REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
57. IZREDNA SEJA
(26. februar 2014)
:t # & % \ \
O o
< 5
o 4
% %
J*
\>«»0B<V
^'/ufifruoo^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 57. izredna seja (26. februar 2014) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
DZ/VI/48. izredna seja
DNEVNI RED 57. IZREDNE SEJE
A1. točka dnevnega reda: POROČILO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O STANJU IN PREDVIDENIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 31. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014, EPA 1805-VI
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1676-VI
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 (ZUOPŽ), NUJNI POSTOPEK, EPA 1800-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN-D), NUJNI POSTOPEK, EPA 1799-VI
3
DZ/VI/48. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................7
A1. točka dnevnega reda: POROČILO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O STANJU IN PREDVIDENIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽL EDA MED 31. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014, EPA 1805-VI...........................................................7
MAG. ALENKA BRATUŠEK........................................................................................................7
JOŽE TANKO...............................................................................................................................9
JANI MODERNDORFER..............................................................................................................9
JANI MODERNDORFER..............................................................................................................9
JANI MODERNDORFER..............................................................................................................9
JANI MODERNDORFER..............................................................................................................9
SAMO OMERZEL.......................................................................................................................10
ZORAN KLEMENČIČ.................................................................................................................11
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................13
1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-E), SKRAJŠANI POSTOPEK,
EPA 1676-VI................................................................................................................................15
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................15
JAKOB PRESEČNIK..................................................................................................................15
MIRKO BRULC...........................................................................................................................16
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................17
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................17
MAG. JANA JENKO...................................................................................................................18
IVA DIMIC...................................................................................................................................18
BRANKO FICKO.........................................................................................................................19
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................20
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................20
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................21
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................22
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................23
IVA DIMIC...................................................................................................................................24
MIRKO BRULC...........................................................................................................................24
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................25
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................26
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 26
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................26
BRANKO FICKO......................................................................................................................... 27
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................28
ZVONKO LAH.............................................................................................................................28
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................29
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................30
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................30
IVAN SIMČIČ .............................................................................................................................. 30
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................31
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................31
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................32
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................32
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................33
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................33
4
DZ/VI/48. izredna seja
3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN-D), NUJNI POSTOPEK,
EPA 1799-VI................................................................................................................................33
MAG. TANJA STRNIŠA.............................................................................................................33
ZVONKO LAH.............................................................................................................................34
BRANKO KURNJEK..................................................................................................................35
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................35
MAG. JANA JENKO...................................................................................................................35
IVA DIMIC...................................................................................................................................36
BRANKO FICKO.........................................................................................................................36
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................36
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................37
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 (ZUOPŽ), NUJNI POSTOPEK, EPA 1800-VI..............................................................................................38
SAMO OMERZEL.......................................................................................................................38
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 39
MIHAEL PREVC.........................................................................................................................39
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................40
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................41
BRANKO FICKO......................................................................................................................... 41
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................42
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 43
MARKO PAVLIŠIČ.....................................................................................................................44
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................45
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................46
DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................47
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................48
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................48
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 49
JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................50
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 50
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................51
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................52
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 52
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 53
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................53
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 53
JOŽE TANKO ............................................................................................................................. 53
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 54
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 54
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................55
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................55
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 56
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................56
MARKO PAVLIŠIČ.....................................................................................................................57
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................57
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 57
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................58
5
REPUBLIKA SLOVENIJA	DZ/VI/57. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
ZVONKO LAH.............................................................................................................................58
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................59
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................59
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................60
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................60
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................61
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................61
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................62
SAMO BEVK...............................................................................................................................62
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................63
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................63
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................63
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................64
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................65
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................65
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................66
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................66
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................66
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................67
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................67
3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................67
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................68
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................68
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 68
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................69
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................70
JANI MODERNDORFER............................................................................................................70
6
DZ/VI/48. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
57. izredna seja
26. februar 2014
Predsedujoči: Janko Veber........................................................predsednik Državnega zbora
Polonca Komar...........................................podpredsednica Državnega zbora
Renata Brunskole......................................podpredsednica Državnega zbora
Romana Tomc.....................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 26. februarja 2014 ob 11. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 57. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Tavčar, mag. Majda Potrata, gospa Eva Irgl, gospod Branko Smodiš, gospod Franc Pukšič, gospod Matjaž Han, gospod Roberto Battelli, gospod Ljubo Žnidar in gospod Jožef Jerovšek.
