Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14. augusta 1927. Leto XIV. Štev. 33 Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je V M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, opravništvo 1 tiskarna. Cena oglaiov: cm3 76 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom« 2‘50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Prazne oblübe. Naša Krajina je edna med najbole gosto naseljenimi kraji v našoj državi. Narod se povna-ža, njive pa ne rastejo. Nasprotno, nameštaj so že vozke, da se nemreš več po svojem pelati. Malo je zemle, zato si jo vsaki žele. To okolščino skoro pri vsaki volitvaj razločne Stranke, štere nemajo kaj drügoga postaviti pred lüdstvo, grdo izrablajo v politično kortešaciji. Za časa volitev obetajo vse, obetajo tüdi zemlo. Kak Čüdno se je vidlo vsakomi spametnomi človeki, kda je pred nekaj leti hodo po naši vesnicaj eden šnajder z Maribora i je obetao, kak ’de talao zemlo. Zemla je bila te že vsa razdeljena, kelko se je ista smela po zakoni razdeliti. Celo tak daleč je šo tisti „odrešenik“ siromakov, da je šteo deliti vse, ka što od 10 plügov več zemle ma. Še ..zna, da so se njemi spamet-ni smejali i so ga šteli pri ednom shodi na Dolinskom skoz •nad'okno' vrčti, venda pa se je znajŠlo nekaj zaslepleni, ki so Vervali. Kda si je nekaj penez znabrao, potom ga je več niti blüzi ne bilo. Po večkratno] farbariji pa je lüdstvo Sprevidilo, da majo ag-rarci pravi svoj zagovor edino le pri našoj stranki, edino ona je zdignola glas, gda So je šteli razjočni špekulantje dobiti v roke i je ogüliti za miljone. Opomina^ je, naj ne küpüjejo zemle, kda je bila cena najvekša, opominja, naj ne Sklenjavlejo nevarne pogodbe. Sami agrarni interesenti pravijo, da so za miljone na bpgsem, či zdaj küpijo, kak pa čí bi te kupili. Zato z njimi nemre več pometati nikši korteš kakših nasprotnih strank. Zdaj So Se vrgli na kolonis-te. Nekši kortešje hodijo okoli i obečajo, da njim na fal intereš dajo peneze. Mi k tomi Samo to Povemo, da bo i nas veselilo, či tej Siromaki resan to dobijo. Vej So potrebni, ar zdaj delali novo hišo, So ne mačkinje Skuze. Samo bojimo se, da bodo zapelani Siromaki pali skoz prstov gledali korteške oblübe. Bojimo se nadale, ka njim hrbet obrnejo i tisti, ki so njim bili dozdáj v pomoč. I potom? Posledice si naj na čelo zapišejo. Te oblübe. se nam vidijo tembole neistinske, ar je davle oseba, štera je koketirala do nedav-noz demokratmi. Demokratje so prosili za hüpermaksimum na veleposestvi, da bi ravno ta oseba mela svojo Slüžbo. To Se pravi, Stotine Siromaški drüžin aprarni interesentov naj zgübi zemlo, da bo en Človik meo slüž. Ar se njemi je te ponesrečilo, ar smo pravočasno zvedeli i protesterali, šče zdaj pri drügoj stranki dosegnoti svojo srečo. Telko na znanje kolonistom. Stari Rimlani so meli pregovor. »Bojim se Danajcov tüdi, či dar prinašajo!