizju, spomnite se na narodno stavbo Slovenskega narodnega doma. Vsak najmanjši dar je dobrodošel."
Zastopnici tega društva ste bili Zofka Birk in Frances Lausche, ki sti v prvih pričetkih mnogo napravile za idejo Slovenskega narodnega doma.
Dne 12. maja napiše za list "Clevelandska Amerika" predsednik Slovenskega narodnega doma, dr. Frank J. Kern, sledeči članek:
Glede Slovenskega narodnega doma'	'
"Cenjeno uredništvo:
"Zdi se mi potrebno, da odbor Doma sporoča od časa do časa o svojem delovanju, da ima naša naselbina jasne podatke, kako delo napreduje.
"Odbor ima seje dvakrat na mesec, vsak drugi in četrti petek v mesecu. Do sedaj smo uredili vse potrebno, da bomo pričeli prodajati delnice. Preskrbeli so potrebno knjigo za knjigovodstvo, duplikatne pobotne knjižice za društvene zastopnike in za vse pooblaščence, ki smejo prodajati delnice. Vsak izmed 15 direktorjev ima eno tako pobotno knjižico.
"Sedaj je v blagajni že blizu en tisoč dolarjev, kar je že dobro za začetek, ker nismo še dosti agitiral med posamezniki, dokler niso bile knjige še popolnoma urejene. Sedaj je čas, da začnejo društveni tajniki z delom. Pričakujemo kar najbolj živahne agitacije, in konkurence med posameznimi društvi v prid Doma. Za najbolj delavne zastopnike bo direktorij določil posebne nagrade.
"Vsi pooblaščenci naj poročajo tajniku Doma vsak mesec in izročijo denar mesečno, da bo poslovanje v redu.
"Zadnji teden sem imel priliko ogledati si Slovenski dom v Pittsburghu, Pa. Dotični dom jo veljal $32,000, kar je velika vsota za majhno naselbino, kakor je v Pittsburghu. Delničarji so založili po sto dolarjev in se jim sedaj dobra izplačuje. Splošno mnenje je, da je Dom veliko koristil za napredek naselbine. Ni pač nobenega vprašanja, da bi clevelandska naselbina ne mogla postaviti svojega doma, če so ga postavili v Pittsburghu, samo če se zavzamemo zanj.
Sedaj poleti bodo pikniki: Društva prosimo, da se ob takih prilikah spomnijo na Dom. Čim več prostovoljnih doneskov, tem hitieje bo Dom društvena last.
Dr. Frank J. Kern."
(Dalje prihodnjih;
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
"QRCOLARE Зс"
Zločinske ustrelitve talcev "v povračilo" so se vrstile že od prvega dne prihoda italijanske vojske v Jugoslavijo. V začetku so talce ubijali po presoji posameznih generalov in guvernerjev. Ko pa je postal poveljnik П. armade general Mario Roatta, je 1. marca 1942 izdal okrožnico "Cir-colare 3 c." S tem zloglasnim razglasom je pospešil ubijanje talcev in mu dal videz sistema. "Okrožnica 3'c" je veljala za vse ozemlje, ki so ga zasedle italijanske čete, razen za Črno goro, kjer je iznajdljivi general Ales-sandro Pircio Biroli uvedel tak sistem še pred Roatino naredbo.
Ta Roattin "Circolare 3 c" pravi:
"... za talce je treba praviloma vzeti osebe, ki so osumljene simpatiziranja s partizani, če je potrebno, pa se lahko vzamejo tudi druge osebe. Paziti je treba, da prihajajo talci iz vseh družbenih plasti ... v nasprotnem taboru je treba povzročiti razkol med raznimi strujami (podžgati ene proti drugim) . ."
Vsak dan je bilo ustrejenih več talcev. Od 24. aprila do 24. julija 1942 so v Ljubljani postre-lili 103 talce, v tistem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani, pa nad 300. Skupno število ustreljenih v Ljubljanski provinci znaša po nepopolnih podatkih nad 1000. V povračilo za izdajalca Marka Natlačena so v Ljubljani ustrelili 24 talcev.
Z naredbo št. 150 z dne 7. junija 1942 je Bastianini razglasil za talce vse družine partizanov, jim prepovedal odhajati iz hiše in pooblastil policijske oblasti, naj vsakogar, ki bi prekršil to naredbo, na mestu ustrele.