Na sejo sem vabil predsednico Vlade mag. Alenko Bratušek k predlagani širitvi z A1. točko dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 57. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. februarja 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Skupina 47 poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem je vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točko Poročilo Vlade Republike Slovenije o stanju in predvidenih ukrepih za odpravo posledic žleda med 31. januarjem in 10. februarjem 2014 in Državnemu zboru predlagala, da dnevni red 57. izredne seje razširi z navedeno zadevo.
Zahtevo za sklic izredne seje in s tem predlog za širitev ste prejeli v torek, 25. 2. 2014. Sprašujem, če želi predstavnik predlagatelja širitve besedo? Gospod Moderndorfer ne želi. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelj zadeve? (Ne želi.) Želijo besede predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti nihče.
(Za je glasovalo 47.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Zbor bo zadevo obravnaval kot A1 točko dnevnega reda.
Prehajamo še na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in v skladu s sprejeto dopolnitvijo. Lahko odločimo o dnevnem redu v celoti?
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti nihče.
(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 57. izredne seje zbora določen.
PREHAJAMO NA A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O STANJU IN PREDVIDENIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 31. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014. Predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek je 25. februarja 2014 Državni zbor obvestila, da bo na podlagi prvega odstavka 239. člena Poslovnika Državnega zbora skupaj z ministrom za infrastrukturo in prostor ter državnima sekretarjema na Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ustno poročala Državnemu zboru o stanju in predvidenih ukrepih za odpravo posledic žleda med 31. januarjem in 10. februarjem 2014. Najprej bo ustno poročala mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci!
Slovenijo je med 30. januarjem in 10. februarjem doletela velika naravna nesreča, po naših ocenah pravzaprav največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Velik del Slovenije je zajel ledeni oklep, ki je povzročil obsežno škodo v gozdovih, na infrastrukturi in
7
DZ/VI/48. izredna seja
na žalost zahteval tudi dve človeški življenji. Gre za eno najhujših naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenijo in povzročila škodo izjemnih razsežnosti, katere posledice bomo še dolgo čutili.
Zaleč največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi ter v gozdovih. Samo na prometni in energetski infrastrukturi je ocena škode že presegla 130 milijonov evrov. Ukrepati je bilo treba hitro in preudarno. Medtem ko so oziroma ste se nekateri ukvarjali z arhivi preteklosti in zbirali podpise za referendum, smo se mi aktivno ukvarjali z odpravljanjem posledic te naravne nesreče. Trije zakoni, ki jih boste obravnavali danes, predstavljajo najbolj nujne sistemske ukrepe, ki so potrebni za to, da bomo posledice te nesreče lahko odpravljali hitreje in učinkoviteje. Daleč od tega pa, da je to konec.
Prve ukrepe, kot sem že povedala, je Vlada sprejemala in sprejela zelo hitro. Eden izmed, če lahko rečemo, tudi ukrepov, je bila ustanovitev delovne skupine, vendar je treba tudi na ravni zakonodaje sprejeti rešitve za odpravo posledic žleda. Svoje delo so namreč že opravili in ga še opravljajo požrtvovalni gasilci, delavci elektro podjetij, predstavniki Civilne zaščite, vojaki in vsi ostali, ki so opravili prve in najpomembnejše korake za sanacijo stanja. Skupaj je bilo na terenu več kot 48 tisoč ljudi, od tega največ gasilcev, 10 tisoč zaposlenih v elektropodjetjih, 3 tisoč vojakov in okoli 2 tisoč prostovoljcev. Vsem tudi s tega mesta še enkrat velika zahvala za ves trud in neprecenljivo delo, ki so ga opravili v zadnjem mesecu.