“ To vala tüdi kolonis-tom i agrarnim interesentom. — Bojte se te gospode tüdi te, kda vas krmijo z zlatimi oblübami! O, tak osamleni! Vedro tak dugo hodi k stüdenci, dokeč se ne potere, pravi pregovor. Demokratje so tak dugo igrali svojo ne lepo igro, dokeč so ne zaigrali. Vso svojo moč so postavlali na razločna potfarjanja. Dokeč so njim Vervali, je valalo, kda pa je vse njihovo govorenje i pisanje prišlo na Svetlo, je zavüpanje v demokrate Spádnolo: Z njim so Spadnoli tüdi oni z vlade. Osamleni iščejo na koga bi se naslonili, što bi njim ponüdo svojo roko v rešitev. Da se ji ne bi tak bojali, so šteli na svoj demokratski obraz djati larfo i svoje ime zatajiti. Šteli so se demokratje prekrstiti v napredni blok. V njem so šteli zdrüžiti vse stranke, na Slovenskom zvün naše. Sto pa ednok postane „nobel“ politik, pa se žmetno odvadi te huncutarije. V tom novom bloki so šteli demokratje meti glavno reč, zato je nikak ne šlo. Potom pa so krščak pod pazjo stisnoli, napravili britki obraz i prosili, či bi se Smeli davi-dovičovcom pridrüžiti. Pa tüdi tam So njim povedali — ne. Ka teda? E, gospoda je ne v nevoló prišla. Znaš ka, So pravili gospodje demokrati, napravimo malo gospodarski obraz. Tak Se pravi zdaj pred volitvami, da se bodo gospodje demokrati letos za volitve za gospodarske delali, to se pravi, ščejo Svojo demokratsko škrinjico z Zdrüženi Slovenskim gospodarskim* imenom pokriti. I što more praviti, da te vrste gospoda ne ve gospodariti ? Ali ne vete kak so »imenitno" gospodarili pri Slavenskoj banki ? Tak, da je ljüdstvo zgübilo po njihovom gospodarstvi več kak 50 miljon Din. Ešče zdaj hodijo Soboti lüdje v rokaj s knigi-cami Slavonske banke i žalüjejo za teško pridoblenimi krajcarami, Štere do z grablami iskali. Što ešče je za takše demokratske gospodare ? Odgovoi za zabiksane miljone naroda, naj- dejo demokratje 11. septembra v praznoj demokratskoj Škrinjici i te se bo glaso — demokratov ne maramo. Odplačüvanje dače z 20 procentnimi odrezki. Na predlog naših poslancov se je v finančni zakon za letóšhje proračunsko leto sprijao Člen 34. Šteri odloča, da morajo davčni uradi od 1 apr. 1927. naprej Sprejemati za Plačüvanje dužni dač priznanje od 20%, štere So odtégnoli pri štemplanji penez. V zakoni je tüdi povedano, da finančni minister ešče bole natenci pove, kak se naj z njimi plačüje. Po nekši navodila], štere je izdalo ministrstvo financ i delegacija v Ljubljani davčni uradi neso sprijémati te odrezke za dačo leta 1927., nego Samo za dače prvejšnji let. Zadnje tjedne pa nešterni davčni uradi sploj več neso Sprijemaji tej bonov. Na prošnjo Vnogi dačopla-čüvalcov Sam dneva 5. jul., kda Sam bio v Belgradi, v finančnom ministrstvi proso tolmačenje, zakaj davčni uradi tak Čüdno delajo. Predložo Sam v imeni Jugoslovanskoga kluba tüdi pismeno pritožbo. Dneva 28. julija sem dobo iz ministerstva uradni odgovor, v šterom pravi finančni minister, ka se morajo sprejemati tej 20'/o odrezki za vse zaostale dače za davčno leto 1927—28. Te spis finančnoga ministra je označeni z Štev. 7575. pd 8. julija 1927. Na te spis se lejko vsakši sklicüje, šteromi davčni uradi ne bi šteli zeti tej odrezkov. Tüdi delegacija ministerstva financ v Ljubljani je vödala okrožnico (spis) na vse davčne urade. V toj okrožnici je povedano, ka se