IG. Številka.
f IMIlul i mil, Zl. jmvji 1911.
XLV1I. leto.
.Slovenski Narod" velja v LimM|aau
pa dom dostavljen:
celo leto naprti . . .  . K
pol leta      m •   i   •   • •
četrt 'eta    n •  I  I • g
na me^ec   m i § | | »
24 —
12-— 6*-
v aTravmStvtj prejemaš:
celo leto naprej  •  t •  • K 2T—
pol leta     m     • •  • •   9 11*—
četrt leta    *     • • • •   • 550
na mesec   „     . . . .   • 190
Dopisi naj se franki raj o. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca si. 5 (v pritličju levo) telefon M. 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsto ta enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravaištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd, to je administrativne stvari
■ " Posameina številka velja 10 vinarjev. n
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama44 telefon at 8S.
.Slovenski Narod" velja po podit:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta     n       n    .  . 9 13*—
četrt leta    m       9    .  . . 6*50
na mesec   •      -   . . - 2*30
za Nemčijo;
celo leto naprej      ... K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
cek> leto naprej  .... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nllca at. 5, telefon st 05.'
Bebacle Susteršlčcvega „dodatka".
Dunaj. 20. lan.
Kakor z jeklenimi kleščami drži obstrukcija stranke večine. Aut — aut. Ali sprejme zbornica dogovorjeni kompromis, ali pa se naj razbij?? Pod pritiskom tega ultimata se drobi famozna »zveza v obrambo meščanskih interesov^, katero vodi dr. Šu-steršič. Vodja slovenskih klerikalcev in meščanski interesi — volk-pastir nedolžnih ovčic! Le zaslepljenost meščanskih strank, ki so se ustrašile krščansko-socijalne demogogije ter nepremišljeno podpisale besedolomni predlog, katerega bo zgodovina naj-žaiostnejših parlamentarnih časov za vedno spojila z imsnom slovenskih klerikalcev, je ustvarila situacijo, ki sili vse prijatelje parlamenta in politične morale, da hvalijo obstrukcijo kot rešiteljico reputacije našega državnega zbora.
Ultimatum obstrukcijonistov stremi za tem, da uveljavi v našem parlamentu zopet politiko razuma, rreznosti in poštenja, da iztrga demokratično zbornico iz spon reakcijo-•arne volilne taktike dunajske komu-_•. ter izposluje uradnikom, kar je ovega, deželam, kar jim pripada.
Nismo prijatelji obstrukcije, aH reči moramo, da je bilo to grenko zdravilo potrebno, ker bi se sicer -tranke večine ne bile spametovale. Tako pa zaupuščajo poslanci platformo Šusteršičevega i dodatnega pred-ga« v pravcatem begu. Italijani so svoj pednis že preklicali, Mladočehi niso predloga cel čas resno smatrali, Poljski klub se hoče prilagoditi veči-n1, žalostni nemški Nationalverband bi rad preklical besede svojega voditelja Grossa. ne upa pa si tega še ia\*no povedati in le krščanski soci-jalci vstrajajo se na okopih, nad katerimi veje Šusteršičeva zastava. Vstajajo, ker S2 bojijo kot duševni očetje cele akcije* naravnost kata-s rofalne blamaže — in bi vendar nafrajše vrgli svoje puške v koruzo.
.ihnili se bodo, kadar jih zbornica preglasuje. Roko v roki s krščan-
skimi socijalci morajo slovenski klerikalci vstrajajti do konca, ker seveda ne gre, da bi zapustili svojega voditelja. Delili si bodo blamažo in obsodbo cele politične javnosti z gospodo iz dunajskega rotov?a.
Ostale stranke so se v stvari že odločile glisovati za kompromis, akoravno še niso storile formalnih sklepov. Zato popoldan niso dale grofu Stiirgkhu definitivnoga odgovora, temveč storijo to Še le jutri. Od danes na jutri pa hoče parlament še demonstrirati, kako se lomi obstrukcija: seja namreč naj traja celo noč. ker vendar ni mogoče priznati, da so obstrukcijonisti rešili finančno reformo ... Za zvečer ob 10. uri je sklicana konferenca načelnikov strank, ki naj odloči, ali se naj vrši celonoč-H i seja ali ne. Jutri pa bo zbornica glasovala,
Obstrukcijonisti bodo s polnim paro-m reklamirali za sebe veliki uspsh — ako se v svojem zmagoslavnem razpoloženju ne dajo zape-iiati. Njihov ultimatum se glasi namreč nekoliko ostrejše kakor bi bilo treba. Oni zahtevajo, da se dodatni predlog sploh umakne. V trenutku, ko je gotovo, da ta predlog propade, je ta zahteva formalnost, na kateri se ne da vstrajati, kajti sicer doseže ravno nasprotno od tega. kar je nameraval. Vsaka struna poči, če se jo preveč napne. Zvečer se množilo glasovi, ki zatrjujejo,   da se hočejo
:ki agrarci res postaviti na to formalistično justamentno stališče. Po-
- zali pa so se preveč spretne, da bi bilo verjeti, da nameravajo na tak način vpropastiti že dozorele politične uspehe. Saj so pristali celo na to, da reši zbornica še tekom tega tedna nekatere važne socijalnopolitične
edloge in sicer predvsem o reformi pokojninskega zavarovanja za privatne nastavljence, o službeni prag-matiki za državne učitelje, in o hišno-raz^ednem davku. Obstrukcijo proti proračunskemu provizoriju pa vzdržujejo ter tudi zahtevo, da se seja proračunskega odreka sme vrniti šele danes teden. Ta zahteva u ira iz deistva, da so bila češko-- mška spravna pogajanja preložena. Czm sumijo, da predloži vlada v te stvari za nje jako nepovoljne predi :e. od
katerih bo seveda v znatni meri odvisna nadaljna parlamentarna taktika čeških opozicijonalnih strank. Ako bi vlada o vsebini svojih prelogov obvestila češke agrarce, oziroma vse prizadete stranke že danes, bi menda obstrukcijonisti svoje zavlačevalne načrte opustili. Toda vladi na tem prav nič ni ležeče. Ona bi rada finančni načrt, za vsč drugo ima pripravljen § 14....
V zbornici govori že cel dan Češki agrarni poslanec R v c h t e r a. V kuloarih in po vestibulu pa stikajo voditelji strank svoje državniške glave ter se dogovarjajo o načinu, kako bi se dalo celo afero najlepše spraviti s sveta. Češki agrarci so pripravili zvečer 114 dodatnih in spremljevalnih predlogov h kompromisu mešane komisije ter jih grozijo podati ter spraviti k poimenskemu glasovanju — ako se >usteršičev predlog ne umakne. Ta taktika bo morda ojačila pritisk na stranke in je izvrstna, ako preplaši nazadnje drja. Susteršiča tako, da potegne s svojim »dodatkom^ čez polje, gnan kakor zajec, od veselo vriskajočih obstrukcijonistov. Videli bodemo. ali si ga bodejo krščanski socijalci upali obnoviti.
Nepremišljenosti in trmoglavosti krščanskih socijalcev pa bi češki agrarci ne smeli do kraja slediti. Za-dovoljijo naj se z gotovo zmago politične poštenosti, ki je obenem popolni debacle triumvirata Šusteršič-Eink-Gross. _
Hechenburgerju et comp.l
Pred par meseci vladalo je po celi slovenski zemlji veliko razburjenje radi krivičnega zapostavljanja slovenskih sodnih praktikantov in sodnikov v okrožju graškega nadso-dišča in osobito v okrožju celjskega okrožnega sodišča. Razburjenje se še ni poleglo, pa tudi "justična uprava se ni niti zganila, da bi popravila vsaj deloma svoje napake, s katerimi je kršila pravico. Pritožbe zapostavljenih niso imele uspeha; nasprotno se je pravosodna uprava na nečuven način še pomnožila število med nami bivaiočih nemškutarskih sodnikov.
Ko so prišla po dolgem pričakovanju sredi decembra sodna imenovanja, se Hochenburger še ni upal z barvo na aan. Imenoval je sicer par Slovencev, par mest je pa pustil prostih; zakaj, to je dobro vedel. Za popolnoma slovenski slovenjegraški okraj imenoval je nato za sodnega predstojnika razupitega Pavlička; tako je totej zasedel zopet en nem-skutar najslabše vrste mesto, katero je bilo preje   zasedeno po Slovencu.
Stvar nas je osupnila; ker smo pa pričakovali, da bode upošteval Jicch^nburger razburjenje med nami in imenoval v Šoštanj Slovenca za sodnega predstojnika, smo čakali. Te dni pa je bil imenovan za Šoštanj tudi nemškutar — Trtnik. Tako nam je Hochenburger vzel zopet eno slovensko sodnijsko mesto; obenem pa je zopet spravil dva Štajerca (Nendla in Lenarta) na Kranjsko. Ali ni sistem popolnoma jasen? Na Štajersko bode naselil polagoma nemškutarje, štajerske Slovence bodo dali na Kranjsko, Kranjce bodo pa menda pometali v morje — ako si bomo pustili vse tc dopasti.
Zdaj sta nezasedeni dve mesti sotfnikov pri okrožnem sodišču v Celju. Ker nam je Hochenburger od-jedcl Gornji grad in ker je eno izmed praznih mest v Celju itak bilo vedno slovensko, zahtevamo, da dobimo Slovenci obe mesti pri okrožnem sodišču v Celju. Samo na ta način lahko ublaži Hochenburger vsaj deloma nam storjeno krivico. Praktikantov Cajnkota in Kacjana se seveda do sedaj še ni imenovalo za av-skultanre; ali se mislita Hochenburger in Pitreich iz nas norčevati? Ali ne uvidita, da spravita na ta način justično upravo še ob tisti mali ugled, katerega mogoče še ima? AH se ne bojite katastrofe?
Naravnost sramotno za nas je pa to, da se morajo štajerski Slovenci umikati z rodne grude takim duševnim revčkom, kot se jih najde baš le pri naših sodiščih. Imenovani so bili nemškutarji, ki sploh nimajo zmožnosti za tc službo, to pa le zato, ker je postala pravosodna uprava politična. Za pravice nas Slovencev' se ti ljudje   sploh   nič ne menijo; davijo
nas, ker mislijo, da nas bodo zadavili. Prišel bo pa čas, ko bomo vstali. Božji mlini meljejo počasi, toda sigurno.
Slovensko javnost Je pa lahko sram, ker se tako malo briga za germanizacije naših sodišč. Vsak dan čutijo naši ljudje, ako pridejo k sodišču, da nas tlači tudi tu nemški naci-jonalizem, pa mesto da bi se uprli temu početju, začeli so celo mladi odvetniki in odvetniški kandidatje v Celju pri sodišču konsekventno švab-čariti. V Narodnem domu čujemo na shodih hudovanje, pri sodišču pa vidimo, kako se z nemško govorico podpira tiste, ki so bili na shodih napadeni.
Pričakujemo, da bodo poklicani iaktorji storili vse potrebno, da ne bomo Je zadnje brce zopet tako lahkodušno pretrpeli in z enim samim shodom opravili!
Albanske homatije.
Iz Albanije ne prihajajo nikakršne nove vesti, znamenje, da je vse, kakor je bilo in da nimajo nobenega novega kandidata za prestol. Velesile pa se trudijo priti do sporazuma glede skupne akcije v teh pokrajinah. Pravijo, da je kontrolna komisija edina kompetentna, napraviti red v Albaniji. Iz tega je razvidno, da smatrajo na Dunaju, od koder prihaja ta brzojavka, provizorično vlado za odstavljeno in da tudi Esad paši prav nič ne zaupajo. Z Dunaja brzojavlja-jo pa tudi, da bosta Avstro-Ogrska in Italija storila posebne korake v Albaniji, da bosta pripravljeni na vsako eventualnost. Oficijoznega poročila, da zapuščajo Grki Epir, ni, pač pa mislijo na Dunaju, da so Grki že začeli zapuščati nekatere pokrajine. V kratkem bodo velesile tudi izročile Grški in Turčiji note glede Egejskih otokov in Epira. Vendar je zelo lahko mogoče, da bodo takozvani sveti bataljoni skušali proglasiti Epir kot avtonomno pokrajino in jo braniti proti priklopitvi k Albaniji celo z orožjem.
LISTEK.
Jubilej fotografske umetnosti.
Letos je poteklo 75 let, kar sta Francoz Daguerre in — nekaj tednov za njim — Anglež Talbot iznašla danes do čudovite popolnosti razvito fotografsko umetnost.
Dne 7. januarja 1839. je slavni k Arago naznanil pariški akademiji znanosti, da se je slikarju Dagu-:rreju posrečilo ustvariti s pomočjo luči na prepariranih srebrnih ploščah trajno držeče slike. Slikar Daguerre je iznašel fotografiranje v družbi s svojim prijateljem Niepeejem, kateri \ a je prej umrl, predno je bila iznajdba končana.
Daguerre je svojo iznajdbo pokazal trem znamenitim članom franke akademije, a skrivnosti svoje iznajdbe ni hotel pojasniti, nego je zahteval, da vlada njemu in sinu njegovega soiznajdnika Nispeeja dovoli dosmrtno penzijo.    Vlada je Dagu-
reju nakazala 6000 frankov letne penzije. Niepeejevemu sinu pa 4000 rrankov.   Nato je Daguerre dne 19.
?usta 1839 v francoski akademiji pojasnil svojo iznajdbo. Imenovali so jo daguerrovotipijo. Iznajdba je napravila kolosalno senzacijo.
Slaba stran daguerrotipije ic bi-
la ta. da se je po vsaki pio* i dala napraviti le ena slika. A ta n.dosta-tek je še tisto leto odpravil Anglež
Talbot.
Prve fotografije so bib v primeru z današnjimi seveda jako preproste. Toda izpopolnjevanje nove umetnosti je hitro napredovalo, zlasti od tedaj, ko so na mesto srebrnih plošč prišle steklene plošče. Kar je znameniti fizik Arago pred 75 leti v francoski akademiji prerokoval, to se je do pičice izpolnilo: fotografska umetnost se je razširila po vsem svetu in je postala največjega pomena tako za znanost kakor za marsi-kako praktično delo.
Iz skromnih začetkov je postala fotogrofska umetnost nekaj Čudovito dovršenega. V spomin na letošnjo 751etnico te iznajdbe so v Londonu te dni postavili Talbotu spomenik, a ! tudi francoska izumitelja Daguerre in Niepee dobita že tekom prihodnjih mesecev svoj spomenik. Tudi je čitati v listih, da se pripravlja razstava, ki naj pokaže, kako so se razvili in izpopolnili fotografski aparati od ve-leskromne camere obscure pa do današnjih finih in natančnih aparatov.
9 zarji trpljenj?.
F. K.
(Konec)
Zopet se je zasmejala in se primaknila bližje k njemu. Mamljiv duh ie izhajal iz njenega telesa. Rožnata
barva njenih golih ramen se je bližala skozi dim cigarete, kakor marmor, vabljivo in obenem mrzlo. To-mejev pogled je počasi objel njeno telo in ohtičal na tistih ramah. Glad ga je žgal in začutil je divjo slast po mesu. Vonj Vandinega telesa ga je mamil in podžigal njegov nagon, da i-e je tresel kakor mrzličen, po vsem telesu. Zazdelo se mu je, da izhaja iz lislili ram mehka, topla luč, ki sije v njegovo dušo in jo pali in muči.