V Šibeniku in bližnji okolici ftfivajajo po poročilu poveljnika šibeniške skupine karabinjerjev podpolkovnika Gualtiera Sesti-lija v aktu št. 61/105 z dne 17. junija 1943 naslednje ustrelitve " v povračilo" od 25. aprila do 15. junija 1943: na Konjevratih 23. aprila 6 oseb, v Lozovcu 23. aprila 4 osebe, v Gatarah 24 aprila 8 oseb, na Konjevratih 7. maja 8 oseb, v Mandalini 9. maja 39 oseb, na Konjevratih 14. maja 4 osebe. V pičlih dveh mesecih so torej le v nekaj vaseh okrog Šibelnika ustrelih 69 oseb, v vsem šibeniškem okraju pa v istem času 240 talcev.
Propagandni list divizije "Pu-steria," ki je izhajal v Plevljah, je 12. januarja 1942 objavil naslednje poročilo:
Guverner Črne gore je sklenil, da v primeru atenta proti pripadnikom italijanskih oboroženih sil ustreli: 1. za enega ranjenega ali ubitega italijanskega oficirja 50 državljanov; 2. za enega italijanskega podoficirja ali vojaka 10 državljanov."
Ob koncu junija 1943 so po naredbi guvernerja le v enem dnevu v raznih krajih Črne gore ustrelili 180 talcev iz koncentracijskega taborišča v Baru. V Nikšiću so tega dne ustrelili 20 talcev. Ustrelitev je bilo toliko, da se je Italijanom mudilo. Zato so nenadoma začeli streljati s strojnicami z vseh strani proti talcem. V strahotnem metežu, ki je nastal, so ubili tudi italijanskega vojaškega kurata, ki naj bi bil pri ustreljenih navzoč.
Okrožnica "3 c" je imela tudi strogo zaupni "pristavek b." V aktu št. 7000 z dne 7. aprila 1942 ■pravi Roatta v tem pristavku:
"... te naredbe (meni tajni "dodatek b"—P. S.) iz umljivih vzrokov ne bodo uvrščene v "Circolare 3 c," temveč bodo poveljstva, katerim je namenjen, to sporočila tudi podrejenim divizijskim in vsem odgovornim poveljstvom.
Poveljstvom, ki so nižja, bodo naredbo sporočili le ustno."
General Guara, poveljnik divizije "Maccerata," je z depešo
z dne 24. junija 1942 poročal iz Kočevja poveljniku II. armadne-ga korpusa, da je njegova patro-la ujela v neki hiši šest partizanov s strojnico in jih takoj ustrelila. Na tej depeši je tudi z roko napisano besedilo:
"Dobro je! Toda ni bilo treba ujetih partizanov izpraševati. Lepše bi bilo slišati, da ste jih takoj ustrelili."
Na isti depeši je dodal general Robotti svoj komentar:
"Ne! Nikakršne preiskave niso potrebne. V najslabšem primeru bi bilo treba pustiti le enega, ki bi ga kasneje tudi ustrelili."
General Robotti je maja 1943 izdal naredbo, ki jo omenja akt poveljnika II. armadnega korpusa št. 02/2492 z dne 7. maja 1943, ki pravi:
"... Vse upornike, ki so bili ujeti v Sloveniji, naj se ustreli, ne glede na narodnost. 2. Upornike na Hrvatskem: a) če so slovenske ali hrvatske narodnosti, jih je treba ustreliti; b) če so druge narodnosti, se jih ustreli ali pusti zaradi zamenjave po presoji poveljnika . . . Ustrelitev naj se izvrši takoj po zaslišanju, v vsakem primeru pa najkasneje 48 ur po aretaciji . . ."
Posledice okrožnice "3 c" so bile strahovite. Celo Roata, njen tvorec, je v strogo zaupnem aktu št. 7000 z dne 7. aprila 1942 napisal naslednjo cinično kritiko:
"... V zadnjem času se je pripetilo, da so zaradi neznatnih prask ali med 'rastrelamenti,' v katerih ni bil oddan noben strel, razrušili po cele vasi. Isto se je dogajalo pri večjih operacijah proti zapuščenim vasem in v pokrajinah, v katerih dejansko ni bilo boja. Nimam namena zadeve preiskovati in nočem zapletati tistega, kar je minilo, nočem pa tudi vezati rok podrejenim poveljnikom . •
P. S.
Praktični nasveti
v stekleno posodo bos brez strahu vlila vročo jed ali pijačo, če boš dno posode ovila z vlažno krpo.
Dežnik lepo očistimo z razredčenim salmijakovcem in krtačo. Končno ga splaknemo s čisto vodo.
Volneno obleko, ki ni zelo umazana, lepo opereš v krompirjevi vodi. Naribaj eden do dva krompirja in ju deni za nekaj ur v hladno vodo. Potem goščo Dcedi in peri brez mila.
Pecivo se ti pri rezanju ne bo lomilo, če boš nož prej segrela.