morejo zeti tej 20°/o odrezki do 1000 kron za vse »zapadle« davke, ne pa samo za! dačo iz Preminoči let. Če bi šíeri davčni urad nej šteo zeti tej odrezkov, naj se tisti zglasi na tajništvi Slovenske ljüdske stranke v Maribori. Či de se što protio toj naredbi i de škodo našim lüdem, de takšega trbelo navčiti, kak si zaslüži. FRANJO ŽEBOT. NEDELA. po risalaj 10. Evangelij je Spisao sv. Lükač v 18. poglávji od 9. do 14. vrste. »Vsaki, što se po-višavle, de Ponižani; što se pa ponižavle, bode povišana0 Kakši je namen, šteroga je šteo Kristus dosegnoti, kda je pravo to priliko? Namen je te, da bi v svoji poslüšalcaj vzbüdo odörnost do gizdosti i lübezen do poniznosti. Jakost poniznosti je Jezus lübo prav posebno. On sam ponizen, ki se je nikdar ne pozdigavao s svojimi božánskimi jakostmi, je ednok javno pozvaó, naj se mi svi včimb od njega poniznost: „ Včite se od méne ar sani krotek i s srca ponizen." Sani je pokazao svojí) božansko poniznost, kda ga je hüdi düh Sküšavao i njemi obetao’vsè bogástvo, vsa kralestva toga svetá. Ponizno je zavrno. Ponizen jé bio tüdi te, kda ga je vnožina štela postaviti za krala, on še je pa skrio i premino. Svojo božansko poniznost pa je pokazao rávno najbole za časa Svojèga trplenja. Lehko bi vsem zasramüvalcom pokázao svojo božansko moč i jé vničo v megnjeno da bi se tak skázála njegova nedužnost. Kratki Zveličiteo pa je ne tak napravo, nego je sam rad na sebé vzeo ogrizavanje i Ponižanje, samo da ja nam lepi vzgled dao za nasledüvanje. H Tüdi sveto pismo nam od gizdosti i poniznosti guči skoro na vsakoj strani Zakaj? Záto, ar je ne nikaj Bogi tak odűmo-ga kak ravno gizdost i nikaj tak prijetnoga kak poniznost. Pri sv. Jakobi čtemo vzrok toga, najmre. „Bog se gizdavim opira, poniznim pa Svoje milošče deli. Gizdost je najvekša zapreta prave pobožnosti. Žakaj 7 Za to, ar Se moramo vsikdar prizade-vat, da idemo po jakostnoj poti navzgor. Nikdar nesmemo obstati. »Što ne spravlja rasipavle." Tisti pa, ki Se njemji vidi, da je že Sprayo vekšo mero jakosti i popunoj, začne sani sebi dojia-dati i postane mlačen, ali pá opravla pobožnost samo zavolo gizdosti. V toj drűgpj pogodbi pa kem bole se trüdi za jakost .tem bole se od nje odaljűjè, ar je temveč gizde v njem. Nasprotno pa je ravno z poniznostjov. Štera düša je ponizna, či ravno je doségnola že kakšo vekšo mero pobožnosti, je vendar osvedočen, da je ešče to vse premalo i da je v boži očaj vse to Ie nikaj. Zrok toga nam lepo pove sveti Gregor. »Kem bole se svetniki po zaslüženji jakostnoga živlenja pribli-žajo bogopodobnosti, tembole se spoznavlejo za nevredne, ar tű, kde so tak blüzi najvišiše svetlosti, zamazke svoji najmenši slabosti najbole opazijo. “ Ljüdje smo podobni pijancom. Nešternim škodi že par kaplic, drügim pa vekša mera ne škodi. Tak smo tüdi ljüdje. Nešterni nema skoro nikaj jakosti, komaj si je nekaj kaplic 2. NOVINE 14. augusta 1977. jakosti prizadevao dobiti, pa je venda že pijan od gizdosti, popune düše pa, štere pri tom ostanejo Ponizno, pa so Podobne tistim, ki prenesejo več vina brezi, da bi se na njih opazila