Njej sem dal. ona mi mora vrniti,« je prešinilo njegove misli in isti čas je začul tih šepet:
^Hrast razrije korenine jelke, da dobi luč in pijavka se zazre v meso, da živi.-
»Zakaj molčiš?«, ga je predramila Vanda iz zamišljenosti. ■ Ne vem.«
>Tomej!  Ali si pijan, ali blaz-
niš?«
Hlastno jo je pogledal.
y-Blaznim? Ne, Vanda. Vidiš, kar je bilo. je bilo in tisto so bile sanje blaznika, a danes je berač spoznal luč. Ali poznaš ti življenje?
Vidiš, jaz ga. Zdaj vem in nikoli več ne pozabim. Jaz sem lačen, Vanda, tako lačen, da bi te zgrizel na kosce, a ti mi ne daš kruha. Prav imaš. V znamenju svojega pota hodiš in tam ni zapisano tega. Jaz pa hočem živeti, hočem.«
Govoril je počasi, sunkoma in besede so se mu trgale v prsih. Zrl je v tla, kakor zločinec in drgetal.
Vanda ga *e gledala namrvo za-
čudeno, potem pa je prasnila v vesel smeh.
»O ti ubogi Tomej! Kruha hočeš? Glej, glej! In k meni si prišel? O ti norček ti!
Smeh ji je zaprl glas. Legla je nazai na divan in si brisala solzne oči. Tomej se je sklonil in zasadil svoj plamteči pogled v sijoče ramena, kakor bi hotel kri iz njih izse-sati. Premagal ga je čar teh krasnih oblik in sladkost svežega mesa mu je stresala telo.
»Ali bi?«, je pomislil. »Tako trde so. tako slastne, za samo uživanje ustvarjene. Tja v sredo bi zasadil zobe, da bi se odkrhnil kosec rožnatega mesa, kakor krhelj zrelega jabolka.*
Glad mu je iztisnil potok slin iz izsušenih ust, da so se mu pocedile po bradi.
Vandi je zamrl smeh na ustnicah. Prijela ga je za ramo in ga stresla.
»Kaj me gledaš tako? Kaj ti je? Bodi vendar pameten!«
»Ali bi?«, je poltiho zamrmraL »Kaj govoriš?«
»Govorim? Nič ne govorim.«
Prisedla je bližje k njemu.
»Glej, Tomej, bodi tak, kot si bil vedno, drugače bom mislila, da si blazen. Tomej! Bojim se te!«
Sklonila se je k njemu in ga objela okrog vratu.
Tomej je zahropel.
»Blazen nisem! Nikdar. Zmage hočem, kruha!«
Zavrtilo se mu je pred očmL Videl je, kako se mu je približala tista žarka, rožnata luč, zadihal je topli vonj in v divji strasti gladu se mu zasijale oči. Naslonil se je na Vandino roko in se z vso silo zagrizel v toplo meso njene rame. Čutil je, kako se je nekaj razdelilo pod njegovimi zobmi, zaškrtalo in se odkrhni-lo in hlastno je srkal v se duh tople, mastne krvi.
Vanda je vzkriknila, se pognala v stran in omedlela. Potok krvi se ji je vlil iz rame in temnordeča črta se je potegnila preko prs. Služkinja je prihitela, a od strahu je zbežala zopet iz sobe in vsa preplašena kričala na pomoč.
Tomej pa ni videl, ne cul ničesar več Z rokami sprt na kolena je strmel v kot in blazen smehljaj mu je obkrožal ustnice, na katerih se Je držala strjena kri. V megli pred seboj je zrl neizmerno cesto, po kateri so se prerivale in pehale silne mase ljudi, teptajoče v tla telesa sla-bejših in gazeče po širokih mlakah krvi. V dalji, tam, kjer se je cesta prelila v horizont, pa je videl titana, stoječega sredi med ljudmi in oblite-ga s krvjo. Žarka luč je izhajala iz njegovega telesa in bil je, kakor soln-ce. Njegove silne roke so v orjaškem loku posegale na cesto, kler se Je poznal krvav sled za njimi. Stal je ponosit in mogočen posred življenja in v znamenju njegove moči je Tomej spoznal boga trpečih duš.
Bolgarija pred molotljo?
V Sofiji, 17. januarja.
Narodno sobranje je razpuščeno
?n v določenem času se imajo vrHii nove volitve, ki naj đoneso kabineti ministrskega   predsednika Radosla-
vova potrebno večino.
Širi se vest, da bo vlada v svrho. da si zasigura večino, razveljavila zakon o proporcionalnem volilnem sistema. E>o sedaj vlada še tega ni storila, ni pa izključeno, da se k temu res odloči.
V tem slučaju pa je čisto gotovo, da bo zavrelo po vsi državi in da se bo vnela takšna borba, kakršne doslej Bolgarska še ni doživela.
Pa naj se vrŠe volitve v narodno sobranje že po tem ali onem sistemu, eno je čisto gotovo, da se bo to pot volilna parola glasila: *Tuk blgarski narod i Blgarija. — tuk Ferčo!« (Tu bolgarski narod in Bolgarija. — tu Ferdinand!)
Ne da se več prikrivati, da se \sa politična borba vedno bolj in bolj osredotočuje okrog ene točke — okrog osebe carja Ferdinanda.
Car Ferdinand ni bil v Bolgariji nikdar priljubljen in če bi narod ne imel gotovih ozirov, bi ga bil že zdavnaj spodil tja, kamor spada. Toda pardonirali in respektirali so ga kot očeta — narodne dinastije, ki so ti jo Bolgari hoteli ustvariti s tem, da so Ferdinandu odvzeli vzgojo njegovih otrok ter jo poverili raznim odličnim bolgarskim in slovanskim rodoljubom in pedagogom, ki so imeli v prvi vrsti nalogo, vzgojiti carjeve otroke, pred vsem kot žarke nolgarske patrijote.
Pri tem bi bilo tudi ostalo, ako M ne bilo usodnih dogodkov 1. 1913. in ako bi se ne bilo nad vsak dvom vzvišeno dokazalo, da je glavni krivec vseh nesreč, ki so v tem letu zadele Bolgarsko, car Ferdinand sam.
Za to se je liudska nevolja jela vedno odločneje obračati proti carju in glasen izraz tega razpoloženja so bile že voiitve v narodno sobranje dne 6. decembra, lanskega leta.
A še je bil čas. da se zajezi zapojeta kampanja proti carju in njegovi dinastiji. V to svrho bi bilo treba, čim je bilo izvoljeno novo narodno sobranje, temeljito spremeniti vso državno politiko.
Toda car Ferdinand je zamudil to ugodno priliko in posegel po sredstvih nasilstva in terorizma v času, ko bi mu bilo najbolj potreba čim največ koncilijantnosti in umerjenosti.
Z razpustom novega sobranja pa je že celo izbil sodu dno ter s tem povzročil, da se bo vsa volilna borba vršila sedaj pod parolo: »Proč s Koburžanom!«
In kolikor se da presoditi, bo imela ta kampanja ob koncu koncev ta efekt, da bo i Ferdinanda zadela ista usoda, kakor njegovega prednika Batenberžana. ako se mu ne pripeti še kaj hujšega.
Zdi se. da se car Ferdinand v polni meri zaveda nevarnosti položaja, zato je kar preko noči izginil iz Sofije in čaka sedaj nekje v svojem skrovišču na nadaljni razvoj dogodkov.
To je storil docela pametno, ker v Sofiji bi nemara v bližnji bodočnosti res ne bil več varen življenja . . .
Zanimivo ie stališče, ki ga zavzemajo listi vzpričo razpusta narodnega sobranja.
»Balkanska Tribuna priobčuje članek. V katerem naravnost poziva bolgarski narod, naj se osvobodi Ko-buržanevega jarma, ki je sramotnej-H, kakor je bil svoje dni turški.
V istem smislu piše tudi »Kam-baua«.
»Blgarija« proglaša razpust narodnega sobranja kot novi državni nrevrat. ki je za Bolgarsko prav tako usodepoln, kakor oni 29. junija 1913 ko je car izdal povelje za napad na Srbe. List pravi nadalje: -Sedaj se započne nova borba med narodom in nasilnikom in čisto gotovo je, da bo v tem boju podlegel nasilnik.«
»Mir* tudi označuje razpust narodnega sobranja kot državni prevrat, ki bo imel prav tako slabe posledice, kakor zločinsko podjetje dne Z9. junija 1913. ki ga jc zaukaza! neposredno car Ferdinand sam . . .
Pod temi avspicijami se pričenja sedaj nova volilna borba.
Kako bo končala? Kdo bi mogel to vedeti! Bojimo se, prav močno se bojimo, da nam ta volilna borba donese — revolucijo. Če pa se razpase revolucija, potem pa z bogom Ko-buržan. z bogom za vedno avstrofil-ska politika v Bolgariji! —i.
Angleški mornariški program.
iz Londona prihaja, kakor smo že 6noči poročali, vest o sponi v an-
gleškem kabinetu zaradi proračuna
mornariškega ministra lorda Churchilla. Spor je nastal lato, ali naj obvelja princip lorda Churchilla, da si ohrani Anglelka 60% supehoriteto v dreadnoufhtih in ie večjo su-perioriteto v dragih vojnih ladjah in manjših enotah. Anglija ima sedaj ali pa gradi 40 dreadnoughtov, do leta 1920 naj bi dobila še 16 dreadnoughtov. tako da bi imela takrat 96 dreadnoughtov, Nemčija pa samo 35. Angleška vlada pri tem ni štela 3 dreadnoughte, ki jih je obljubila Kanada. Zato hoče angleški mornariški minister gradnjo dreadnoughtov nekoliko pospešiti, tako da bi bil program za marec 1916 izdelan že koncem leta 1915.
Avstrijske in italijanske gradbe dreadnoughtov pa so ustvarile za Anglijo nov položaj in mornariški minister pravi, da se je situacija za Anglijo poslabšala. Anglija ima namreč princip, da mora biti v Sredozemskem morju tako močna, kakor katera koli tamošnjih držav. Anglija zahteva torej sedaj tudi za Sredozemsko morje nove ladje.
Štajersko.
Sankcionirana deželna postava.
Cesar je sankcijoniral deželno po-s:avo, s katero se določajo doneski zavarovalnic za one stroške gasilnih društev, ki nastanejo s podpiranjem ponesrečenih gasilcev, oziroma njihovih rodbin in z odškodninami za konje, ki sc bili poškodovani pri prevozu brizgalnic, oziroma moštva k požarom.
Volitve v celjsko okrajno bolniško blagajno. Celjski mestni urad kot >upravna oblast* celjske okrajne bolniške blagajne je izdal novi razglas, v katerem določa volitev delegatov za delodajalce (mojstre) po okrajih in sicer bi naj volil celjski sodni okraj (mesto in okolica) 28. vranski okraj 4. in gornjegrajski okraj 3 delegate. Slovenskim volil-cem se priporoča, naj se na ta razglas nc ozirajo in na] se teh vod te v sploh ne udeležijo, kajti volilni imenik je Še vedno isti. t. j. krivično in nepravilno sestavi,en. Dokler se vse sedanje volilno postopanje ne razveljavi in nc popravijo vse krivice, se Slovenci >oiirev ne morejo udeležiti.
Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo smo imeli na skromnem našem diletantskem odru — Suder-manna. Vprizoril se je ob žalibože skoro prazni dvorani štiridejanski njegov igrokaz »Čast«. Sudermann jc. kakor znano, izvrsten poznavalec odra in zato piše tudi svoje stvari z naravnost rafinirano tehniko. Tudi »Čast je polna krasnih, zelo hvaležnih, a tudi jako težkih vlog. Ko sem slišal, da se namerava vprizoriti ta igrokaz, nisem bil. odkritosrčno povedano, nič kaj vesel: menim namreč, da težkega Sudermanna diletantski oder ne zmaga (saj se od di-letantov naravno ne more zahtevati tega, kar od izobraženih igralcev) in da je tudi med našim občinstvom težko doseči zanj potrebnega zanimanja. Zato sem šel v nedeljo s prav mešanimi čustvi v gledališče — a ko sem videl \prizoritev. sem se velik za-dovoljnejši vrnil. V splošnem se mora namreč reči, da so naši dikvtntie tokrat nudili mnogo več ko e je sploh v normalnih razmerah moglo od njih pričakovati. Posamezni prizori — tako v drugem, tretjem in četrtem dejanju — so zato vzbudili mnogo odkritosrčnega priznanja in so bili izvedeni res tako, da so šli človeku do duše. Ne bodem pisal običajnih pohval, rečem le, da so bile vloge Lenora Muhlingk (Marta Hra-šovec), grof Trast-Saarberg (dr. Lev Brunčko). Robert Meinecke (Franc Mravijak) in komercijski svetnik Muhlingk (Miloš Stibler) nekaj izbor-nega; kvečjemu bi sc dalo reči, da se je prijelo Roberta včasi malo preveč patosa. Dobra je bila nadalje neutrudljiva naša igralka dr. Kalano-va v v legi Heineckejeve žene, potem stari Heinecke (Jos. Moiek), Amalija Miihlingk (Vera Zaiožnikova), Ahna Heinecke (Dragica Mirnikova), Kurt Miihlingk (Tone Kurnik) in Mihalski (dr. Milko Hrašovec). Blagajnik dramatičnega društva ne bo s to predstavo zadovoljen, občinstvo pa je vsem sotrudnicam in sotrudnikom odra za velik trud in istinito velik umetniški užitek izvanredno hvaležno. O potrebi novih kulis sem pa že bral v vašem listu in bi ie znova utemeljeval, če bi vedel, da to kaj zaleže!
Vojnik pri Celju. Kakor vsako leto, napravili smo tudi letos na naši slovenski šestrazredni šoli lepo božićnico, pri kateri Je bilo obdarovanju 50 otrok in sicer jih Je dobilo 30 celo obleko, 20 pa obutala Nabralo se Je v ta namen med domačini čez 400 K (domača posojilnica dala Je tudi letos 170 K). A tudi drugače naša slovenska šolska mladina ni zaou-
ščeoal Krajni šol. svet ustanovil je že pred leti šolarsko kuhinjo, za katero postavi vsako leto 400—500 K v svol proračun. Od 1. decembra pa do 28. februarja dobilo revnejši in oddaljenejši otroci v telovadnici svoje toplo kosiice. Letos n. pr. prisede vsak dan 230 otrok k gostoljubni mizi. — Tako se v Vojniku leto za letom dela za slovenske otroke in sicer na tihem brez hrušča in trušča. Pa je tudi v Vojniku edina nemška šola na Slovenskem, katera ne napreduje, da si obstoja že čez 15 let in dasi delajo za njo vsi uradi (od najnižjega do najvišjega v deželi), dasi pobirajo za njo denar ne le po domačem cesarstvu, ampak celo tje gori do Hamburga, dasi so nam poslali 20 do 30 dunajskih nemških otrok v pomoč, a ne gre, pa ne gre. Čast našemu slovenskemu ljudstvu, čast našim domaČim voditeljem!