Kis v gospodinjstvu. Kis ni potreben le za najrazličnejše solate, temveč nam je dragocen pripomoček v gospodinjstvu nasploh. Pisano perilo je spet svežih barv, če dodamo vodi, v kateri ga splakujemo, nekoliko kisa. Meso bo poleti več dni sveže, če ga bomo ovile v krpo, namočeno v prevreti okisani vodi, ki smo ji dodale nekoliko soli, česna ali čebule ter druge zelenjave. če mleko prekipi obriši šte-dilunik s krpo namočeno v kis, pa ne bo v kuhinji smradu. Volneno in svileno obleko splakuj v okisani vodi, da boš odstranila vso milnico. Preproge bodo ohranile sveže barve, če jih boš ob koncu čiščenja zdrgnila s krtačo, namočeno v okisani vodi. Apnenec, ki se je nabral v steklenih posodah za vodo, boš od. stranila z razredčenim kisom.
Zobno krtačko boš dolgo ohranil, če jo boš po vsaki uporabi temeljito očistil. (Dobro je, če imaš dve ali tri krtačke.) Po uporabi jo splakni v topli vodi. Od časa do časa jo pusti dve do tri ure v vodi, ki si ji dodala bo-raksa, ali pa jo za hip vtakni v vrelo vodo. Krtačko lahko de-sinfieiraš tudi v zelo razredčenem hypermanganu.
Brez vode ne bi bilo življenja
človek vzdrži precej več časa brez hrane kot brez vode oziroma brez pijač, ki so v glavnem sestavljene iz vode, kot mleko, kava, čaj, vino, pivo itd. Brez vode tudi ne morejo živeti niti živali niti rastline. Res je, da nekatere puščavske živali izhajajo navidezno brez vode, toda dobijo jo indirektno iz zaužitega rastlinstva in živalstva. Tudi nekatere puščavske rastline izhajajo brez dežja, toda s svojim listjem srkajo roso in kakršno koli vlažnost, ki se pojavi v zraku.
Prve trajne človeške naselbine so zrastle ob rekah, potokih ali sladkovodnih jezerih. In, če pogledamo zemljevid, ugotovimo, da so vsa večja mesta ob rekah ali jezerih. Človek potrebuje vodo za pitje, za kuhanje, za pranje, za umivanje, za kopanje, za čiščenje nesnage, za svoje industrije in za sto drugih potreb. Vodo potrebujejo domače in divje živali in skoro vse rastline, predvsem tiste, ki so človeku koristne. Brez vode ne bi bilo pridelka žit in zelenjave in sadja in grozdja; brez vode tudi ne bi rastla trava za preživljanje goveje živine in ovac.
Letošnje leto smo dosti slišali o suši, ki je bolj ali manj prizadela 30 naših držav. Ponekod je preprečila rast poljskih pridelkov, v znatno večji meri pa je posušila pašnike, da so morali živinorejci živino nagloma in za nizko ceno prodati, ali pa si za drag denar nabaviti krmo od drugod.
Mnoga, posebno manjša mesta so imela tudi neprilike z nabavo dovoljnih količin vode za potrebe svojega prebivalstva. Vode je sicer na svetu dovolj, toda ni enakomerno razdeljena. Tudi v Zedinjenih državah je sladke vode dovolj, pa ni enakomerno razdeljena. Ponekod jo je dovolj in preveč, ponekod premalo. Velike reke neprestano pošiljajo silne količine neizrabljene vode v morje. Vode tisočerih sladkovodnih jezer so neizrabljene. Pone-
kod pade toliko dežja, da zadržuje rast poljskih pridelkov in povzroča poplave. Drugod pa tedne in mesece ali celo leta ne pade kapljice dežja. V mnogih krajih našega zapada in jugozapada so na rekah zgrajeni jezovi, za katerimi se nabira voda, da isto črpajo za namakanje suhih pokrajin. Na ta način so iz puščav natala rodovitna polja, sadovnjaki in vinogradi.
Tako zajezena voda se tudi v neštevilnih krajih rabi za potrebe veđjih in manjših mest. Čim večje je mesto, tem večji problem je oskrbovanje istega z vodo. Nekatera mesta, kot na primer, Los Angeles, imajo napeljano vodo iz zaježenih rek stotine milj daleč. Mesto Cleveland v državi Ohio, ki se razprostira ob velikem jezeru Erie, črpa s posebnimi napravami vodo iz jezera. Chicagu služi v take svrhe veliko jezero Michigan.