odilrnost pijanosti. Tüdi pri stari poganaj najdemo sled, kak so gizdost odürjavali. Kda je nekak pitao svetovno znanoga modrijaš, ka dela njegov Jupiter v nebesaj, je ov odgovoro: da pobija na tla gizdavec i zdigavle tiste, ki od sebe ponižno mislijo. Zdrav razum teda i tüdi Bog po svoji navukaj zametavle gizdost i po-vzdigavle poniznost. Slovenska Krajina. — Smrtno nevarna nesreča pri žagi. V Doliči pri Hartnerovoj žagi je delao že dugši čas Bokan Jožef od istotam doma. Pod kolom na transmision! se je nabralo več žagovine i skalja, štero njemi je vsikdar metalo remen s kola. On je šteo tisto odstraniti ne da bi stavo mašin. Z tatov je teda dregao od kola žagovino. Kolo je™ lato zgrabilo i jo potisnolo s takšov silov imenüvanomi v červo, da njemi je červo predrla i med se želod-com i jetrami zapičila preci daleč v telo. Le priličnosti zdravnika v bolnici de se meo zahvaliti, či vujde smrti. — Ka se zgodi za 100 dni? Nede vojske ne potresa pa tüdi konec sveta ne. Bo pa tisto, ka jezeri pa jezeri že noč i den želno čakajo. To njüvo želenje je popunoma pravično, ar majo v roki sigurno svedočanstvo, ka je išče sréča pa znabiti jako velka. To svedočanstvo so srečke »Martinišča.« Na odájo je ešče jako dosta srečk nego žrebno je de gvüšno 14 nov., to je za 100 dni. Vsi hajdi bar ešče po 2 srečki. To posebno priporočamo Amerikancom. — Na znanje vsem, ki ščejo iti na Rakovnik. Več lüdi nas je pitalo, či je za romanje na Rakovnik k velkoj meši Polovična vožnja. Vsem tem bodi povedano, da je Polovična vožnja dovoljena. Vsaki naj vzeme na domačoj postaji listek (karto) jo da štemplati z mokrim žigom. V Ljubljani ga nesme oddati, ar se z njim, či ma ešče poleg toga izkaznico, da je istinsko bio tam, pelao brezplačno nazaj domo. Izkaznice se dobijo v zavodovoj pisarni na Rakovniki. — Semensko žito za Slovensko krajino. Letošnja žetev žita (rži) je bila slaba. Posebno slaba je bila zavolo sprotolešnjem mraza v okraj Lendave. Dosta kmetovalcov je nanč za semen nej pridelalo. Veliki župan mariborske oblasti je zaproso ministerstvo za kmetistvo za pomoč, ka bi poslalo žito in bi se po nizkoj ceni razdelilo med najbole oškodovane kmetovalec lendavskoga okraja. — Gremij trgovcev za okraj Sobota, je sklenolo na svoji seji in z okrožnicov Štev. 80. dneva 7. jul. 1927., ka se odperajo trgovine vsaki den op 7. vöri in zaperajo večer op 7. vöri. Po nedelaj in svetkaj se trgovine odperajo tüdi ob 7. vöri, zaperajo se pa op 12. vöri. Vsakši delaven den se trgovine med poudne-vom zaprte od po edne do po dve. — To se naznanja vsem, kak tüdi trgovcom, da se naj ravnajo po tom. — Mlatilni stroj ga je povozo. Letos se je menje nesreč zgodilo pri dramlinaj, pač pa jih je bilo več povešenih. Šoštarec Jožef, Pomočnik pri mlatilnici, je te dneve pelao mašin domo v Küpšinec. Sedo je na rüdi. Ar je pa bio trüden, je na rüdi zaspao i spadno dol z njega pod kolo, štero se je pelalo prek po obema nogama i, ednoj roki. Dobo je vekše poškodbe. — Breg ga je zasipao. Peček Šandor je v Domanjkišavci nakapao pesek. Ar je že bio breg preci podkopa^ se je porüšo i