Delovna skupina, ki jo je ustanovila Vlada, vodil pa minister Omerzel, je preverila razpoložljive zakonodajne možnosti. Ugotovljeno je bilo, da veljavna zakonodaja o odpravi posledic naravnih nesreč, škode, nastale zaradi žleda, sploh ne ureja oziroma jo ureja samo minimalno. Tako veljavna zakonodaja sploh ne ureja in ne predvideva odprave posledic žleda na energetski infrastrukturi in gozdovih, niti ne na drugi prometni infrastrukturi, stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektih. Prav tako ne omogoča povrnitve škode gospodarskim subjektom, ne omogoča nujnih prostorskih in gradbenih ukrepov, namenjenih sanaciji energetske infrastrukture, nujnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja za takojšnjo vključitev brezposelnih v javna dela pri sanaciji gozdov, kakor tudi ne omogoča vrste drugih potrebnih ukrepov, zlasti v gozdarstvu. To so razlogi, da je Vlada pripravila predlog intervencijskega zakona, ki za odpravo posledic te konkretne naravne nesreče, ki jo je povzročil žled, omogoča izvedbo nekaterih nujnih ukrepov za čimprejšnjo odpravo škode.
Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami so predlogi zakonov: o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 ter o dopolnitvi Zakona o
odpravi posledic naravnih nesreč. Osnovni cilj spremembe Zakona o gozdovih je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čimprejšnja povrnitev škode upravičencem. Skorajda vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube. Številne družine so bile brez električne energije po več dni, nekatere celo več kot teden dni. Žled je ohromil javni promet, številna podjetja so bila primorana ustaviti proizvodnjo. Daleč najhujše posledice, ki jih bomo odpravljali še zelo dolgo, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let. Za izvedbo tega projekta, ki je nesporna in nujna prioriteta te vlade in seveda celotne države, je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževali izvedbo nujnih ukrepov.
Pri pripravi predloga zakona smo sledili dvema ključnima ciljema: načelo povrnitve škode vsem subjektom, ki so utrpeli škodo zaradi žleda, ter načelo hitrosti, fleksibilnosti in transparentnosti postopkov za izvedbo potrebnih ukrepov. Delovna skupina je najprej ugotavljala, kaj se da urediti z dopolnitvijo sistemske zakonodaje, nato pa določila, kaj mora reševati intervencijski zakon. Ustrezne spremembe sistemske zakonodaje v tem predlogu zakona se dotikajo področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin. Z zakonom bomo zagotovili sredstva v državnem proračunu za odpravo posledic žleda, omogočili povrnitev škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov, poenostavili postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov, izvedli nujne ukrepe za vzpostavitev gozdnih prometnic, izvedli nujne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja škodljivcev v gozdovih ter izvedli številne druge ukrepe, ki jih bodo podrobneje predstavili resorni ministri oziroma državni sekretarji.
Dodam naj še, da bo iz državnega proračuna 15 milijonov evrov zagotovljenih takoj. Pripravljamo pa natančno potrebo sredstev za sanacijo državne infrastrukture, gozdov, vodotokov, javna dela, ki jih bomo uvedli za to sanacijo. Država bo zaprosila tudi za pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, eden od virov pa bodo zavarovalni zneski ter tudi ugodni krediti Evropske investicijske banke.