Naše največje mesto New York dobiva vodo iz zaježenih rek in potokov v gorovju Cat-skill ter v countyih Putnam in Westchester. Ta zaježena voda je zajeta v rezervoarje in v kontrolirana jezera ter je po tunelih in ceveh napeljana v mesto. Dolgost teh tunelov in cevi je 5,450 milj, in merijo v premeru od 21 čevljev do 4 palce. Newyorčani porabijo okrog tisoč milijonov galon vode na dan. Zmogljivost sedanjih vodovodnih naprav je za okrog 100 milijonov galon višja, toda, ker mesto raste, uprava išče nove rezervoarje vode. V par letih bodo dograjeni rezervoarji na reki Delaware, ki bodo imeli zmogljivost 440 milijonov galon vode na dan. Za slučaj potrebe so črpalne naprave tudi blizu mesta Poughkeepsie visoko ob reki Hudson, ki imajo zmogljivost 100 milijonov galon vode na dan. Ob nižjem toku ne morejo rabiti vodo reke Hudson, ker je večkrat pomešana s slano morsko vodo.
Mesto Los Angeles tudi izredno hitro raste in mestno upravo skrbi, odkod dobiti potrebno vodo, ko zmogljivost sedanje napeljave ne bo več zadostovala. Bra-
VELIKA RAZPRODAJA
NA VSEMU BLAGU se konča 16. januarja
Vsa zaloga je bila znižana v ceni za najmanj 20%. nekaj stvari pa se prodaja pod kupno ceno. Požurite
se!
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVENUE
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajali
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
'TI'*!'*
li smo, da se tamkajšnji eksperti resno ukvarjajo s problemom predelovanja morske vode v sladko vodo. Kakšne uspehe so v tem oziru dosegli dosedaj, ne vemo. Da je mogoče morsko vodo prečistiti v sladko, je znano, toda proces je za enkrat še predrag. Ne dvomimo pa, da bo znanstvenikom uspelo povoljno rešiti tudi ta problem, kadar bo treba.
Mi, ki živimo v krajih, kjer navadno pade dovolj dežja za rastlinsko rast, kjer potoki, reke in jezera nikdar ne presahnejo in kjer nam vodovodne naprave do-našajo dovolj vode ob vsakem času, se ne zadvedamo, kakšna dragocena tekočina je voda.
Toda v sami naši republiki in v mnogih drugih deželah sveta so kraji, kjer je vsaka kapljica vode dragocena, pa naj pride iz
Dva pogrebna mavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE
pokličite
A.GM)INAt?*SONS MINERAL Directors
«вЈКл«т*г»9т:
ЈПшЉгвтШа ЛЈм ■ нт
s пшг a
\ _
zemlje ali pade izpod neba. Brez vode ne uspeva rastlinstvo in ne morejo živeti ljudje in živali. Pa je tako, da je te mokre dobrine ponekod preveč, ponekod pa premalo, in ni dobro niti eno niti drugo. Narava ima svoje poti.
—NEW ERA, glasilo ABZ
HIŠE NAPRODAJ
Blizu Oliver Corp. tovarne od Euclid Ave.
HIŠA COLONIAL TIPA,
s 5 sobami. Gorkota na plin. Garaža in dovoz. Zimska okna in mreže. V prvovrstnem stanju. Lahko takoj zavzameta. Cena $14,500. Se vzame vašo staro hišo v zameno.
KOVAČ REALTY
960 E. 185th St. — KE 1-5030
HIŠA NAPRODAJ
Na E. 53 St. blizu St. Clair Ave.
V zelo dobrem stanju se proda hiša za 3 družine; eno stanovanje ima 6 sob, dve po 3 sobe. 3 kopalnice, zidana garaža za dva avta. Lepa lota. Zelo dober nakup. Za podrobnosti se obrnite na
RAY NEUSNER 11809 ST. CLAIR AVE. UL 1-3919 ali LI 1-9216
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONCA
z 12 starim sinčkom iščeta stanovanje s 4 ali 5 sobami v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati naj sporoči telefonično na EN 1-6433
TRGOVSKI PROSTOR V NAJEM
Pripraven za popravljalnico čevljev in čistilnico klobukov. Na 743 EAST 1851h STREET Za podrobnosti pokličite CH 7-8800 ali IV 1-9555
FRICiDARIE COLD WALL LEDENICO
velikosti 9 kub. čevljev, se proda po zmerni ceni. V zelo dobrem stanju.
Za podrobnosti pokličite IV 1-4934
^ IZ URADA SLOV. NAR. DOMA
6409 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND 3, OHIO
VAŽNO OBVESTILO!
Obvešča se vse solastnike certifikatov SND, da se vrši vseh lastnikov certifikatov SND
GLAVNO LETNO ZBOROVANJE
v četrtek, 14. jan. 1954
v avditoriju SND, 6417 St. Clair Ave.