Iz Zaica. (Protest proti nemškutarskim slepari-jampri volitvah v okrajno bolniško blagajno.) V nedeljo se ]e vršil pri Janiču v Žalcu občni zbor rokodelske zadruge za Žalec in okolico. Udeležba je bila iz trga in vseh sosednih občin izvanredno velika. Vodil je občni zbor g. Jože ŠusterŠiČ, posestnik in čevljarski mojster v Žalcu. Pri razgovoru o razmerah v celjski okrajni bolniški blagajni se jc oglasil k besedi g. dr. Ernest Kalan iz Celja in je opisal, kako postopajo nemškutarji pri sedanjih volitvah delegatov. Njegova izvajanja so vzbudila pri obrtnikih nemalo ogorčenje in sklenilo se je zahtevati od štajerske namestnije, da nemudoma odvzame celjskemu magistratu nadzorstvo nad okra]no bolniško blagajno. Dalje so ohrtniki odločno protestirali proti sedanjemu volilnemu postopanju in sklenili, da se na podlagi sedanjega volilnega imenika volitev ne morejo udeležiti. Vse sedanje volilno postopanje se mora razveljaviti in pod vodstvom nepristranskega političnega uradnika na podlagi pravilnega imenika in v smislu pravil razpisati nove volitve. Og. S u s t e r š i č in M i k u š sta še eovorila o raznih aktualnih obrtniških vprašanjih, na kar je bilo to lepo zborovanje zaključeno.
Iz St. lisa v Slov. goricah. Tukaj imamo na slovenski šoli učiteljico Rošker, rodom Slovenko, ki je vzor neznačajnesti. Da je nemčurka, je no tem same po sebi umevno. Da učiteljica na siovenski šoli stanuje v »Sud-markinemr domu. je od sile; vse meje pa presega, ako nosi ta gdč. R. »vzgojiteljica slovenskih otrok« nro-testantovskemu pastorju v šentiljski molilnici svečnike! Da se Nemcem samim ne gabi tako hinavstvo in klečeplazstvo. Fej!
Iz Ruš. Podravska podružnica Slov. plan. društva vabi svoje člane na 14. občni zbor, ki se vrši dne 8. svečana ob 2.. ozir. 3. popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. — Tačasni predsednik Lesjak.
Iz Ruš. V tukajšnem Bralnem društvu je zavel svež duh, kar je pokazala izborno uspela veselica na Štefanovo! Nastopila ie tokrat naša mladina v dveh dram. igrah in moškem, ozir. mešanem zboru s prav dobrim uspehom. Živela napredna ruška mladina!
\t Ruš. Tukajšni marljivi učitelj F. Stani je srečno prestal veliko in nevarno operacijo na želodcu pri usmiljenih hratih v Gradcu.
Smarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje 1. februarja ob 1. popoldne v Šmarju. Na dnevnem redu je tudi predavanje tov. Zidarja o elektriki.
Konec nemške agrarne stranke na Štajerskem. V nedeljo se je vršil v Smihclu na Zg. Štajerskem drugi strankin kongres »nemškega centru-ma<% na katerem je naznanil drž. poslance Brandl, da se Je nemška agrarna stranka na Štajerskem razpustila in pridružila »nemškemu centrumu'. Drž. posl. Neunveufel Jc zatrjeval na tem kongresu, da »nemški centrum«   nikakor ni klerikalen.
Iz Gradca. Štajerski deželni odbor se je imel baviti v seji, ki se je vršila v ponedeljek s precejšnjo poneverbo pri dohodkih deželne telovadnice. Poneverjalo se Je osobito dohodke, ki so tekli iz vstopnine na drsališče: te poneverbe segajo že več let nazaj do lanske zime in znašajo 7000 K. Uradnik, ki je to zakrivil, je že iz službe odpuščen in ie upeljana proti njemu disciplinarna preiskava. Sodniji ga deželni odbor še ni naznanil, ker so sorodniki obljubili poravnati povzročeno škodo.
Razpisano je mesto okrajnega pomožnega učitelja za mariborski politični ekraj.
Koroško
Pravočasna rešitev. V Celovcu ie padel v Glino Uudskošolski učenec
tSefan Babin. Padec je videl poštni uradnik Valentin, ki je skočil za dečkom in ga s skrajnim naporom spravil še živega iz vode.
Aretacija ljubljanskega begunca. V Potitablu so aretirali na pošti laškega podanika delavca Antoinetta. Mol je pobegnil iz Ljubljane, kjer je hotel nekoga ubiti. Gospodarju je sporočil, da naj mu pošlje zaslužek v Pontabel. Ko je prišel v Pontablu na poštni urad, da bi dvignil denar, so ga aretirali in poslati ljubljanskemu sodišču.
Davčna oblast in knjigovodstvo.
Bivši trgovec Franc Pierer v Celovcu je bil obtožen in tudi kaznovan zaradi prenizkega fatiranja. Mož se je pritoži! na upravno sodišče in trdi, da je lahko mogoče.da je kdaj premalo fatiral, ker ne vodi dvojnega knjigovodstva in ker ni nikdar napravil inventure, ker je sam gospodar tega kar ima. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo, češ da ne zahteva dvojnega in tudi ne enostavnega knjigovodstva, ker za pravilno fati-ranje ni ravno treba toliko knjig, marveč zadostujejo tudi navadne bi-Iježke.
Trgovska In obrtna zbornica celovška in koroško šolstvo. V zadnji seji zbornice je govoril tajnik dr. Kaiser tudi o financijalnem položaju glede od deželnega zbora sklenjene reforme ljudskih nadaljevalnih šol na Koroškem, ki naj se reformirajo po vzorcu solnograške reforme. Sprejet je bil nato predlog stalnega odbora, ki pravi, da zbornica že sedaj izjavlja, da se zavaruje proti pobiranju tozadevnih doklad. Zbornica svetuje, da bi se s to zadevo še počakalo toliko Časa, da se bo videio kakšne uspehe je dosegla solnograška reforma. Tudi naj se pri reformi gleda na to, da se postavi pobiranje doneskov na bolj splošni temelj.
Drobne vesti. V Beljaku so aretirali delavca K. Hobija, ker je na sumu, da je ukradel v hlevu pivovarne Fischer, Ivanu Metzgerju srebrno uro in verižico. Hobi tatvino taji. — Mrtvega so našli v svojem stanovanju v Paternjanu uslužbenca v lekarni Kirchlechner, Adama Gasserv* ink-lerja. Na truplu ni nobenih znakov, ki bi kazali kako nasilnost — V Holmi-ču je ukradel neznan tat iz zaklenjene SGV>e posestnikovemu sinu 170 K. — V St. Danielu je vlomil neznan tat v puščico v tamošnji cerkvi in jo izpraznil. O tatu nimajo nobene sledi.
Primorsko.
Goriški deželni zbor bo sklican bržkotne konec meseca januarja ua štiritedensko zasedanje. Na dnevnem redu je proračun za L 1914 in pa nekaj zakonskih načrtov.
Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila ?n Metoda v Gorici se ne vrši v soboto, dne 24. t. m. radi zabavnega večera, ki ga priredi tukajšne Glasbeno in pevsko društvo, ampak teden dni pozneje, dne 31. januarja ob pol 9. zvečer pri »Zlatem jelenu«. Po občnem zboru bo slavnostno odkritje vzhodnega pola, prve diplome!
Pritožba goriških veleposestnikov. Goriški veleposestniki so se pritožili na državno sodišče, ker so se vštele pri zadnji deželnozborski vo-litvi cerkve in župnije med velepo-sestvo. Tozadevna obravnava bi se bila morala vršiti dne 15. t. m. pa je bila preložena na nedoločen čas. ker še ni zbranega zadosti dokazilnega gradiva.
Goriška trgovska in obrtna zbornica. Pri zadnji seji zbornice je bilo voljeno za I. 1914 za predsednika Jos. Venuti, za podpredsednika Kari Mulitsch, za prov. predsednika Josip Paternolli. Za člane stalnega odseka so bili izvoljeni Anton Orzan. Anton Pontoni. E. Braunitzer in Peter Sar-cinelli. Za delegata zbornice pri drž. železnici je bil izvoljen Mulitsch. za njegovega namestnika pa Pontoni.
Požar. V ponedeljek zvečer je zanetila iskra iz dimnika električne centrale v Krminu senik in hlev založnika pive, Josipa Schererja. Senik in hlev sta pogorela. Škoda ki je pokrita z zavarovalnino znaša 7000 K.
X. veliki Cirll-Metodov ples v Trstu. Ta sijajna prireditev tržaške slovanske mladine, ki obhaja letos svojo desetletnico in je prinesla C. M. družbam v svojih dosedanjih devetih plesih okroglo 50.000 K čistih dohodkov, se vrši letos v soboto, dne 7. svečana v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu, z znanim požrtvovalnim sodelovanjem tržaških narodnih dam pod pokroviteljstvom ge. Zinke dr. Rvbafove. Letošnja prireditev bode* kot jubilejna posebno sijajna in so vse priprave za čim lepši uspeh v najlepšem tiru.
Umrl Je na Reki mornar Herme-negild Picot, ki se Je ponesrečil pri spuščanju dreadnoughta »Szent Istvan« v voda
Umrl |e na Reki mejni grof Ed-
vard Pallavicini, ki je prišel k slovesnemu spuščanju v vodo dreadnoughta Szent Istvan. Grofu je po-sialo zjutraj slabo, peljali so ga domov, kjei Je še isti večer umrl.
Laški ponarejevalci   denarja na
Reki. O razkritju obsežne družbe ponarejalcev laškega denarja in o poteku preiskave poročajo iz Reke še sledeče podrobnosti: Aretiranci so priznali, da so izdali že za več kot 100.000 lir ponarejenih bankovcev v Albanijo. Glavni vodja družbe je Že včeraj omenjeni gostilničar in vinski trgovec Lunjevics v Tržiču. Ta mož ima precej temno preteklost. Pre< nekaj leti je bil obsojen v Trstu na 8 mesecev ječe, ker je organiziral nevarno družbo tatov. Nato je bil obsojen zaradi obrekovanja policije, po sebno policijskega agenta Titza na 4 leta ječe. Po prestani kazni Je šel V Tržič, kjer je otvoril gostilno. Toda kmalo se je izselil v Verono. Tam so ga zasačili pri izdaji ponarejeni!; bankovcev in ga zaprli. Bil je 7 mesecev v preiskovalnem zaporu, nakar so ga izpustili, ker niso mogli zbrati zadosti gradiva za obsodbo. Vrnil se je zopet v Tržič in pričel vinsko trgovino. Aretacija Lunje-viesa se je izvršila sledeče: Lunjevics je pisal nekemu prijatelju na Reki, da je pripravljen izdati ponarejene bankovce po 50 in po 100 lir. Ta je obvestil o tem pismu obmejno policijo na Reki. Na poziv policije je pisal ta Lunjevicsu, da naj pride na Reko, češ da je našel tu neko osebo, ki je pripravljena vzeti za 25.000 lir bankovcev z 80% rabatom. Lunjevics se je pripeljal s svojim prijateljem Calaviehom na Reko. S sabo je prinesel 92 bankovcev po 100 lir in 185 bankovcev po 50 lir. Reški prijatelj je čakal Lunievicsa na kolodvoru. Ko mu je pokazal Lunjevics bankovce, ie ta namignil policijskim agentom, ki so bili že pripravljeni, nakar so oba aretirali. Preiskava !e dognala, da sta delala Lunjevics in Calavich bankovce v Tržiču pri Ltt-nieviesu. Ta dva sta imela tudi tovariše v Prezidu na Hrvaškem. Ta se izdaja za Troho. je pa bržkotne fotograf Trocca. ki je bil svoječasno obsojen v Trstu zaradi ponarejanja avstrijskih bankovcev po 100 kron. Hrvaška žendarmerija je Troho aretirala. V njegovem stanovanju so našli več različnih ponarejenih bankovcev in dva ponarejena avstrjiska goldinarja.
Dnevne vesti.
4 Na čelu besedolomnikov. Velikanska blamaža preti dr. Šusterši-ču. Sama nečimernost ga je zapeljala, da je posodil svoje ime predlogu, ki pomeni nevredno in nedostojno besedolomstvo napram gosposki zbornici, ki spravlja v nevarnost uradniško službeno pragmatiko in ki je naravnost naperjen zoper obstanek parlamenta. Ta predlog pomeni brezobrazno besedolomstvo, zakaj odposlanci gosposke in poslanske zbornice so sklenili kompromis in častna dolžnost, zahteva poštenja je, da se tega dogovora drže. Tega se tudi vsi zavedajo in zato ni hotel nihče na prvem mestu podpisati besc-dolomnega predloga, ki naj obvaruje dunajske krščanske socijalce morebitne izgube kakega občinskega mandata. Nihče ni hotel na prvem mestu podpirati tega predloga, zato ga je podpisal dr. Šusteršič, samo da bi se pokazal kot nekak voditelj parlamentarne večine. Dr. Šusteršič ni imel niti najmanjšega stvarnega interesa na tem predlogu, pač pa je moral vedeti, da spravi s tem predlogom v nevarnost ves finančni načrt, uradniško službeno pragmatiko in cel državni zbor. Pa vendar je posodil svoje ime, samo da je briljiral kot prvi predlagatelj! Taka nečimernost presega vse meje. »Slovenec« se zdaj izgovarja, da je dr. Šusteršič podpisal ta predlog na prvem mestu zato, ker je deželni glavar. To je prazen izgovor, kajti v poslanski zbornici ne pride nič v poštev, če je kdo dež. glavar ali ne. Dr. Šusteršič jc dobil priliko, da podpiše prvi ta nesrečni predlog, ker ga nihče drugi ni hotel podpisati, tudi noben minister-poslanec. Zdaj sedi dr. Šusteršič lepe v tinti. Vse beži od njega in od njegovega predloga in posledica tega predloga je le velika kriza. Da je dr. Šusteršič res Ie iz gole nečimernosti posodil temu predlogu svoje ime, kaže zgodovina postanka tega predloga. Kakor poroča zelo zanesljiva korespondenca »Zentrum« je baron Bienerth že pred enim tednom naznanil voditeljem gosposke zbornice, da se pripravlja ta predlog, a gosposka zbornica ni hotela o tem nič slišati. Predlog so potem stilizirali krščansko - socijalni voditelji princ Liechtenstein, eksminister Wittek In župan dr. Weiskirchner, navzočni pri tem so pa bili tudi minister Hei-
16 StCY.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 21. januarja 1914.
Stran 3.
nold. vodja financ, ministrstva En-gel in baron Bienerth. Dr. Šusteršiča še zraven niso klicali, ko so kuhali ta
predlog, le ko je bila stvar zrela, so mu dali predlog, naj ga prvi podpiše in vzame nase odij. Najbrž mu se tega niso povedali, da so vprašali tudi prestolonaslednika za njegovo mnenje, da pa se je postavil prestolonaslednik na stališče gosposke zbornice. Torej sama nečimernost »Slovenec« opravičuje dr. Šusteršiča s tem, da je tudi Mladočeh Maštalka podpisal Šusteršičev predlog. Mladočehi niso Šusteršičevega predloga nikdar resnim smatrali, a če ga je tudi Maštalka podpisal ne briga to dr. Ravni-harja prav nič, tudi ne »Slov. Narod«. Za dr. Ravniharja velja klubova disciplina, s tem pa še nikakor ni rečeno, da se strinja s predlogom, ki ga je podpisal g. Maštalka, Še manj pa, da bi se moral s tem predlogom strinjati »Slov. Narod«. Stališče iSlov. Naroda« je bilo od vsega začetka jasno: poslanska zbornica je dolžna izpolniti sklenjeni dogovor in držati dano besedo, ne le ker je to dolžnost poštenja, ampak tudi ker se da le tako ohraniti parlament, zagotoviti finančni načrt in službena pragmatika ter preprečiti § 14. Na dr. Susteršiču pa ostane madež, da je izposodil svoje ime besedolomnemu predloeu. ki je imel namen, ubiti uradniško pragmatiko in razgnati parlament.