Naravna nesreča, ki nas je doletela, je hkrati priložnost, da presežemo politikantsko raven naše komunikacije v Državnem zboru, kjer se moji ministri po tekočem traku zagovarjajo pred javnostjo zaradi serijskih in neutemeljenih interpelacij. Z zadnjo, naravnost bizarno vložitvijo interpelacije, v katero vpletate celo občino Ankaran, želite razbiti poslanske vrste in oslabiti koalicijo. Morda bi bil padec vlade kakšni politični stranki v veselje, po moji oceni pa bi to za Slovenijo v tem trenutku imelo slabe
8
DZ/VI/48. izredna seja
posledice. Vlada in vsa Slovenija potrebuje širšo podporo vseh političnih strank; vseh političnih strank, ki zmorejo in znajo lastne interese postaviti v ozadje, se posvetiti reševanju konkretnih problemov naših prebivalcev na številnih prizadetih območjih. V danih okoliščinah apeliram torej na vse tukaj danes zbrane, da pustijo ob strani dnevno politiko, da zanemarijo za trenutek referendumsko kampanjo ter naj se s skupnimi močmi raje osredotočimo na vsebino in zavezo, kako čim hitreje in čim bolje pomagati prizadetim območjem in ljudem. Vlada vam v obravnavo torej predaja tri pomembne spremembe zakonov. Prepričana sem, da jih boste obravnavali z vso resnostjo, ki jo odprava posledic velike naravne nesreče zahteva. Dovolite pa mi ob koncu, da se še enkrat zahvalim vsem, ki so in smo pokazali, da smo Slovenci predvsem solidarni in požrtvovalni. Nikoli ne bomo močnejši od narave, povezani pa se bomo s posledicami naravnih nesreč soočali lažje in bistveno bolj uspešno. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Postopkovno gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik!
Mi smo za to, da se ne gremo politikantstva. Bi prosil, če to tudi poveste tudi predsednici Vlade, vendar ne na način, kot si ga dovoli predsednica Vlade. Kar zadeva zbiranje podpisov - nimajo popolnoma nič s to elementarno nesrečo. Zbiramo podpise zato, ker je Vlada predložila zakon, to bi predsednica Vlade lahko vedela, in se tudi ukvarjamo - tam, kjer zbiramo podpise -z mnogimi državljani, ki pravzaprav so zgroženi nad informativno odmero davka na nepremičnine. Zgroženi so. To je nova elementarna nesreča. Če želite, spoštovani kolegi v koaliciji, gospa predsednica Vlade, da tukaj ne bo potekalo delo politikantsko, potem predlagam, da se tako lotite tudi poslov tudi takrat, kadar predsednica Vlade nastopa za govornico Državnega zbora; naj ne obračunava s tistimi, ki mislijo drugače, ampak naj se potrudita Vlada in njena koalicija, da bodo upoštevali kakšne dobronamerne predloge, ki jih predlagamo v opozicijskih strankah. SDS je predlagala tudi pri davku na nepremičnine veliko rešitev, tudi pri davku o arhivskem gradivu, vendar valjar koalicije in Vlade je šel enostavno čez vse te predloge in soočamo se s posledicami tega. Tudi ko ste obremenjevali in spreminjali druge davke, smo opozarjali, da so prekomerne obremenitve za državljane. In to ni šlo za politikantske predloge, ampak je šlo za resne predloge. Za resne predloge. Če boste pogledali davek na nepremičnine, boste videli, da so bili predlogi resni in utemeljeni. Pravzaprav s tistim, kar bo storila Vlada in kar boste storili v koaliciji, se boste vrnili na izhodišča, če boste to sprejeli, na tisto, kar smo takrat predlagali, pa je bilo zviška, s prezirom
zavrnjeno. Zdi se mi zelo neprimerno, da predsednica Vlade poslance v Državnem zboru, tiste, ki smo pripravili drugačne rešitve za konkretne zakone, obdolžuje politikantskih ravnanj. Ne ravnamo nič politikantsko! Zdravorazumsko. Politikantsko je tisto, kar je bilo sprejeto in kar je predmet tako ustavne presoje, ker bo predmet popravka vlade, v bazi, to se pravi pri zakonu o množičnem vrednotenju in pri odmeri davka na nepremičnine. Najbrž tudi še pri kakšnem drugem konkretnem zakonu se bo to zgodilo.