Pričetek ob 8. uri zvečer Vabljeni ste vsi člani, vdeležite se
DIREKTORIJ SND


' ■__-v
k..:.:':	m
Apples are a favorite dessert with everyone—from the tiniest youngster right up to "Grandpa"! Right now, when Michigan Flavorbest apples are in abundance, it's a good idea to use apples for thrifty, healthful desserts. Here's an apple treat that's sure to bring compliments:
Gingerbread—Apple Upside-Down Cake
1	egg. (well beaten)	1/2 tsp. salt'
2	e. pastry flour	1/3 c. butter /4 tsp. soda 1/2 c. sugar
2 tsp. ginger	2/3 c. molasses
2 tsp. baking powder	3/4 c. sour iiijlk
1 tsp. cinnamon
To prepare gingerbread batter; Sift flour once, measure, add baking powder, soda, spices and salt, and sift together three times. Cream butter thoroughly, add sugar gradually, and cream together until light and fluffy. Add egg and molasses; then flour, alternately with milk, a small amount at a time. Beat after each addition until smooth.
Set batter aside. Melt 2 tbsp. butter in an B x 8 -x 2 inch pan. Add 1/2 cup molasses and 1/4 cup raisins. Heat over low flame. Blend and arrange 2 Flavorbest apples, pared, cored and thinly »liced, to cover surface of molasses mixture. Pour batter over contents of pan. Bake in moderate oven (350) 60 min., or until; done. Serve upside down.'
ALI KASLJATE?
Pii nas imamo izboino idrarilo. da vam ustavi kašelj in prehlad. Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC FEMALE
EMPLOYED Mother needs ELDERLY WOMAN to take charge of home and care of 2 school aged children. Good home for right party.
Bittersweet 8-1882
WANTED TO RENT
2 ALL-AMERICANS of 1962 and 1 American Beauty of 1958 need 6 rooms for their 2 managers. N.W. $50-$60.
BRunswick 8-9238
DOCTOR AND WIFE—No children,, need 4 room, 2 bedroom apartment; N.W. or suburbs; up to $125.
Call ROdney 3-8000, Ext. 202, days Monday thru Saturday
RESPONSIBLE Couple, 3 well behaved children, need 4-5 room unfurnished apartment. 1st floor. Good location South. No more than $65.
Aberdeen 4-1966
3US1N£SS OPPORTUNITY
Good Opportunity to buy Combination GROCERY - DEUCATES-SEN — Good location North. Well established business. Sell, ing owner retiring.
EDgewater 4-9274
Wonderful Opportunity for — BEAUTY OPERATOR — To manage Beauty Shop in South suburb or will sell. Must have Illinois license.
TOrrence 2-5920
GROCERY STORE - MEAT MARKET — Well esttiblished business in one of Chicago's nicest suburbs. No reasonable offer refused; Don t delay, call today.
LYons 3-1739
ATTENTION! FOR SALE
TO SETTLE ESTATE GAS STATION (INDEPENDENT)
Located 20 miles east of ROCK-FORD, ILLINOIS (on U. S. 20) with STRICTLY MODERN 6-ROOM HOUSE. Automatic Oil Heat. 2-car Garage—including 5 ACRES OF LAND. This profitable business and excellent property is priced to sell quicaiy. $12,500 com-plete. INSPECTION INVITED.
Write or call—
HARRY J. PETERS (Executor of Estate) Box 121, GARDEN PRAIRIE, ILL.
Phone 425
REAL ESTATE FOR SALE
MELROSE PARK—Mannheim and Armitagc (10228.) 6 room brick 3 bedrooms; fully plastered; automatic heat and hot water; knotty pine kitchen and dining room; full basement; 60x187, fully improved lot, landscaped. $14,000.
____GLadstone 5-3355
For Sale by owner — 5 ROOM GEORGIAN — Automatic gas heat. Carpeting included. Storms and screens. Fi^l basement finished. Near schdtls, churches, bus line. $14,900.
Call VAnderbilt 4-2262 381 Warrington Road,
___ Des Plaines, III.
Vicinity 82nd & Throop—G ROOM NEW BRICK BUNGALOW — Completely carpeted, drapes and blinds. Modern kitchen, 2 tile bath. Play room.