zasipao imenüvanoga. Kda so ga odkopali, se je ne mogeo več na noge opreti, meo je desno potreto, da njemi je caba-lankala. — Nesreča pri mlini. Verešov Štefan z Bakovec so mleli pri mlini na valek Kda so že otrobje zadnjokrat šli doL so šteli nekaj pomesti po grüdi. Ar so prste nekelko pre-globoko pűstili, so njim je valeki zgrabili i dva popunoma odtrgali, ove pa preci zdrüzgali. — Za naše polske ^delavce. Gospod poslanec Klekl so vložili prošnjo na ministrstrstvo polodelstva, da gospod minister preskrbi za našo Krajino po znižanoj ceni 16 vagonov semenskoga žita pa 4 vagone pšenice. Prosili so Zednim naj se dovoli za to silje po železnici brezplačna vožnja i poslali prošnjo tűdi gospodi velkomi žup?.ni v Maribor naj to prošnjo uradno priporoča, da bo melo naše lüdstvo že do 1. septembra silje doma. To naznanja Občinam kak Beltinci, Bratonci, Kobilje, Lipa i vsem drügim, Štere so ostale brez semena, da njim preskrbijo semensko silje, zate ka zavolo slabe letine Vnogi niti za živež nemajo zadosta silja tem menje pa ešče za sejanje. — Shod naše stranke. V nedelo, 31. julija je bio shod naše stranke v Boreči pri sv. Ani. Govorila sta tajnik naše stranke g. Ferdinand Celec i g. Bejek iz Kroga. Govore je poslüšalo več stotin lüdi i soglasno odobravalo. Na zadnje so se čüli vskliki »Živijo Slovenska lüdska stranka, Živijo Dr. Korošec 1» — Zahvala Prav lepo se zahvalim vsem dobrotnikom v Ameriki, ki so me obdar&vali s svojimi milodari. Srce Jezušovo naj Vas blagoslovi. Dobila sam 2800 Din. Julija Horvat iz Črensovec. — Dopisnik! »Kmečke Moči*. Koma),-Ida je te listič zagledno to skuzno doline, se že opoteče v stvari, štere ga ravno telko brigajo kak tnaČko lanski kolendár. Zdaj si je privoščo dolnjelendavski tören. Na prikriti način šče v slabo svetlost postaviti cerkvene predstojnike, rekši, se za cerkev nikaj ne brigajo. S tem pa je listič pokazao svojo telkokrat opevano nepolitičnost. Samo da?farja piknem, pa je že dobro. —"Dobro, tören i zvonovje so po mišlenji dopisnika potrebni, tüdi mi tak mislimo. Zdaj pa pozovemo dopisnika, naj nam v prišestne] številki Kmečke moči napiše kelko je pripaven dati za te ne-odložlive cerkvene potrebčine. Iz ničesa je ne nikaj. Ne samo kričati, nego dati je potrebno. Mi pa Znamo, da ravno te sorfe lüdje, ki se skrivlejo za plašč Kmečke mcči.iirkda trbej za cerkev kaj dati, tak stiskavao krajcar, ka vodo püšča. — Ka se pa tiče Slovenske meše, pa Povemo, da je jako Škoda, ka je^ne [dopisnik';šo za mešnika. Premalo je mešnikov, čiravno je indri šolani vse preveč. Zakaj pa se ne silijo bole za dühovnike. Najbrž za to, ar se dühovnikom dnesdén »predobro godi.« Tjedenske novice. — Pes rešo svojega mojstra, Z Ljubljane'jCden gospod včio svojega psa plavati. Kda je mojstri v toj šoli prevroče postalo se je tüdi on slekeo i se začeo kopati. Komaj pa je notri skočo, že je privozo ta eden čo-nekl i je pesjega mojstra pogrozo. Vsi so mislili, da de njemi konec. Pes pa nebodi nemaren se je spüsto na njim v globočino i njemi je pomagao, da se srečno rešo na süho. Te de že znamkar svojemi psovi z