— »Zapravljeni milijoni.« Kak-^r ie nedavno tega pisal »Slovenec« o defravdacijah in tatvinah na magistratu, tako otepa sedaj okrog sebe z -zapravljenimi milijoni*. Kakor ni
cje nikoli navedel konkretnega slučaja v svojih bajkah o tatvinah in defravdacijah, tako se tudi sedaj skrbno ogiba povedati kakšno točno podrobnost o ^zapravljenih milijonih -. Seve >oberžupan* Štefe si hoče za vse siučaie obdržati vratica odprta, da bc lahko, ako bo potreba s pozo in gesto najpoštenejšega in najne-dolžneišega človeka v občinskem svetu zatrjeval: »Nikoli nismo trdili, da so bili zapravljeni milijoni«! Poznamo te manevre Štefetove in njegovih kumpanov. Ko se ga je v občinskem svetu pozvalo, naj z ozirom na tozadevne članke in notice v •>Slovencu« navede imena tistih, ki so na magistratu kradli in defravdi-rali. je mož napravil najnedolžnejši ~>braz in hitel zagotavljati, da on in
njim tudi »Slovenec« ni hotel nikomur in nikoli očitati kake defravda-ciie ali tatvine. V -Slovencu« pa gc-bezda na vsa usta in piše, da se mestna občina nahaja >na robu gospodarskega prapada«, če prav ve in se zaveda, da je vse to, kar piše, gola in debela laž, ki jo je izpočel sam v svoji brezmejni hudobnosti in propadlo-stL Takšno postopanje se sicer samo obsoja, vendar pa bo treba poskrbeti, da se takšnim lopovščinam napravi na primeren način enkrat za vselej konec.
— Nova revija v Ljubljani. V Ljubljani prične v kratkem izhajati,
kor čujemo, revija »Glas Juga«, ki bo priobčevala članke v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Ta revija bo glavno glasilo vseh jugoslovanskih nacijonalistov. »Glas luga« bo izhajal vsak mesec. Kdaj /de prva številka, nam ni znano.
— Po Ljubljani se razširja vest. da bode   ljubljanski Sokol na pustni
opustil svojo prireditev. Preji I i smo se pa na merodajnem mestu, da je ta govorica popolnoma neosnovana in da bode tudi letos to društvo kot zaključek letošnjega predpusta s priredbo »Ples v ma-■ gotovo nadkrililo vse letošnje take in enake zabave.
— Plesni in družabni večer avstrijskega mornaričnega društva v Ljubljani. Glede na prireditev avstr. mornaričnega društva v Grandhotelu Union  dne 24. t. m. se na mnogo-
transka vprašanja vljudno pojas-nuje. da so se posebna vabila podala izključne samo društvenim članom. Pristop imajo pa tudi nedruštveniki. ako so jih upeljali člani društva in so jim preskrbeli preje vstopnice, ki se dobe v odborovi pisarni, Dunajska cesta 14. Prireditev je brez vstopnine. V odborovi pisarni se sprejemajo r jui pristopna naznanila novo vsto-pivšth članov.
— Prvo tekmovalno sankanje v Ljubljani. Za to športno prireditev, ki se vrši prihodnjo nedeljo 25. t m., rričenši ob 10. uri dopoldne, na Tivolskem sankališču, se Je že dosedaj prijavilo lepo število tekmovalk in tekmovalcev, pričakovati pa je, da se oglase zlasti še kranjski sankači izven Ljubljane. »Ljubljanski športni klub« bode progo za tekmo primarno uredil in zavaroval; ostri ovinek hode s snežno steno za en meter več kot doslej zvišan. Da se natan-
no določi brzina vsake vožnje, bode start s ciljem telefonično zvezan. Končni razpored tekme je naslednji: I. Tekma juniorjev. (Vloga 2 K.) 2. Tekma za prvenstvo Ljubljane. Prva
vožnja. 3. Damska tekma. (Vloga 2 kroni.) 4. Tekma za prvenstvo Ljubljane. Druga vožnja. (Vloga za obe vožnji skupaj 2 K.) 5. Tekma dvose-dežnih sank. (Vloga za en par 2 K.) 6. Tekma za prvenstvo kluba. Kot častne nagrade so za prva tri mesta pri posameznih tekmah določene lične srebrne in bronaste plakete. Tekmovalci naj se blagovolijo čimpreje prijaviti (najpozneje do sobote opoldne pri g. Josipu Malenšku, Ljubljana. Kmetska posojilnica, ki sprejema tudi vloge in daje pojasnila.
Poroka. Danes 21. t. m. se poroči v evangeljski cerkvi na Dunaju bivši kranjski deželni poslanec Anton baron Codelli von Codellisberg, Sterngreif und Fahnenfeld, graščak na Turnu pri Ljubljani, z baronico Valentino Wladoto pl. Solopiskovo, hčerjo pokojnega barona \Vladote, najvišjega dednega vratarja kraljevine Češke. Kakor znano, je baron Codelli ločen od svoje žene, virtuozinje na goslih baronice Conehe Codelli in je sedaj prestopil k protestantovski veri.
V Mostah je policija silno stroga, toda samo proti posamnikom. Ko je zadnje dni zapadel sneg, se za razne mogočnike ni nič zmenila, pač pa je radi odkidanja snega takoj prijel stražnik nekega hišnega posestnika, čegar hiša niti ne leži ob cesti. In dasi je ta hiša ločena od ceste po globokem jarku, preko katerega vodi od lastnika samega napravljeni mostiček in dasi ni pred hišo nobenega trotoarja, vendar je bil dotič-nik policijsko kaznovan z globo 2 K, ker ni pred svojo hišo odkidal snega. In vendar ne hodi pred njegovo hišo nihče drugi, kakor samo on in njegova rodbina! Pred drugimi hišami tik ob cesti v Mostah pa še sedaj leže nedotaknjene plasti snega, a policija se za to nič ne zmeni, kakor se v Ljubljani tudi ne briga za to, da bi se potrosili s pepelom ali peskom nevarno polzki pločniki. Je pač res. da je pri spoštovani državni policiji vse narobe prav!
Umrl je gosp. Franc P 2 v c, tovarnar v Dolu pri Ljubljani, v starosti 55 let Pogreb se vrši jutri ob pol 4. uri iz deželne bolnice. Naše so-
žalje!
iz Kamnika. Odkar imamo elek--čno razsvetljavo, stoji na Glavnem trgu takozvani ^transformator^. Ljudje pravijo, da ga ta koliba tam nič kaj ne pihne. Postavili naj bi jo bili tja v kot h Katoliškemu domu. Če pa že mora tukaj stati, tedaj naj slavni občinski odbor postavi poleg te še eno. da bo vsaj simetrija, V drugi kolibi naj razstavijo slike: Rihar (še vedno župnik v Mekinjah), Johanca iz Vodic. Marija sedaj Jožef C erar iz Se!, Krek, Šusteršič, Lampe in Lav-renčič. Napraviti naj dajo po teh slikah tudi razglednice. »Slovenec« in »Domoljubmorata celo leto brezplačno — seveda — inserirati. in v cerkvi na Šutni mora tudi kaplan, župnik, dekan, kanonik ali celo škof po opravljenem duhovnem opravilu o priliki kakega zborovanja različnih zvez (Sfomškarjev, kmetov, abituri-jentov in dr.) povedati, oziroma zaukazati: vsak klerikalec ali vsaka klerikalka, ki pride v Kamni . mera si ogledati na Glavnem trgu ' paviljonu, iecte kolibi galerijo al' zbirko slik in kupiti vsaj eno raz. ednico. Vstopnina 20 v, razglednice po 10 v. To bi vsekako neslo, na kar i treba misliti, kajti tudi v Kamniku postajajo slabi časi. — Še slabše bo za Kamnik, ko bo iztekla železnica od Trojan na Domžale, mesto skozi Tuhinj in Kamnik, kar je gotova stvar, dasi je »Slovenec« kmalo po volitvah tolažil ali bolje »slepil« Kamnt-čane, da zadeva še ni definitivno rešena. Naravnost uničen pa bo Kamnik, ako se Dornžalcem posreči dobiti tudi urade. — Kamniški tehant pardon kanonik seveda poreče: to še ne bo jutri in dokler imam jaz v Kamniku glavno besedo, storilo se bo v Kamniku vse, kar bom jaz ukazal, ali je to liberalcem in morda tudi klerikalcem (vsaj nekaterim) všeč ali ne. To radi verujemo, kajti kateri občinski odbornik pa bi se drznil meni kaj ugovarjati. Ali morda Kratnar. ki sedi v občinskem zastopu, dasi ne plača ficka davka? Ali Šimenc in Lap, ki bi gotovo več ne smela, odeta v rdečih plaščih, nositi pri procesijah neba? Edina pred katerima ima še nekoliko rešpekta, sta župan De-reani in mestni stražnik Kolman. Pri teh dveh mora včasih kaj potrpeti, to pa samo zato, ker ju potrebuje kakor riba vode.
Mater poškodovala. Kajžarica Marija Makovec v Doleh pri Moravčah je svojo 83 let staro mater s palico in z brcami tako zdelala, da jo je težko poškodovala.
Iz Litije. Litijski fantje opozarjajo cenj. občinstvo še enkrat na svoj ples, ki se vrši v soboto, dne 24. t m. v vseh prostorih Sokolskega doma v Litiji. Sodeluje salonski orkester So-kola L iz Ljubljane.   Posetite nas in
prepričani smo. da bo vsakemu prekratka »Rdeča fantovska noč«.
»Tiralica«, velikanska detektivska drama v treh delih žela je občno priznanje. Inscenacija je v resnici nekaj izvanredno krasnega. Dejanje ie napeto od kraja do konca. — Veliko smeha vzbuja lepa veseloigra v dveh dejanjih: »Dovršena kuharica«. — Popoldanski spored je jako zanimiv. Predvaja se ta spored le Š5 danes in jutri v kinematografu »Ideal«.
Dober posel. Državna policija je pred par dnevi prijela 561etnega Josipa Cešnovko iz Dobrunj. Možakar rad včasih pogleda nekoliko pregloboko v kozarček, slabo vidi, a je že delal varnostnim organom večkrat sitnosti. Beračil je, se ga potem na-srkal in pri aretaciji uganjal svoje sitnosti, za kar mu je bil prepovedan povratek v mesto, sedaj so mu ga pa razširili za cel ljubljanski policijski okoliš. Kljub temu, da možakar posebno ne štedi, je imel pri aretaciji pri sebi 145 K, kar je pač dokaz, da je znal vedno pritisniti na prave kljuke. Poslali so ga v njegovo do-movno občino.
Prijet nemški dezerter. V Trstu je policija prijela nekega 251etnega Riharda Jaumanna iz Monakovega na Bavarskem, ki je samovoljno zapustil v Monakovem svojo četo in jo popihal v Avstrijo, kjer je dospel do Trsta. Ker je bil mladenič brez dela in jela, ga je avstrijska oblast poslala do nemške meje, kjer ga bodo sprejeli s primerno častjo in zopet potisnili pod zastavo. (Seveda preje v zapor.)
Nesreča. K ti včerajšnji notici imamo pristaviti, da je strojevodja Ivan Premk v kurilnici na južnem kolodvoru snažil svetilko in ko je pripeljal do dotičnega voza stroj, je Premk prišel z desno, ne z levo roko med odbijače, kateri so mu jo zmečkali.
V mestni klavnici v LJubljani so
zaklali od 4. januarja do 11. januarja 79 volov, 6 krav, 306 prašičev, 168 telet, 20 koštrunov in 34 kozličev. — Vpeljali so 904 kg mesa, 3 zaklane prašiče, 57 zaklanih telet in 7 zaklanih kozličev.
V prisilno delavnico so oddali 20Ietnega malopridneža Ivana Karli-na iz Škofje Loke, kateri je dosedaj mislil, da bode lahko vedno živel od potepuštva, pa mu je zajec pretekel pot.
18 ovratnikov Je našel nekdo na Marije Ter^ziie cesti. Dobi jih pri Šišenski mitnici.
Prvi ljubljanski društveni orkester priredi danes dne 21. januarja koncert pod osebnim vodstvom go-sooda koncertnega moistra Bogomila Cernija v kavarni »Krapeš«, Škofja ulica. — Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Glavni semeni za kože ter kožu-hovino se bode vršil v ponedeljek, dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkana trgov, špedi-cijske in komisijske del. družbe na Dunajski cesti št. 23, na kar se gg. in-teresentje blagohotno opozarjajo; tozadevna pojasnila pismeno, ustme-no ali telefonično daje zgoraj omenjena družba brezplačno. Telefon štev. 100.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jos. Brinšek, trg. v Trnovem na Notranjskem 42 K, nabrane v gostilni pri »2efv< na skupnem fantovskem večeru gg. Lampreta in Zar-nika. G. Jos. Dornik, pos. in kovaški mojster v Tržiču je poslal 5 K iz poravnave z g. Karel Pollakom v Tržiču. G. Iv. Mencinger na Boh. Bistrici je nakazal med drugim 7 K, katere je nabral g. Burja pri omizju v Mencingerjevi gostilni in 30 K kazenske poravnave Megušar - Hajnrihar. V St Pavlu pri Preboldu so igrali igro »Raztresenca«, čisti dobiček 50 K je vposlala tamošnja marljiva ženska podružnica. Gdč. Minka Richter, otr. vrtnarica v Hrastniku je poslala 9 K 26 v, katere je nabrala mala Stanka Bašova iz Hrastnika na veselici ženske podružnice dne 11. t m. Narodna čitalnica v Škofji Loki je odkazala od dobička društvenega fantovskega plesa dne 11. t. m. 50 K. G. sodni svetnik Anton Mladič v Šmarju pri Jelšah je daroval 10 K mesto venca na krsto pok. kolegu Prevcu. Ga. Podgornikova je podarila 10 K namesto mrtvaških naznanil o izgubi svoje matere.
»Zlato ca železo«. Nemški »Schuiverein« je založil kovinaste prstane z napisom »zlato sem dal za železo«. Za te obročke je dobilo društvo dosedaj nad 12.000 K. Posebno poročenci radi rabijo take prstane ter darujejo vsoto, ki bi jo sicer plačali za zlata prstana, nemškemu »Schulvereinu«. Neki revni zakonski par. ki ni imel denarja, pa je kratko-malo poslal društvu svoja zlata po-ročna prstana v dar. To Je požrtvovalnost, ki bi naj radi nas podžigala!