STewart 3-8114
W HEATO N
BEAUTIFUL FRENCH PROVINCIAL. Home of interior decorator, being transferrd. By owner. Moat exclusive section. I'A years old. 6 very large, rooms plus breakfast room, recreation room, and screened porch off of living room, ceramic bathroom, powder room, plus additional dressing room, with basin, connected with master bedroom: inlay parquet floors throughout; including closets, natural wood burning fireplace, kitchen equipped with garbage disposal sink, exhaust ran; combination melal storms and .screens; 2 car garage; large, beautifully landscaped grounds with flag stone patio; lot 60x170 feet; oil heat; walking distance commuters' transportation. $37.500. Phone Wllt'aton 8 2312 For Appointment
STRAN ? ^
ENAKOPRAVNOST
IHII«IUI»IIII»IIII1IIII»I"I»|II|I
|||1Ш1|[а1|||||||1а1||1в1||1а1|||а1|||а|||У1||1а||||а|||1а1|||а1||1а||Ив||||а||г
iBlinalis
Bi
>E
AVGUST ŠENOA:
M
Di
logenes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
sts >Ј»1И-'»иИЧ1ИШ"1Ч111»1»1И1111ЧПШИ1Ш11И»1111Ш111ВИ11ВИ11ЧЦ1и»И1ИШ1ми11Ч1Ј1Ч111чи1И11ии1111т11ш>и11
5Т5 |1в1||1в1|^1в1||!в1|1и1||1в1||1а1|||н1||1в!||1в1||1в1||ш1||ш1||1ш1||1в1||1а1|1ш1||ш|||1в1||1в)н1в1г||ш1||1а1||1м1а|1в1|!||
(Nadaljevanje)
Gostiteljičin sin, visok in krepak človek resnega obraza, se je sprehajal po dvorišču s polkovnikom Klefeldom in kanonikom Adamom Patačićem. Pri oknu sta potiho govorila komisar ban-ske Krajine Stjepkp Patačic in grof Krsto Oršić, a banski namestnik, aristokrat z dušo in telesom, je z neko čudno malomarnostjo poslušal gostobesedno razlago debelega zagrebškega stolnega prošta Ćegetka, ki se mu je včasih od strani milostno nasmehnil zavaljeni kanonik Vuk Kukuljević.
Mladi plemiški svet, vojaki in civilisti so ponižno stali v polkrogu, ker se zabava še ni začela. Samo od vrhovne saborne stranke, od Raucha, Najšića, Bužana, Baćana in Kuševića ni bilo žive duše. Baronica je z zadovoljnimi očmi opazovala te ljudi okrog sebe, saj jim je bila tako rekoč vladarica.
"Pomirite se," je rekla potiho in se nasmehnila Krčeliću, "ta priložnost je za vaš posel prav dobra. Popolnoma se strinjam z vašim načrtom. Ojačati moramo svojo stranko, s tem bomo pridobili mladega Pakića, kra-Ijičineka ljubljenca. Tudi rektor Pepel mi je obširno razložil vso zadevo in jaz popolnoma odobravam vaše namene. Vem, da je Nemec Klefeld lakomen samo hrvaških novcev, dragi kanonik, mi bi pa radi dobili v roke oblast, kajne? He, pičila bom jaz Raucha in vso njegovo bratovščino v srce."
"Ampak kako naj začnemo, gospa baronica?" je vprašal Kr-čelić.
"Prepustite kar meni," je Ju-lijana zamahnila z roko. "Nisem bila tjavdan dvorna gospodična še pod cesarjem Leopoldom Prvim, ko so se spletke krojile po španski modi. Že vem, kdaj bo ura. Saj je Belizar moj krščenec, sveta sploh ne pozna. Le meni prepustite to zadevo."
"Madame la l^ronne," je Kle-feldovka izza pahljače stisnila glas in zraven dregnila svojo edinko, "položaj vašega dvorca je resnično romantičen. To je opazila tudi 'ma petite Amelie.' (Moja mala Amalija.)
Amalija je s svojim rumenim očesom ošinila mater, čudeč se besedam, ki jih doslej še ni slišala.
"Lepo je pri nas res," je potrdila stara baronica, "toda romantično? Tega ne vem. Prestara sem, devetinšestdeset križev nosim. Če je romantično, naj ugotovijo mlajši, na primer moja draga Amalija."
Amalija se "^e posmehljivo priklonila in odgovorila:
"Mar ukazuje vaša milost, da proučim romantičnost?"
Zdaj je Margareta divje dregnila hčer, Julijana se je pa zlobno posmehnila in obrnila h Kr-čelicu:
"A propos, reverendissime. (Da ne pozabim, prečastiti.) Adam Bačan je bil spet pri škofu, ne?"
"Da, milostijiva botra; pravzaprav v škofijskem dvorcu, ker škof je zdoma. Pripeljal je s seboj svojih štirideset glav alužin-čadi in zdaj samo jedo in pijo."
"Z njim je tudi žena Terezija, hči ogrskega deželnega sodnika?"
"Tako je."
"Kakšna ženska je to?"
"Mlada, obsedena Madžarka, trikrat močnejša kakor njen mož in trikrat bolj pametna."
"No, zagrebška gospoda ima novo zabavo."
Na dvorišču je vprašal Klefeld barona Troila:
"Kdaj odide na požunski sabor?"
"Čez nekaj dni."
"Bo šel tudi Bacan?"
"Nedvomno."
"Quam baro regni," (Kakšen kraljevski baron.) je pripomnil kanonik Patačic.
"Baron, ali veste, kaj pomeni tista zlata verižica, ki so jo poslali Rauchu?"
"Menda nagrado za glasovanje o krajinskem statutu," je malce zlobno odgovoril Troilo.
Gospod Čegetek je pred namestnikom venomer bobnal po svojem napetem trebuhu.
■"Povejte no, vaša ekscelenca, je res, da nas bo gospod škof Klobušicki kmalu zapustil?"
"Mogoče," je hladno odgovoril grof, "mogoče pa tudi ne. Če postane nadškof, nas bo zapustil, če ne postane, je zagrebška škofija tudi dovolj mastna."
"Hudo logično!"se je nasmehnil Vuk Kukuljević, toda Čegetek s tako logiko ni bil zadovoljen:
"To dvojno možnost pozna sleherni iznad nas, toda vaša ekscelenca je banski namestnik."
"Toda nisem ban. Ban stanuje na Dunaju."
Pred vrati so zazvenele ostroge; v sobo SQ stopili trije mladi stotniki in šli naravnost do gostiteljice. Belizar se, je globoko priklonil in poljubil botri roko, a baronica Julijana ga je pobožala po čelu. Poklon mladega Erdodyja je bil malce ceremo-nialen, Bergen je pa zavil glavo na levo in vrgel desno nogo za seboj v zrak, da se je baronica Anka rahlo posmehnila.
"Ehb ien! Vesela sem, da ste prišli, messieurs! Bodite tudi vi veseli! Mesdames, messieurs, to
je gospod stotnik Belizar pl. Pa-kič, moj krščenec. Moj Bog, kako sem že stara . . . Belizar!" je nadaljevala Julijana s posebnim poudarkom: "Voila la baronesse Amelie de Klefeld!" (To je baronica Amalija Klefeldova.)
Mladi stotnik se je molče priklonil, a barpnica Margareta mu je odzdravila s tako mičnim po-klonom, da so trakci v njenih laseh zaplapolali ko rdeče zastavice.	^
"Pod tvoje poveljstvo postavljam vso mladež," je rekla baronica Julijana, "ti boš maitre de plaisir. (vodil zabavo.) No, baron Bergen, kako vam ugajajo naši kraji?"
"Passable, madame la baron-ne," (še dokaj, gospa baronica.) se je prilkolnil Bergen, "toda pri nas na Dunaju . . ."
"Pri vas na Dunaju je kajpak lepše," ga je ustavila stara baronica. "Vem; živela sem na cesarskem dvoru, ko vas še na svetu ni bilo. Toda verjemite, moj dragi baron, tudi pri nas je mogoče živeti. Mi hranimo sebe in tuje goste, ki pridejo k nam iskat svojo srečo.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče

ANTON KOLENC
Zatisnil je svoje oči dne 26. novembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 30. novembra iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadusnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 2. junija 1887 leta v vasi Kriška reber pod Zaplazom, fara Čatež na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. To nam je bilo v veliko uteho v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebcem članom društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, katerega član je bil pokojni, ki so nošili krsto!
Srčna hvala tudi tajnici Mrs. Mary Marn, ki je oskrbela pogrebce.
Toplo zahvalo izrekamo vodstvu Kerr-Lakeside Industries, Inc., kakor tudi vsem sodelavcem za vse, kar ste storili za nas. To storijo le ljudje, ki imajo blaga srca. Hvala Vam!
Globoko zahvalo izrekamo čst. g. A. Ruparju za molitve v pogrebnemu zavodu, opravljeno zaduinico in spremstvo na pokopališče. Hvala tudi čst. g. M. Jagru za molitev rožnega venca ob krsti v pogrebnemu zavodu.
Težko nam je najti pravih besed, da bi se dovolj zahvalili pogrebnici Mrs. Mary A. Svetek za vso pozornost in najboljšo poslugo, ki nam jo je nudila, in jo vsem toplo priporočamo v enakih slučajih.