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od Neimenovanega sledeči dopis: »Zlato namesto denarja« pošiljam priloženo svoj poročni prstan vslcd notice str. 29 letošnje L številke »Slov. Branika«. 2ena svojega ne more dati, ker se ženam po prstanu pozna, da so gospe; sicer bi bile gospodične. Moški pa smo gospodje, če nosimo prstane ali ne! Naj ta vzgled potegne za menoj mnogo posnemovalcev'.« — G. Franjo Pertot, žel. pristav v Trbovljah, je poslal 7 K, katere so nabrali v spomin blagemu Korlu z motom: Vesel družnik, dober humorist, večkrat da celo barito-nist, Trboveljsko himno si zapel, Pri nas nastala je vrzel. Pri odhodni-ci se hoteli navduševati, In nekaj krone Ciril Metodu darovati, Odšel si brez slovesa v tuji svet. Ohrani bog slovanski te še mnogo let. Darovali so kolegi: Pertot 1 K, Perme 50 v, Vičič 1 K. Črnjavič 50 v, Zorko 1 K, Širceli 1 K, Sajovic 1 K, Oset 1 krono.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Dramatičnega društva« se vrši danes zvečer ob pol 9. uri v restavraciji pri »Novem svetu«.
Seja finančnega odseka za letošnji vsesokoiski zlet, vrši se danes v sredo ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Bratje, udeležite se polnoštevilno!
»Sokol I.« vabi svoje člane, da se mnogobrojno udeleže petega rednega občnega zbora telovadnega odseka »Sokola I.« Moste osobito pa ustanovnega občnega zbora »Sokola xMoste pri Ljubljani«, ki se vršita v nedeljo. 25. t. m. ob 3. uri popoldne pri »Joškotur na Selu. Bratje, pokažimo mlademu, krepkemu sokolske-mu društvu, da vemo ceniti njegov trud. Na zdar! — Odbor.
*SokoI II.« Odbor društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma telovnega društva »Sokol II.« v LjuMjani naznanja svojim članom, da se vrši sestanek za določitev kandidatov za letošnji občni zbor v sredo ob 8. zvečer pri »Vitezu« (Peter Stepič) na Bregu št. 18. Odbor prosi obilne udeležbe.
VII. Planinski ples v Ljubljani, dne 1. februarja t. 1. v Narodnem domu! Ker novi naslovnik do danes ni še izšel, a stari ni več zanesliv ter »Planinski Vestnik« vsled stavke tiskarjev ne izide pravočasno, prosi osrednji odbor S. P. D. vse one, katerim ne bi bila vsled teh ovir morda dostavljena vabila, osobito pa cenj. svoje člane, da blagovolijo to oprostiti.
Kranjski avtomobilni klub. Včeraj zvečer je priredil Kranjski avtomobilni klub v srebrni dvorani Grand hotela Union souper, katerega so se udeležili večinoma vsi člani kluba s svojimi rodbinami. Predsednik dr. Karel baron B o r n in oba podpredsednika Leopold baron L i e c h t e n-b e r g in veleindustrijec Vinko M a j d i č so s svojimi soprogami pozdravljali in sprejemali došle goste. Prireditev so počastili med drugimi: Ekscelenca deželni predsednik baron Schvvarz s soprogo, župan mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar s soprogo, dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky, graščak vitez Gutmansthal - Benvenut-t i, deželne vlade svetnik Gustav Karel K u 1 a v i c s , dr. Demeter vitez Bleivveis - Trsteniški,, baron B a i 11 o u i. dr. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je bil vsled parlamentarnega zasedanja zadržan. Predsednik c. kr. avtomobilnega kluba ekscelenca mejni grof P a 11 a v i-c i n i je odposlal brzojavni pozdrav. Med supejem je koncertrirala vojaška godba 27. pešpolka, ter se je pozneje razvil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra.
IV. redni občni zbor »Ljubljanske podružnice društva jugoslovanskih železniških uradnikov« se je vršil v nedeljo, 18. t m. ob 4. popoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Predsednik g. Planin-š e k. otvorivši občni zbor, pozdravi vse navzoče. Omenja posebno odposlance osrednjega odbora iz Trsta — društvenega predsednika g. Černigo-ja in tajnika g. Dolinarja, nadalje predsednika in tajnika ZidanmoŠke podružnice gg. Vargazona in Derži-ča, odposlanca ljubljanske podružnice Zveze g. Mlakarja. Predsednik prečita brzojavni pozdrav bratske goriške podružnice in pa pismeni pozdrav že preje omenjene Zveze. Ob splošnem navdušenju pozdravi Pla-ninšek med tem prišedšega dež. in drž, poslanca g. dr, VL R a v n i -h a r j a. Predsednik poroča, da je bilo preteklo podružnično kakor tudi društveno leto sploh — na videz mirno, to se pravi, na splošnem žel. polju ni bilo v preteklem letu nika-kega večjega mezdnega gibanja. Pač pa so se vršile doma marsikatere ostre in neljube polemike, zlasti s nemškimi tovariši  Označuje no
f zaslugi te napade in razpravlja o njih vzrokih in posledicah. (K tej stvari se še povrnemo. Opomba ured.) Omenja, da je preminul v preteklem letu revident juž. žel tovariš g. Kiopčar Rudolf v 34. letu svoje dobe. Zborovalci vstanejo raz svoje sedeže. Predsednik se zahvaljuje nadalje slovenskemu časopisju, katero Je večinoma rade volje prinašalo podružnične vesti in poročila. Imenoma omenja »Slovenski Narod«, »Dan«. O »Slovencu« žal — tega ne more trditi. — Tajnik gospod Kerš-manc poroča podrobneje od podružničnem delovanju. Podružnica ima članov 102, med temi 95 južnih in 17 drž. žel. uradnikov. Častnih in podpornih članov podružnica nima. Odbor je imel 9 sej in več sestankov. Podružnica vživa tudi pri drugih slov. društvih ugled. Podružnica se je udeležila znanega sestanka na magistratu glede ustanovitve realne gimnazije v Ljubljani. Udeleževala se je po svojih odposlancih raznih občnih zborov bratskih podružnic, osrednjega društva, zveze, kongresa narodnih strokovnih organizacij dne 15., 16. in 17. avgusta 1913 i. dr. Li-gina konferenca, ki bi se morala vršiti v preteklem letu v Ljubljani, pa se ni vršila, naj se vrši letos. Zborovanje bi imelo velik pomen. 13. julija je bil sestanek v Ljubljani glede volitev v personalno komisijo južne železnice, ker se je takrat splošno pričakovalo, da bodo člani personalne komisije vsled dobljene nezaupnice od svojih tovarišev, odložili svoje mandate. Dne 22. decembra 1913 je sklicala podružnica v Ljubljano sestanek glede »1/5« in »V3« Na tem sestanku se je zelo stvarno in resno govorilo o krivici, katera se godi starejšemu, doslužne-mu uradništvu, ko gre v pokoj, s tem, da se mu odmeri v pokojnino samo »1/a« od stanarine. Navzoči so se izrekli soglasno za »V$«, so se pa tudi izjavili, da so pripravljeni — ko pri sedanjih razmerah juž. žel. ni možno kaj ugodnejšega doseči — tudi orispevati za pokojnino eni »tret-jinski« odgovarjujoče večje mesečne prispevke. — Iz poročila blagajnika g. M i k 1 i č a posnamemo, da se je zvišalo podružnično premoženje koncem leta 1913. na čisto premoženje 653 K 07 v, klub temu, da je imela podružnica raznih troškov 134 K 91 v (lanski občni zbor, tiskovine, odškodnine, poštnine i. dr.) Denar je naložen deloma v ljubljanski Mestni hranilnici, deloma v poštni hranilnici, v ročni blagajni je bilo koncem 1913 57 K 70 v. — Na osredni odbor je poslala podružnica leta 1913 1320 kron 48 vin. Blagajnik omenja, da so bili člani pri plačevanju mesečne članarine zelo vestni in točni. Zahvaljuje sc za naklonjenost glede pobiranja članarine v Ljubljani glavni kolodvor postajnemu blagajniku gosp. Pahorju in pa nadzorniku in postaje-načelniku gospodu Schusterschitzu, ki je blagohotno dovolil, da se sme članarina odtrgovati pri blagajni pri mesečnih plačah. V imenu računskih preglednikov poroča gospod Pod-krajšek, da je bila pregledana blagajna v smislu pravil 4krat, da je bilo vedno vse v redu in predlaga odvezo blagajniku in celemu odboru, kar se odobruje zgodi. Na predlog g. Šulgaja iz Postojne so bili z vsklikom izvoljeni v novi odbor: Predsednik: P1 a n i n š e k Fran, revident južne železnice; I. podpredsednik Kelec Janko, oficijal drž. žel.; II. podpredsednik K n e i s 1 Andrej, višji revident juž. žel. Odborniki: gg. Oster-man Fran, revident juž. žel.; Keršmanc Andrej, revident juž. žel.; G r e g o r c Anton, pristav juž. žel.; Miklič Matko, asistent juž, žel.: Je še Pavel, asistent drž. žeL in Z 1 a t n a r Fran, asistent drž. žel Namestniki: Ingen. Miiller Jan juž. žel. in asistenta Gruden Leopold in Luschiitzky Josip oba v Št. Petru. Računski pregledniki: Pahor Leopold, višji revident juž. žel. in Podkrajšek Fran, oficijal južne železnice v pok. — Pri točki raznoterosti je poseglo več zboro-valcev v debato. Tako gg.: Gre-gorka, Šulgaj, Cian, Lu-s c h u t z k i, društveni predsednik Černigoj iz Trsta, Mlakar in drugi. — Deželni in državni poslanec
g. dr. Vi. R a v n i h a r je v daljšem, stvarnem govoru slikal položaj v parlamentu in obljubil, da je vedno pripravljen podpirati opravičene prošnje železničarjev in posredovati, ako bi se godila komu krivica, na katerem koli si bodi polju, prosi samo točnih in resničnih podatkov. O. Poženel iz Zagorja prečita resolucijo, v kateri prosi, naj bi ljubljanska podružnica sporazumno z Zidan-moško in osrednjim odborom ukrenila vse potrebno, da bi se postaje Zagorje, Trbovlje in Hrastnik pomaknile v višjo stopnjo stanarine. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, le predsednik ob pol & zvečer za-
ključi! zborovanje z apelom, naj bodo slovenski želez, uradniki zvesti svoji narodni stanovski organizaciji.
»Sokol« v Štepanji vasi je imel
v nedeljo v telovadnici pri br. Jos. Anžiču svoj III. redni občni zbor. Od bratskih društev so bili zastopani »Sokol I.« po br. podstarostu D e r -melju in br. R o p i Č u , »Sokol II.« in sokolska župa I. po br. dr. F e t -t i c h u. Po pozdravnih besedah br. staioste Iv. B r i c e 1 j a te podal odbor poročila v svojem delovanju v pretečenem poslovnem letu, iz kate-lih je bilo posneti, da je društvo v \ sakem oziru lepo napredovalo in je v polni meri zaslužilo ugled, ki ga uživa med domačini in ined bratskimi društvi. Vse društvene prireditve pretečenega leta so izborno uspele. Društvo ima danes gotovine 1305 K 88 v. skupno z inventarjem pa 2731 kron 73 v premoženja. Uanov ima: 5 ustanovnih. 56 rednih Članov in 17 članic. Odborova poročila je vzel občni zbor med odobravaniem na znanje, nakar se je odboru podelil absolutorij. Pri nato vršečih se volitvah je bil izvoljen za starosto br. Ivan B r i c e 1 j, posestnik in gostilničar. Stepanja vas; za podstarosto br. Franc A n ž i č , mesar in posestnik, Stepanja vas, za načelnika br. Ivan Brunčič. pleskar. Stepanja vas: ostali odbor se je sestavil sledeče: br. Hlebš Jernej. S elan rrance, R e b e r n i k Anton. N o -v a k Anton. K r e g a r Ivan. K r e -g ar Avgust; namestnik: Ivan Ge-nussi; preglednika: br. Hočevar Alojzij in L o k a r Franc. Po izvršenem dnevnem redu je br. dr. Fet t i c h izročil »Štep. Sokolu -pozdrave »Sok.župe Li. L« in »Sokola II.« želeč mu tudi. v bodočnem letu mnogo uspeha in napredka. Br. starosta se je za izročene pozdrave v toplih besedah zahvalil in zaključil lepo uspeli občni zbor. Obenem društvo že danes opozarja vsa bratska in druga narodna društva, da se ozirajo po možnosti na dneve, ki jih jc odbor v svoji I. seji določil za svoje prireditve: 15. februarja veselico. \ oziroma ob neugodnem vremenu 10. rnaja izlet čez Janče v Litijo - Šmartno. 21. oziroma 28. junija III. javno telovadbo. 30. avgusta izlet čez Golovec na Škofeljco.
-Sokol« v Trebnjem ima svoj redni občni zbor dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne pri bratu Alojziju Pavjimi, z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani in prijatelji Sokol-stva, da se mnogobrojno udeleže tega zborovanja, zlasti, ker bode predaval brat Grandovec o Sokolstvu. Predpustno veselico pa priredi Sokol dne 8. februarja v gostilni pri ;>Lipi". Kakor do sedaj, se bode dru-tvo potrudilo, da bode ta večer vsem obiskovalcem povsem zabaven.
Akad. društva »Slovenija« na Dunaju III. redni občni zbor bo v soboto dne 24. t. m. v dvorani Leith-nerju. Auerspergstrasse 6. Začetek ob    zvečer. Odbor.
Slov. akad. športnega kluba Mahan* na Dunaiu redni občni zbor dne 24. t. m. v lokalu Hammerling-hof« \ III. Hammerlingplatz. Začetek ob 8. uri zvečer.
Prosvetcf.
Prevodi iz svetovne književnosti. V soboto, dne 24. januarja bo v
prostorih ^Matice Slovenske« druga anketa o tem vprašanju na podlagi referata, ki ie bil pred kratkim iz Matice Slovenske- poslan interesentom. Ankete se pa morejo udeležiti seveda tudi gospodje, ki slučajno niso bili na I. anketi o tem vprašanju.
Književnost.
— r. Siovenski   Trgovski Vest-
nik« ima v Št. 1. novega letnika sledečo vsebino: 1. B. Skalickv: Kranjsko vinogradništvo in naša trgovina. 2. Dr. Franc Mohorič: Obrtniški in kazenski predpisi zoper nakup sumljivega blaga. 3. V. 2un: Nove določbe o osebnih davkih. 4. Š.: Letina 1913. 5. Dr. K. Hinterlechner: Prakti-ška geologija. 6. Raznoterosti: Vabilo na naročbo. — Velikanoč ostane premakljiv praznik. — Znižanje obrestne mere. — Nekatere važne razsodbe obrtnih sodišč. — Nemčija
— naš konkurent v Srbiji. — Trgovci, sovražniki našega jezika. — Soglasna sodba vseh gospodinj. 7. Statistika: Avstrijsko ribarstvo I. 1912.
— izvoz hmelja iz Avstrije v Ameriko. S. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 9. Društvene vesti.
Podpirajte
dijaško podporno društvo JRadogoj" v Ljubljani.
Izpraf UŠtitL
Tomaž Pavšlar proti kranjskemu de« želnemu odbora.
Pred senatom deželnega sodišča se je pričela danes ob 9. dopoldne obravnava v zadevi Tomaža Pavšlarja proti deželi kranjski. Senat: c. kr. deželni sodni svetnik dr. Trauncr, c. kr. deželni sodni svetnik dr. T o p -lak in c. kr. deželni sodni svetnik dr. B o š e k. Tožbi se je pridružil tudi dr. Oblak kot zastopnik kon-kurznega sklada Glavne posojilnice. Pooblastila za poravnavo ni. Dr. Oblak predlaga poravnavo, da plača dežela 600.000 K s troški ter bi od te svote odpadla gotova vsota Pavšlar-ju, na katero bi konkurzna masa ne vodila eksekucije. Tožitelj s to poravnavo ni zadovoljen, ker je za njega zaradi majhnega zneska nesprejemljiva. Zastopnik dežele dr. D e r -m a s t i j a izjavi, da je vsaka poravnava izključena, ker bi javnost potem mislila, da je bil deželni odbor prisiljen skleniti poravnavo, ker je vendar nekaj resnice v Pavšlarjevih trditvah. Zastopnik dr. V a 11 c n -t s c h a g pravi, da rabi dežela brezpogojno vodne sile g. Pavšlarja. Zato bi bilo v interesu dežele, če mu to odkupi. Deželni zastop pravi v spisih, da Pavšlar ne bo mogel izvršiti projektov, potem bo dežela posegla po teh silah. To pa ni za deželni odbor dostojno. Tudi je v interesu dežele, da na ta način priskoči Glavni posojilnici na pomoč.
Enako pledira tudi g. dr. Oblak. Zastopnik dežele obljubi, da se bo glede poravnave posvetoval z mero-dajnimi faktorji, da pa ne verjame, da bo prišlo do poravnave.
Tomaž Pavšlar, posestnik v Kranju je vložil po odvetniku dr. V a 11 e n t s c h a g u tožbo proti deželi Kranjski v roke deželnega glavarja dr. Šusteršiča za izplačilo 1,600.000 K ter opira svoj zahtevek na sledeče razloge:
1. Projekt Jama.
Da izkoristi vodne sile Save, si je zagotovil Pavšlar vodopravno koncesijo okr. glavarstva Kranj 10. oktobra 1906 za napravo pri Jami 4500 m pod mostom v Kranju. Postavile bi se bile 4 turbine po 8oT) H P. torej za 3200 H P. To odločbo je razveljavila deželna vlada 7. julija 1908, poljedelsko ministrstvo pa je ugodilo rekurzu Pavšlarja ter naročilo dež. vladi, da reši zadevo meritorično. Nato je deželna vlada z malimi iz-premembami 20. novembra 1908 potrdila odločitev prve instance. Tudi poljedelsko ministrstvo je to odločitev odobrilo 20. julija 1909.
2. Projekt Otoče.
Že prej je dobil Pavšlar od okr. glavarstva v Radovljici in sicer 20. januarja 1901 koncesijo za vodno napravo na Savi pri Otočah. Jez bi se bil napravil 120 m nad mostom pri Otočah ter bi znašal efekt 1S00 H P.
Oba projekta skupaj bi imela torej 5000 konjskih sil.
3. Projekt Zbilje.
Ce se k projektu Jama vzarc ob Savi navzdol ležeča vodna mo- . bi se dala ta vodna moč spraviti na 10.001» do 15.000 H P. Zato je s lenil Pavšlar opcijske pogodbe s pose niki mlinov pod prejektom Jama in Mcer s posestnikom Janezom DraksI .rjem za 35.000 K, z Marijo Burgerje ) za 17.oOO K z Jernejem Kepičem za .30.000 K in z Apolonijo Narobetovo za 17.000 K. Vsakemu teh posestnikov je zaaral svojo pravico z 200 K. Te opcijske pogodbe je Pavšlar podaljšal s posestniki od 15. junija 1909 do i. julija 1910 ter vsakemu plačal za to zopet 200 K. Tudi s posestniki Jurjem Rozmanom in Josipom Rozmanom ter Josipom Dolinarjem se je pogajal Pavšlar zaradi nakupa njih mlinov. Zahtevali pa so: Juri Rozman 30.000 K. Josip Rozman 40.000 K in Josip Dolinar 50.000 K.
Prcdno še je dobil Pavšlar zadnjo odločbo poljedelskega ministrstva, se je začel pogajati z železniškim ministrstvom zaradi prodaje teh projektov. Obenem se je pogajal s firmo Siemens - Schuckert zaradi finansiraria vodnih naprav. Železniško ministrstvo se je za naprave intenzivno zanimalo. Tako je prišel kranjski deželni odbor na idejo, da bi te vodne sile izkoristil za deželo.
Leta 1908. je stopil Pavšlar tudi v pogajanja z Zadružno zvezo v Ljubljani V razgovorih se je reklo, da naj se udeleži Pavšlar na podjetju s 25'*', dežela pa z 20%, dr. Šusteršič pa ;e izjavil, da se dežela na ta način ne udeleži podjetja, pač pa bi dežela vodne sile morda kupila. Nato je prigovarjal po naročilu dr. Šusteršiča inženir Dušan Sernec 31. decembra 1908 in 6. Januarja 1909. Pavšlarja, da naj proda svoje projekte deželi. Vsled tega se je Pavšlar začel direktno pogajati z dr. Šuster-šičem. Šele ko je dr. šusteršič poleg kupnine obljubil Pavšlarju tudi ie mesto komercijalnega ravnatelja mi
bodoči deželni električni centrali, Je bil Pavšlar pripravljen prodati svoje načrte. Par dni pozneje, začetkom leta 1909 je izročil Pavšlar dr. Lam-petu načrte projektov ter zahteval kot kupnino 1,600.000 K.
Med tem se je stanje pogajanj z Železniškim ministrstvom poslabšalo. Železniško ministrstvo je dalo izdelati na podlagi Pavšlarjevih projektov tristopni projekt na isti progi Save. Takrat Pavšlar še ni imel v rekah odloka poljedelskega ministrstva, njegov projekt torej še ni bil pravomočen. Tozadevna vodnoprav-na obravnava je bila razpisana za 25. maj 1909. Da pospeši rešitev v poljedelskem ministrstvu je interveniral takratni deželni glavar pl. šuk-lje na Dunaju ter rekel, da hoče dežela kupiti Pavšlarjev projekt. Ko-misijonalne obravnave 25. maja 1909. se je udeležil tudi takratni deželni glavar pl. Šuklje z več deželnimi uradniki. Pri tej obravnavi se je reklo v imenu deželnega odbora na vprašanje, kak interes ima dežela na projektih, da je dežela Pavšlarjeve projekte prevzela. Četrti dan te obravnave je brzojavi! dr. Lampe pl. Sukljetu, da je dalo poljedelsko ministrstvo Pavšlarju koncesijo, nakar je izjavil zastopnik železniškega ministrstva, da je sedaj vsako nadalj-ne komisijoniranje odveč.
Poljedelsko ministrstvo je brzo-javilo odlok na brzojavno zahtevo deželnega odbora kranjskega, ki pravi, da je v interesu dežele, da dobi Pavšlar koncesijo.
Med komisijonalno razpravo so se vršila pogajanja z deželnim glavi rjem pl. Šukljetom. Pavšlar je zahteval 1 milijon takoj in 600.000 K v obrokih ter mesto komercijalnega ravnatelja.
Dne 29. maja 1909 je prinesel »Slovenec« članek deželnega odbora »Čegava bo Sava«, ki se zavzema nasproti železniškemu ministrstvu za interese Kranjske. Dne 10. junija 1909 je povabil pl. Šuklje Pavšlarja za 11. junij k sebi. Vršila so se pogajanja s pl. Šukljetom in dr. Lam-petom. ta pa je odšel z besedami: »Uredita stvar, jaz sem z vsem zadovoljen* . Koncem razgpvora je segel deželni glavar pl. Šuklje Pavšlarju v roko z besedami: »Tako naj bo, 1,600.000 K in mesto ravnatelja! En rr.iiijon se izplača takoj, glede plačila ostalih 600.000 K pa bo treba najti še modus. To bo že šlo, ker bo imel deželni odbor v kratkem sejo.« S tem je bila kupčija sklenjena za l,pOooon K.
Deželni odbor pravi, da ni bilo sklepa deželnega odbora za nakup Pavšlarjevih projektov. Deželni odbor pa je v odgovoru sam priznal, da obstoja tak sklep deželnega odbora, vsled česar je bil dr. Šusteršič upravičen sklepati s Pavšlarjem.
V deželnem zboru dne 23. septembra 1909 je deželni odbornik dr. Lampe stavil nujni predlog, da naj se deželni odbor pooblasti zgraditi na Gorenjskem električno centralo in kupiti potrebne vodne moči. Dr. Lampe jc utemeljeval nujnost s tem, da sega po teh vodnih silah tudi železniško ministrstvo. Dežela hoče zgraditi veliko centralo ter oddajati tok posameznim krajem na Gorenjskem in tudi ljubljanski elektrarni. Nujni predlog je bil sprejet in deželni odbor je imel generalno kupno pravico do nakupa vodnih pravic in Pavšiarjevega projekta. Tudi so sc izvajanja deželnega odbornika dr. Lampeta naslanjala na Pavšlarjeve PDjekte, ker drugih projektov in načrtov deželni odbor takrat ni imel. Dne 23. februarja 1909 je zahteval deželni odbor od Pavšlarja. da naj predloži vse svoje načrte glede vodnih moči Otoče, Jama in Zbilje ter označi svoje razmerje napram mlinarjem in posestnikom in navede tudi one, s katerimi bi se bilo treba še pogajati oziroma s katerimi bi bilo treba obnoviti pogodbe. Dne 7. oktobra 1909 je ugodil Pavšlar tej zahtevi ter še enkrat poudaril, da zahteva 1,600.000 K in mesto komercijalnega ravnatelja. Odstop opcijskih pravic pa je že v kupnini. Opcije so bile podaljšane do julija 1910. Kupnino pa ima plačati dežela. To je Pavšlar pozneje meseca maja 1910 tudi sporočil dr. Lampetu. Dne 13. junija 1910 je pozval dr. Lampe Pavšlarja za 14. junij cb 7. zjutraj v Medvode. Šla sta k posestnikom mlinov, s katerimi je imel Pavšlar opcijske pogodbe, najprej k mlinarjema Jurju in Josipu Rozmanu. Pavšlar je izrecno naglasi 1, da se je zedinil z deželo in da je prišel dr. Lampe, de plača kupnino. Enako pri Narobetovi, ki Je dobila 17.000 K. Dne 18. junija je prišel dr. Lampe z dr. Peganom in še enim gospodom v deželnem avtomobilu po Pavšlarja. nakar so se odpeljali k ostalim mlinarjem Drakslarju in Ke-piču. ker bi se posestniki brez Pav-šlarjevega sporazumljenja ne bili pogajali z deželo. Tadi ta Je Pavšlar iz javil, da so pridi kupiti mline in kuc-
ne pogodbe so se izvršile. V tem, da so kupovali mline, leži priznanje kupne pogodbe dežele s Pavšlarjem, ker je označil Pavšlar nakup mlinov kot del kupne pogodbe z njim. zlasti ker je bil odkup opcije obsežen v kupnini 1.600.000 K. Vendar si je dal deželni odbor v seji dež. zbora 28. oktobra 1910 potrditi nakup teh mlinov, s čimer je priznal nakup opcijskih mlinov, torej tudi kupčijo s Pavšlarjem.
V jeseni 1909 se je obrnil deželni odbor na >Allgemeine Elektrizi-tats - (jesellschaft Union«, da mu izdela preračune za Pavšlarjeve projekte. Proračun se je tudi napravil ter izkazuje potrebščine 4,452.560 K. Tako naročilo je imela »Union« že januarja 1909, obenem naj bi zainteresirala prebivalce in prevzela tudi prenumeracije na tok.
?x septembra 1909 je izdal deželni odbor kranjski brošuro o električnih vodnih napravah, o kateri smo v našem listu že opetovano obširno poročali. Brošura se naslanja popolnoma na Pavšlarjeve projekte Otoče in Jama s 5000 H P. Nastavljena družbe »Union« so po naročilu deželnega odbora s »Priglasnicami za priklopitev k omrežju deželne elektrarne« zbirali jeseni 1909 interesente, katerih se je priglasilo za več kakor 8000 H P. Tudi Pavšlar je zbiral intefesente v Kranju. Na ta naročila se je skliceval tudi dr. Lampe v raznih sejah deželnega zbora. Deželni odbor je torej tudi že v resnici izkoriščal Pavšlarjeve projekte, česar ne bi mogel storiti, da teh projektov ni kupil.
Iz stenografičnega zapisnika deželnega zbora je tudi razvidno, da se j* dr. Lampe o ljubljanski elektrarni sledeče izrazil: »Ljubljanska elektrarna je prvič premaihna. drugič pa bo tudi v par letih prišla do tega, da je več ne bo.« Kako je dr. Lampe to mislil, ni povedal.
Mlini sami za sebe za deželo nimajo nobenega pomena, ker se gotovo ne bo dežela bavila z mlinarstvom in jih more dežela le v zvezi s Pavšiarievimi projekti izkoriščati, ker bi vodna sila pri teh mlinih tudi ne zadostovala za večje izkoriščanje. Če se to ne vpošteva, je kupovanje teh miinov samo razmetavanje denarja.
Dežela pa je vložila 17. februarja 1912 projekt glede izrabe vodnih sil na Savi med Kranjem in Medvodami, nakar je razpisalo okrajno glavarstvo v Ljubljani vodopravno razpravo. Ta deželni projekt je zopet t. zv. trostopni projekt, ker se zgrade med Kranjem in Medvodami 3 jezi, od katerih obsegata prva 2 jeza Pavšlarjev projekt Jama in Zbilje
Po obstoječem vodopravnem zakonu pa ni mogoče razlastiti mlinskih in vodopravnih pravic in je tudi komisija okr. glavarstva v Ljub-Ijjui spoznala v prilog Pavšlarju. Deželni odbor pa je s tem izrazil, da je upravičen razpolagati s Pavšlarjevi-mi projekti, kar ne bi bilo mogoče, če bi kupna pogodba s Pavšlarjem ne bila perfektna. Dežela pa noče priznati te pogodbe.
Pavšlar izjavlja, da je hotel pokriti s kupnino svoje obveznosti napram Glavni posojilnici, kar bi bilo znižalo njena pasivna tako, da bi bilo lahko doseči izravnavo z upniki. Ker dežela ni priznala kupne pogodbe, je Glavna posojilnica zarubila Pavšlarju in njegovi ženi vse premoženje, pa tudi proti otrokom Karla Florija-nn, ki je prevzel večkrat jamstvo pri Glavni posojilnici za Pavšlarja, je vložila Glavna posojilnica tožbo na eksekucijo.
Tožbeni zahtevek: Tomaž Pavšlar zahteva, da se prizna kupna po" godba med njim in deželo v znesku 1,600.000 K. Dežela mora plačati 1 milijon takoj, ostalih 600.000 K pa v letnih obrokih po 100.000 K začenši z onim letom, ko bodo izgotovijena dela v Jami, Otočah ali Zbiljah. Kupnina se obrestuje po 5c/c od 1. septembra 1009 naprej. Kupnina 1 milijona naj se izplača tekom 14 dni. istotako tudi 9% obresti cele vsote. Tudi tož-bene stroške ima nositi dežela vse sicer proti eksekuciji.