Prav posebno zahvalo naj sprejmejo pevci in pevke zbora "Jadran" za krasne v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali, ako se je pa pomotoma izpustilo katerega, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi pokojnik. Odšel si k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse/kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo spominjali v molitvi dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami.
Žalujoči ostali:

MARY KOLENC, rojena ZRIMŠEK, soproga ANTHONY V. in EDWARD G., sinova MARY poročena LAMPE, CHRISTINE
poročena KOSS, hčeri WALTER LAMPE in JOHN KOSS, %eta LORETTA, MARY-JEAN, DIANX in BARBARA, vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 11. januarja 1954.
Bergen je zardel in se poklonil; vsi trije častniki so sedli.
"Čas je," je rekla baronica Kr-čeliću in zaklicala z zvonkim glasom: "Rožica!"
Z drobnimi koraki je prišlo v sobo čedno dekletce kakih šestnajstih let. Bila je okrogla in gibčna, podobna nabreklemu popku na tenkem peci ju. Njen dekliški obraz je izražal čudno odločnost, bil je krasno zakro-žen, kakor bi ga sklesal z dletom. Prava podoba pdmladanj^ radosti, samo velike črne oči so bile polne resnobe. Oblečena je bila v preprosto, rožasto obleko, v črnih laseh je pa imela zataknjena dva rdeča cveta. Resno se je priklonila baronici in gostom.
"Draga Rožica," je rekla starka in segla v žep, "tu imaš ključ pa prinesi iz moje omare tisti veliki tulec iz črnega usnja."
Dekle je vzelo ključ, se vnovič priklonilo in šlo, vsi gostje so pa začeli glasno šepetati o mladi lepotici.
"Kdo je cette petite?" (mala) je radovedno vprašala Klefel-dovka.
"Moja tajnica," je odgovorila Julijana, da so jo lahko slišali tudi mladi stotniki. "Pravi biser! To dekletce gospodari z mojim imetjem. Skoroda še nisem videla tako razumnega in poštenega' bitja. Ne morem živeti brez nje."
"Od kod je?" je spet vprašala Margareta.
"Domačinka, Hrvatica, plemiška hči. Mati ji je rano umrla. Njen oče je bil pod Josipom Rabatom major v karlovški Krajini in prijatelj mojega moža. Siromak je padel v bitki in zapustil majhno, zanemarjeno posestvo. Hčerko sem vzela jaz in jo vzgojila. In verujte mi, to dekle ima zlato srce. Presrečen tisti, ki jo bo dobil za ženo! Da, da, le glejte debelo, gospodje častniki. Rožica je vredna generala, vprašajte kar prečastitega gospoda Krčeliča."
Kanonik je pokimal, zato so vsi gostje, zlasti mlajši moški, napeto pogledali Rožico, ki se je vrnila z velikim, črnim tulcem. Tu pa tam so si začudeno šepetali. Baronica je poljubila dekle na čelo in naročila:
"Pokliči mi sina!"
V sobo je stopil mladi baron Troilo, star kakih tridest let, za njim pa ostali gostje. Baronica Anka je zardela ko mak, prsi so ji razburjeno plale.
Vsa družba je utihnila.
(Dalje prihodnjič)
Zastopniki *^Enakopraynosti'^
Za St. clairsko okrožje: fOH N REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko In euciidsko okrožje: lOHN STEBLA* 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburSko okrožje; FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
ФФФФФФФФФФФФФФФЛ
NAZNANILO IN ZAHVALA
Neizmerno potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
' JOSEPH CERJAK
Izgubil je svoje življenje v avtomobilski nesreči dne 9. decembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 12. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 23. februarja 1894 leta v Brezini pri Brežicah na Štajerskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo na pokopališče.
Hvala onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala nosilcem krste-sobratom od društev.
Našo zahvalo izrekamo čst. g. Mathias Jagru za molitve v pogrebnem zavodu, opravljeno zadušnico in spremstvo na mirodvor. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph tele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Hvala sosedom za vso pomoč in stvari, ki so jih pripravili na dan pogreba.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem. Če se je pomotoma izpustilo katerega, in ni prejel zahvale, prosimo oproščen ja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Nenadoma je prišla ločitev, ljubljeni, in naša srca so žalostna in v očeh so grenke solze, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Sedaj počivaš v hladni zemlji, a Tvoja duša je odhitela k Bogu, da prejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storil. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
^	MARY, rojena NOVAK, soproga
JOSEPH in frank, sinova MRS. MARY BIANCHE, hčerka RUTH in CARMELLA, sinahi CARMEN BIANCHE, zet in pet vnukov
V stari domovini zapušča sestro MARIJO DERNAČ
Cleveland, Ohio, dne 11. januarja 1954.