Tožbeni odgovor deželnega odbora kranjskega.
Deželni odbor kranjski je podal na to tožbo po dr. Susteršiču zastopnik Dermastija tožbeni odgovor, o katerem pravi,da bi mogel dež.odbor skleniti le s pooblastilom deželnega zbora ali pa po naknadni odobritvi s Pavšlarjem pogodbo. Nadalje pravi, da bi se bila morala skleniti pogodba v seji deželnega odbora. Deželni odbor Je vedel, da ima Pavšlar opcije z mlinarji projekta Zbilje. Tudi ima Pavšlar koncesijo za jez v projektu Jama. Glede projekta za Zbilje pa pravi odgovor, da Pavšlar nima koncesije. Pavšlar, ki ga imenuje tožbeni odgovor špekulanta, ni imel vseh mlinov v opciji in Je deželni odbor sklenil z Jožefom Rozmanom kupno
pogodbo pod pogojem, da se mu posreči kupiti tudi ostale mline.
Odgovor pravi nadalje, da je Pavšlar 17. junija 1910 izjavil dr. Lampetu, da odstopi od svojih opcij v korist dežele Kranjske. Pavšlar je odstopil res svoje opcije pri mlinih deželi, samo Burgerjevega mlina ni hotel odstopiti, dokler mu dežela ne izpolni njegovih pogojev, t. j. dokler ne plača kupnine 1,600.000 K za koncesiji Otoče in Jama. Dežela je sklenila opcij za 166.000 K. Dežela pa je drugi dan sklenila brez Pavšlarja opcijo tudi z Burgerjevo. Odgovor pravi, da se med Pavšlarjem in tedanjim deželnim glavarjem pl. Šukljetom ni sklenila nobena pogodba ter trdi, da je bil eventualno to le oseben pogovor, odgovor pa pravi tudi. da se tak pogovor sploh ni vršil.
Deželni odbor je bil v principa za nakup Pavšlarjevih vodnih pravic in se je tudi potegoval za to, da dobi Pavšlar koncesijo. Pl. Šuklje pa Jc interveniral le v svojem imenu, bre/ vednost! deželnega odbora. Odgovor pravi nadalje, da si je Pavšlar izmislil sklep kupčije z deželo šele 1. decembra 1910. Glede Glavne posojilnice nravi odgovor:
Prišel je polom Glavne posojilnice, pri kateri ima Pavšlar posojilnega dolga nekaj manj kot 1 milijon kron. Vršila se je glavna obravnava pred tukajšnjim porotnim sodiščem proti glavnim krivcem tega poloma. Pri tej obravnavi je tožitelj v občno začudenje pod prisego pričal, da je dne 11. junija 1909 deželni glavar pl. Šuklje sklenil z njim tisto kupčijo. Vsi deželni odborniki in drugi deželni rradniki, ki so imeli v tožiteljevi zadevi opraviti, so bili naravnost konsternirani, ko so izvedeli, kaj jc tožitelj pod prisego izpovedal.
Glede brošure pravi tožbeni odgovor, da je ni izdal deželni odbor, marveč tvrdka A. E. G. Union, pae pa je predgovor signiran od deželnega odbora zato, da se vzbudi med prebivalstvom »večje zaupanje« in da dob: tvrdka neko legitimacijo za zbiranje podpisov. Tudi ne stoji v brošuri, da je deželni odbor sklenil izvršiti to podjetje pač pa pravi na zadnji strani: »Tudi je vpoštevati, da se ravno sedaj nudi deželi najugodnejša prilika, da kupi koncesije za primerne vodne sile.« Tudi je res, da se je tvrdka A. E. G. Union naslanjala pred vsem na tožiteljevc projekte. Da je nabiral tudi Pavšlar podpise na priglasnicah, je storil le v svojem lastnem interesu. Odgovor pravi, da se je dežela pogajala tudi glede Tobellovih, 2umrovih in Žuže-kovih projektov. Zbiranje priglasnic smatra kot del študij za rentabilitet-ni račun. Pravi tudi, da je projekt Zbilje sam za sebe celota in da se da s temi silami napraviti električna centrala. Končno pravi odgovor, da ni res, da bi bil Pavšlar izgubil vse premoženje.
Po odgovoru zastopnika dežele dr. Dermastije je predsednik deželni sodni svetnik Trauner ob pol 1. popoldne prekinil razpravo do 4. popoldne. (Dalje prih.)
• # *
Obsojen Marijin devičnik. Posestnikov sin Jakob Klajžar v Vinca-ku na Spodnjem Štajerskem, 24 let star, vnet Marijin devičnik je imel ljubavno razmerje z Ivanko hčerko posestnika Siebicka. Razmerje je imelo resne posledice. Ker se je fant kot odličen devičnik bal staršev, še bolj pa župnika je začel nagovarjati dekle, da naj plod umetno odpravi. Dekle pa ga ni hotelo ubogati. Fant pa le ni odnehal in je vedno bolj silil dekle, da nai ga uboga in da nai opravlja težka dela. Prinesel ji je tudi neke vrste jagod, žganja in neuga-šenega apna in ji je obljubil, da ji da 100 K, če vzame to sredstvo. Dekle pa se ni hotelo udati pobožnemu zločincu in ga je ovadilo sodišču. Kai-žar je bil obsojen zaradi hudodelstva po § 144. drž. zak. na tri mesece navadne ječe.
• . * Provizijske kupčije. Pred deželnim sodiščem v Berolinu se jc vršila te dni zanimiva obravnava proti stenotipistu Karlu Richterju zaradi tatvine in izsiljevanja. Richter je namreč ukradel kot uslužbenec filialke Siemens - Schukert v Tokijo zaupna pisma na japonsko mornariško upravo in je hotel nato izsiliti s pomočjo teh pisem od tvrdke denar. Tekom obravnave so se ta pisma prebrala. Iz pisem je razvidno, da je dovolila tvrdka Siemens - Schukert japonskemu generalu Fujii za vsa naroČila japonske mornarice 31/3r< provizijo. Pri naročilih strojev za brezžične brzojave se je že vnaprej računalo 15% za zaupne izdatke japonskim uradnikom. Obtoženec je bil obsojen na dve leti ječe in v izgubo časti za pet let. Pri tem se je vpoŠtevalo kot olajševalni momet dejstvo, da je dala tvrdka obtožencu s takimi manipulacijami povod in vzpodbudo h kaznjivemu dejanju.
16. štev.
Bazne stvori.
* Zastrupljevalec Hopf je naprosil svojega zastopnika, da naj vloži i.rnti sodbi reviziio Dri državnem so-
»SLOVENSKl NAROD"t dne 21. januarja 1914.
bili tako dragi, da ta dijak ni mogel nobenega kupiti.Kupil je zamal denar tri zvitke filmov. Ko je prišel domov Je opazil, du je bil en zvitek že odprt in nato zopet   umetno zlepljen,
1 hi;ik  te rkrr\«il nrrkff»«.r»ria tnti tiri-
kesflfcrjev terek: Okrog mene naj
bodo samo debeli ljudje.
* Logika la moda. Navadno govore ljudje, da ženske spoh ne znajo logično misliti, celo pa že nihče neče
namen svoje taktike In zato za enkrat ustavljajo nadaljno obstrukcuo v pjenumu zbornice. Vršilo se le nato glasovanje. Predlog mešane komisije  glede  vpogleda v trgovske
kniiffe in samskem davka ter davc-
Stran 5.
Dogodki nm Balkanu.
Nevarnost za balkanski mir.
Frankobrod o. M„ 21. januarja. Pod tem naslovom priobčuje »Frankfurter Zeitung« daljšo   brzojavko iz
Telovadno društvo .Sokol* v £jnbljani
vabi bratsvo članstvo na svoj
redni
občni zbor
ki se vrsi
T petek, 9ne 23. januarja ob 8. zvečer
v restavraciji „Narod. doma11.
SPORED:
1. Nagovor staroste, 2 poročilo tajnika,
3. poročilo blagajnika,
4. poročilo pregled računov,
5. poročilo o prorač. za leto 1914,
6. poročilo gospodarja o inventarju,
7. poročilo načelnika,
8. poročilo jezdnega odseka,
9. volitve :
a) odbora,
b) praporščaka,
c) pregled, rač-,
č) delegatov   za   občne 2bore liub'ianske sok. župe,
d) delegatov   za  občne zbore
slov. sok. zveze, 10. raznoterosti
Na zdar! ODBOR.
Dne 19. januarja: Ana Hiršman,
hči krojaškega pomočnika, 7 mesecev, StreliŠka ulica 15.
Dne 21. januarja: Fran Kaste lic, občinski ubožec - hiralec, 48 let, Ra-
deckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 19. januarja: Fran Pevec, tovarnar, 53 let. — Andrej Fojkar, občinski ubožec, 38 let.
Dne 20. januarja: Antonija Kosec, delavka v tobačni tovarni, 23 let.
današnji list obsega 8 stran*.
Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
\> v
Ljubljani
V četrtek 22. t. m. ob pol °. uri
zvečer razgovor pri »Zlatorogu».
Vabljeni so vsi člani, zlasti pa oni, ki so se udeleževali javnih nastopov, izletov in jahalnih vaj.
V petek 23. t. m. občni zbor »Ljubljanskega Sokola« in jezdnega odseka.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Ed. Bohinec v Cerkljah na Dolenjskem 3 K 20 v, nabral Al. Marin ček ml. na veselici pri Kuharju v Krški vasi in V. Zalar iz Ljubljane 35 K, nabrano na svatbi g. dr. Fr. Tram-puža in gdč. Miljutine 2nideršičeve v Matenii vasi dne 15. t. m. Skupaj 38 K 20 v.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. januarja: Vilibald Zupančič, šolski svetnik v pok.. 72 let, Dalmatinova ulica 1- — Ignacij \ ak-seij, gimnazijski sluga, 56 let, Toma-nova ulica 8. — Ivan Butala, bivši pastir, 70 let, Radeckega cesta 9.
Dne 19. januarja: Ivan Grum, ubožec. 83 let, Radeckega cesta 9. — Katarina Prebilič. hči zidarskega mojstra, 22 let, Radeckega cesta 9. ■— Antonija Škerjanc, vdova užitnin-skega paznika. 78 let, Žabjak 3.
poraba. Gotovo ni do
maeega zdravila, katero se da tako mnoe^o-stransko porabiti, nego „Mollo-TO traacosko
iganfe In sol", ki je takisto bolesti uteŠujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kake
to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in ie zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2* .Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnat A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, fnat), Tuchlanben V zalogph po deželi je zahtevati izrecno M0LL-07 preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpjsoni 6 25
Racionalno   preživljanje otrok
mora biti stanovitno in vedno enakomerno, ne sme obsegati nepre-bavne^u škroba in tudi pripravljanje ne sme biti pretežko, izdatno mora biti in cena, redilno in slastno. Vse te pogoje izpolnjuje »Kufeke«, ki je najboljša hrana za zdrave in za bolne otroke.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše koz m.
čistila za
0. Sevdl
Stritarjevi olica 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olorauc. Ke-
rnično-tehničria preiskava je izpričala, da je MSeydlinM  prav  izvrstno uporabna ustna
voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se 2 njo lahko razkužuje.
Serravalto
s>
železnato Kina-vino
Hizijenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboliša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
s: Izborni okus«
Večkrat odlikovano. ::Jfad 8000 zdravniških spričeval, n
J. SERRAVALLO, c. in kr. čvorci t
TRST-Bark ovije. 80
Dobira se v lekarnah v steklenicah po V; lit. a K 260 in po 1   lit. it K t* •f>.
ttefe 7M
p	vanja	Staaje biro-■etra t mm	« 9 S <-» !i	Vetrovi	Nebo
20.	2. pop.	702 9	—1-5	sr. jvzh.	sk. oblač.
M	9.zv.	7410	—31	sr. svzh.	oblačno
21.	7. rj. *	7321	—7*7 i	si. ssver	• * *
Srednja včerajšnja temperatura —2 8 , norm.  —2 3* Padavina v 24 urah mm 10.
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljublieni oče, gospod
Fran Pevc
tovarnar v Dolu pri Ljubljani
včeraj zveCer ob 10 uri po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 55 let mirno preminul
Pogreb predragega rajnika bo v četrtek, dne 2?. januarja popoldne ob 1 :4. uri iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Dol pri Ljubljani,  21. jan 1914.
Barol, Tfela, Vila, Cilka in Berta Pevc, otroci.
Pozor! Pozor!
Jak. Wermuth z Dunaja je tukaj in kupuie odloženo moško obleko, vojaške uniforme, železni carske plašče, sedla in pritikline, pramice (borte) in plačuje najvišje cene.
Dopisi poste restante. 306
Tvrdka Julius Meinl, uvoz kave
priredi dne 23. in 24. januarja
1914 v svoji iihalki
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
poskusno kuhanje
ter občinstvo k temu vljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako   veselilo,   če    kdo   privede še
znance s seboj. Od   devetih   z jutra)   se   bodo zastonj dajale poskusoje le odraslim.
pošljem vsakemu svoj veliki, bogato ilustro-vani glavni katalog s čez 4000 slikami solidnega, dobrega in cenega blaga vseli vrst.
C. in kr. dvorni dobavite!}
Jan Konrad,
razposiljalnica glasbil Most št. 441.
Deška vijolina brez loka A \ velika, z ožganimi poliranimi tli K 5 80. Finejše izvršitve po K 650, 760, 9 — itd. Loki za gosli K — 90, 1 10, IvO. Brez rizika. Zamena dovoljena ali dennr nazaj. Razpošiljanje po povzetju.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest o smrti naše iakrenolj ubij ene soproge, matere, stare matere in tašče, gospe
Fabian
ki je danes ob 10 uri dopoldne, previđena s svetimi zakramenti v starosti 78 let, mirno in vdano v Gospodu zaspala.
Truplo preblage pokojnice se bode v petek, dne 23. januarja ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti, Vodnikov trg št. 2 prepeljalo k sv. Križu v lastno grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 21. januarja 1914.
Ivan Fabian, soprog. Franc Fabian, sin Ana FaMaa, ainaha. Marija Fatttek Frankbeim roj. Fabian, Fanči, Ivko, Alndea Fabian, vnuki in vnukinje >r.
Fettlch-Fraakfcolnij soprog vnukinje. MU—ta, Maf<af pravnukinji.
1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
309
lirano
in tudi mm stanovanje se sprejmejo gospodje. 297
Kje,   pove   upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
vajenec
se Sprejme s prosto hrano in stanovanjem v trgovini z mešanim blagom. 299
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Strojepisk
absolventinja srednje šole, vešča slovenske in   nemške  stenografije, išče
primerne službe.
Naslov pove usravnišivo »Slov. Naroda«. 2S9
Jabolka
po 16—50 vin. od 10 kg naprej razpošilja po povzetju 289
Andrej Osef,
pos. Taisti vrh, p. Guštanj, Kor.
„Kavama Kontinental"
Tei. i33o Gradec Griesplatz 9
razpolaga poleg dunajskih in graških časopisov s sledečimi: Slov. Narod, Slovenec, Dan, Edinost, Narodni Ust, Straža, Obzor, Acjramer Tajjblatt, Narodni Li-iy, Budapesti Hirlap, II Piccolo.
Vsak dan od 10. ure zvečer do I utr a koncert ciganske kapele corma Zoni.
Lepa prilika I Lepa prilika!
Dobro ohranjen
landauer, 3E
Stanovanje
obstoTeče iz 2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna stranka bre; otrok (poštni uradnik) za termin maj 1914.
Ponudbe ood l9P. 0. 400" poštno
ležeče Lfnbl|ana 1. 302
Lepostonovanle
s tremi sobami, kopeljo in vs^mi pri-tklinami,  v  lepi  legi, se Odda S 1-
lebruariem t. L 296
Poi^ve se v upravn. »Slov. Naroda«
sle se vil
najraje učiteljica, k trem otrokom v Ljubljani z vso oskrbo. — Ponudbe z zahtevo plače na upravništvo »Slovenskega Naroda pod »Vzgojiteljica 268".
loto M sli"
s prisebnim vhodom, čimbolj osojna,
se išče za 1. februar.
Ponudbe pod „Zračna soba '205"
na upravn. »Slov. Naroda«. 295
skupno ali vsak posebej se takoj cd-
: dasta v najem na Mestnem trga 11.
Pouve   se  v  gostilni Pod skalco, tam. 307
dalje enovprežna kočija, lestveni voz in živinska mostna tehtnica --se ceno prodajo. -------
Več pove grajsko oskrbniStvo na Bledu, dr. z o. z. 253
Krepfcso dečko
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne
tri
sprejme tvrdka Jos. Erratb v Mokronogu (Dolenjsko). 196
Išče so večja
za dve dami. Električna luč pogoj.
Mogoče je, da se tudi zraven kopel in dobra hrana dobi. 303
Ponudbe pod „Dr. M. H.lc na
upravn. »S ov. Naroda«.
VABILO =
»Združenih čevljarjev v Ijnbljani'
r. z. z o. z. v likvidaciji
ki se vrši
! v nedeljo, dne 25. januarja 1914 točno ob 2. uri pop. v gostilniških prostorih „pri Auru* VVolfova ul. 12.
DNEVNI RED:
1. Čitanje   zapisnika  zadnega obč-
nega zbora.
2. Poročilo   a)   o   računskem za-
ključku za leto 1913, b) o stanju zadruge,
3. Dogovor  o  r a združbi, oziroma
izbris zadruge,
4. Raznoterosti.
P. n. člaai se prosijo, da se občnega zbora polnoŠtevilno udeleže, ker je to v njihovo korist, sklepom obč. zbora se mora vsak nenavzoč član podvreči
204 Idltvl^laoljalil ^^^U^Ofl^b
Stanovanje
z 2. ali 3. sobami in pritiklino išče mirna stranka  za  majev  termin. — Ponudbe pod S. 252" na
uprav. »Slovenskega Naroda«.
Cela in deli: a uzsetna
zeboojo kopo]?
Fr. Kollisch.  Plačujem po vrednosti do 1 K za zob. Samo v petek, 23. ianuarja od 9.-5. ure   v Lfublfaci, hotel pri SfaHcu, nasproti postaj I. nadstropje sod a štev. 1. 293
Išče se
s popolnoma separira-vhodom (evenualno s hrano) v bližini justične palače. — Ponudbe z označbo cene na uprav-»Sloven.  Naroda« pod
if
L K. 1290".
290
na najlepšem prostoru, v sredi trga, v
Radečah. — Franc Hmelj, Radeče pri Zidanem mostu.
Prodajalka
ki bi tudi  znala  lepa   ročna  dela, se
sprejme takoj v trafiko.
Pismene ponudbe na naslov Franc
nruschkovitsch! Brežice ob Savi, Spod. Štajersko. 206
Dobro vpeljana
peka r ija
v Sevnici na Štajerskem z novo
hišo in vso pripravo se zaradi prese litve pod ugodnimi pogoji proda.
Natančnejša pojasnila daje Davorin France. Ljubljana, Gosposka ulica št. 4.
Svarilo.
Podpisani  izjavljam,   da nisem
plačnik za dolgove, ki bi jih na kakršen koli način naredil MaksTušek, steklar.
nOBEBT BARDUCKVI, mizaratvo, Spod. Šiška. 259
Gostilna
kjer  ostajajo tujci, v sredini mesta Maribora
V ta takoj proda.
Denarja je treba 30.000 K. 270 Samo resnim kupcem samim daje
pojasnila n- Schorfler v Mariboru.
59
33
3219
16 štev
.SLOVENSKI NAROD'. dat 31. Jtnuar)« 1914.
Stran 7.
it» 2 s* a   V elcKantni obUki priporoča,
VlZltniCe Narodna tiskarna.
Opatija čevljar
Anton Kolar Vila Gombač za gospode in damo.
Priporoča io slavaeaMi obclastra aa Motovacjo vrstnih čevljev xa gospoda la aaaso ia aaoko po aa|att|l
Popravila so hitro la soli dao tevrtafojo.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje s tem
291
li l.
Pravico do podpor imajo vdove in sirote zdravnikov, ki so bili člani društva zdravnikov na Kranjskem
Prošnje, opremljene z ubožn mi spričevali naj se pošljejo društvenemu odboru do 15. februarja.
Dober cen premog
vseh vrst prodaja
FRAN UHER, špediter
I-r j vi t>l j m rn c* Seleriburgova ulica št. 4.
Plesne toalete
siiMe, solna t Mati i Miiitaji M in rani
priporoča 183
J.Grobelnik prej Franc Soiivan sin
Ljubljana. Mestni trg št. 22.
Vzorci ae razpošiljajo z obratno posto.
Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Prešernovi ulici v Ljubljani in stane broširana 3 kroni, vezana 3 K 20 V- a pošto
30 vinarjev več.
PAT
ZA
BOLEZNI.
PORODri&ISflCA
LtX)BLuIANA wd£«SBig:ga ulica 4 \-; sef-zdr^jk prarURkJ DR FR DERGANC \|
vseh dežela izposluje inženir 33 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik iaja Vlo, SSaHahilfer.tra.ae at. aT._
skladišče
s« odda.
■gricka   ulica   etev. 10.
Jabolcalk
čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, naibol'še vrste, prešan iz dobrih sladkih jabolk (mošanci) razpošilia po povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 2* 9
Juri Jos Stelzer, trgoviaa v mostom Wetielodort pri Sradou.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 43
L SEBCH1KI1 v Spol Sliki.
tako!
za nemško in slovensko narekovanje in
koncipijenta
s substituc. prav co al. juni'e31 1914.
Dr. Franjo Rosina, odvetnik ¥
Maribora.
lil lil ^a. S 3^
v dobro vpeljano trpe vino z mešanim blagom n J^njem, na prometnem kraju v LJubljani, ae preda
z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu «e prepusti tudi pravica, da sme prodajati Še na sedanjo koncesijo, ako bi ie ^am ne imel Denarja se rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. 269
Kje, se izve v npr»vni$tvu »Slov. Naroda« pod 99ftt. 269(f. Za pismeni odgovor naj se priloži znamka.
SSSSS Najboljša in na j zdrave j ša "~
b ar va8 za lose In brado
je dr. Drallea „JffERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, tem nor java in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Stnmoli
Ljubljana, Pod Trančo it. 1.
Lamo alta, aaaaaa. la auotieo vsak vrst; aloaallioae la toaleta.
=— MtroMolao ML --------
Proti prakajtm, luskinam la ispadanja las
Tanno-cbiniB tinta
katera  akraaauja  laaMča, adatranjuj* luafce ia araaraOula Izpadanja laa.
aiapnlJlja aa s obratno poito ae manj kot
Zaloga vaeli preizkušenih zdravil,
foo^saav« aRi ea^pp^^- •"ci* *oii ovtv*wwhm ■ tolp anlflflO$9ob
Ni.
M    • 1
let kfcDDi nan u
tUafta! Mm tati it L
Prodam avojo
posestv
v mestu Ćlnetolf, obstoječe iz gostUre, znane pod imenom »Kožarjeva gostilna*, ledenice, mesnice, gospodarskih peslopi], zaaobno Mio z vellkiaa vrtom ia dvoriščem tor a celim inventarom, koncesijo itd.
Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30000 kron, 176
Pobližie informacije dajeta moji p;sarni
v Ljubljani, StreliSka nllca 29, ia ▼ Črnomlja.
Jos. Lončaric, podjetnik.
Po Najv. pooblastitvi Njeg.     c. in kr. apostol. Veličanstva.
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela.
■Fa danama IniM-lla obsega 31.140 dobitkov v gotovini v 10 UCUdllld lUlCri J«l      »kupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitak znaš;
OO-OOO  kron. 5268
Žrebanje bo favno na Dunaju, dne 22. januarju 1914. Srečka stane 4 krone. SreCke se dobiva o pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoll-amtsstrasse 5, po loterijah, trafikahah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se pošiljajo poštnine prosto — Od c. kr. £en. ravn, drž. loterij (oddelek za dobrodel. loterije).
Ker le ponehala kužna bolezen v sežanskem okraja, le s 26. prosincem
semenj za parkljarje v Divači
zopet odprt.
238
Načelnik: Al. RobOO.
Daleč ven se je zasvetilo morje > ■ *
ali ostri morski zrak, na poj en s soljo je žvižgal neprestano in delal kožo rdečo,
pekočo in krhko.....Tu dobro služi
Dr. Dralleja Malattine
(nemastna krema za roke).--Varuje roke proti vremenskim vplivom in jih
dela odporne, voljne in zametnomehke. — — Mallatine ne maže in se ne sprejemi je, ne zapušča bleska in se lahko  rabi vsak čas in ob vsaki priliki.
Pušica K —70 in 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dralle, Hamburg (Bodenbach) na La
Štev. 53 ad. 102
Razglas
Zaradi oddaje mestne voiajo za loto 1014,1915 ia 191* vršila se
bode pri mestnem magistratu ljubljanskem
dao 22. januarja t L ob 10. dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine n. nadstropje) javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z radijem 400 kron, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevane enotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih urah vsa« kemn udeležencu na vpogled razgrnjeni
Todi je v ponudbah izrecno izjaviti, da jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponudbinske pripomočke v smislu predpisov celokupnega ministrstva s dne 3. aprila 1909 d z. Št 61, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev za komad.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemn raspisu in dotičnim pogojeni, na take, ki se bodo pogojno glasile in končno na take, ki bi se prekasno ali celo naknadno vložile, se ne bode oziralo.
Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisano vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu puoadaaka. Mestni magistrat si pridržuje tudi pravico pogodbo po preteku dobavno dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) z podjetnikom sa daljšo dobo treh let podaljšati.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
da. S. ii.mrii 1914
181909
75
01
p*«^^ ® KOLINSKO CIKORIJO
z  gospodinjam z |
J
iz edine slovenske 2 tovarne v Ljubljani
hnefisko družbo nrnnjstto v LiubUaiii
(ustanovljena leta 171>7>
je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da
t>! udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine Udje prejemajo družbeno gladilo »Kaetovalca* zastonj.
„Ka*
s prilogama „Konjarajec"
in
nPerulnlnarM
(XXXI. letnik)
je najstarejši, najobšimejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
G-:spc-potre^b-
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je ::   ::       vsaka prevara izključena.       :: ::
zlatorumen, trčan, zajamčeno čist, v dežicah s 4V2 kg   vsebine, razpošilja po K 8.50
Čebelarstvo Ilirska Bistrica.
stani
ki je zmožen vsaj nekoliko tudi siašči-čarije Plača po dogovoru. Nastop službe lahko takoj.
Oglasiti  <e  je  na:  F. ČERIlf,
Cerkno. Pr^morsfco« 272
1
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem nakupil od gg. Drel-seja in prosta FJherta vičjo množino
rizlingu in salon cvička tako-
imenovanega Stadtber^erja"} iz Trike gore pri Novem mestu, katerega bom zajamčeno pristnega toćil
v gostilni „Leonff
Florjanska ulica št. 6.
r
M. Miner,
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
UMIK';?
Največja zaloga
ur, juvelov, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
»I KO"
Zastopstvo tvornica ar
„ZENITH".
CSN"I1
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Lfunlfanl, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje rudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mer priposlan čevelj. 1
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
kratkccassse zgodbe*
Spisal Blaž Pohlin. Broširano K 1 50, vezano K 2 40.
Df biva se v 4285
JCarodni knjigarni v IjubljanL
KAZ71\OZi:i'A%JI' PMAVt:  POTOM !«TCkLE\i: PLOML.
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpe-pod imenom ,.0?alograph" odtisi, ki so ni s tem aparatom, ne izgledajo kot konije
• mpak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno z.i odpošiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pi-s.i!*vlni strojem zgotovljenoga originala (tudi skica ali rhoa) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (cven. vsaka kopij i v različni barvi).  Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (želatin itd.) ali gosta tinta vpaštev.  Ceniki,  vzorci tiska in reference znstonj.   9SB?~ BrOSOhveinO razkazovanje.
THE REX C O.,   Ljubljana, Šelenbnrgora ulica 7.   Telefon št: 3S.
NeizTabljiva steklena opalna plošča.
-----Zaloga pisalnih in razmnoževalnih Krojev, n':Ti potrebščin ter pisarniških oprav.
Fr. P. Zajec
izprašaš optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mor« naric.'; domobrancev itd. 123
Ljsftifana, Stari trg št 9.
Velika zaloga 15a50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
šavljev
za dame,  gospode   in otroke.
Viktorija Stcrniša
Ljubljana, Jurčičev tr<> št. 3.
G^r. učiteljem,   učiteljicam in
uridnikom 15
pusta.
II 311 O H
a§ec
Očala in ščipalniki po strokovnja-kih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom  moderno   urejena  delavnica j
Najnovejši cen k brezplačno! TM
Cene brez konkurence!
Pnfitlaia vseh vrst klobukov in zimskega rrUHd|a        kinča kar je še v zalogi
pod tovarniško ceno
Priporoča se cvetke za plesne venčke v največji izberi, kakor tudi za maske in v to stroko spadajoča dela.
: Modni salon STUCHLY - MASCHKE :
Židovska ulica. 2os
3   Cene brez konkurence! 3
Umetni in trgovski vrtnar
naznanja jI. i». n. obfetva, te ss nahaja njerjsv 127
cvetlični salon
samo pod Jrančo stev. 2.
poleg Čevljarskega mostu.
Velita zalop šali!!! vencev.
[žderanje ftpkiv, mm, trakev ili
Zunanja naročila točno.
i cesti i 34.
1889.
2^
letni obstoj domače tvrdke.
d- Čer
gnveKr in trgovec z arami Ljubljana , Woifova ulica
. 3
Porodni prstani lastnega Izdelka,
:  kompletne kasete namiznega orodja
kakor tudi
po najnižjih cenah.
Lastna   delavnica  z  električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdito o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. juniia 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
U   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči raean Oi   napaja ta prodala srečke In vrednostn
:: ter tih obrestuje od dno vlogo po otetih s *T |4 |0 s s s vseh vrst po dnevnem korzu.
DA