Opozarjam vas, gospod predsednik Državnega zbora, da Vlado pač tudi opozorite, tudi predsednico Vlade, da se takih vrednostnih sodb, ki nimajo podlage v nobenem konkretnem ravnanju, izogibate, ker so tudi neutemeljene. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Torej vaš postopkovni predlog je, da se Vlada osredotoči na poročanje o ujmi in ne širi razprave na ostale teme in mislim, da glede na to, da razprava pri tej točki ni mogoča, je to postopkovno opozorilo umestno in res mislim, da bi bilo zelo pomembno, da se tega držimo, ker ni mogoča polemika, ker razprave pri tej točki ni.
Postopkovno gospod Moderndorfer,
izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Če vas prav razumem, ste vi pozdravili ta postopkovni predlog gospoda Tanka ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Povedal sem, da .
JANI MODERNDORFER (PS PS): Če lahko dokončam postopkovni predlog, predsednik .
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ja.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Lahko? Vsaj to mi dovolite, če ste že Tanku .
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): ... dovolili vstop v razpravo. Namreč, ena stvar, ki je zelo pomembna, in bi vas res rad opozoril, predsednik. Gospod Tanko je uvedel nov sistem razprave, takrat ko razprave ni, in vi mu to konstantno že nekaj časa, ves čas dopuščate. Dopuščate mu pri razpravah, ko so predstavitve stališč poslanskih skupin, dopuščate mu pri razpravah, ki jih ima Vlada v Državnem zboru in vemo, da po poslovniku ni razprave, in točno ve se, da gre za eklatantno kršitev in zlorabo, vendar vi se vedno skrijete z obrazložitvijo, da vi ne morete vedeti, kakšen bo proceduralni predlog in da ima po poslovniku možnost govoriti tri minute. Zato se mi zdi skrajno neodgovorno ne samo od vas, ampak od vseh poslancev, ki to tudi nekorektno zlorabljajo, da
9
DZ/VI/48. izredna seja
na ta način - zdaj na koncu ste ga še nagradili s pohvalo, ko boste pravzaprav na nek način opozorili vlado, da naj ne zlorablja - ne vem, kaj pravzaprav je hotel Tanko povedati.
Zdi se mi, da je trenutek, da predsednik Državnega zbora prevzame vlogo, ne samo da v črki zakona spoštuje člene dobesedno samo tako, kot jih razume, ampak tudi uporablja poslovnik po smiselnosti; to pa je, da razprave in zlorabe proceduralnih postopkov ni več. Prosim, če to upoštevate iz postopkovnega razloga. To je moj predlog vam, spoštovani predsednik.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Moderndorfer.
Se strinjam z vami. Postopkovni predlog je takšne narave, da takrat, ko ga poslanec zahteva, mu moram dati besedo, in mislim, da prav na vsaki seji posebej opozorim na to, da je triminutni čas tisti, ki ga v veliki meri resnično poslanke in poslanci izkoristite za to, da govorite o vsebini, ne pa o postopkovnem predlogu. Moj predlog je bil že nekajkrat, da spremenimo poslovnik na eno minuto pri postopkovnem predlogu in se bomo tega izognili. Namreč, ne gre samo za to, da opozicija to izkorišča, tudi vsi ostali, ki začutijo potrebo, da dajo nek odgovor, poskušajo najti to stransko pot skozi postopkovni predlog.
Mislim pa, da se je resnično, glede na točko dnevnega reda, kjer Vlada poroča o ujmi, treba osredotočiti na to ujmo. To pa je tudi v skladu s poslovnikom in mislim, da je to opozorilo resnično treba spoštovati tudi pri naslednjih predstavitvah.
Besedo dajem gospodu Samu Omerzelu, ministru za infrastrukturo in prostor. Izvolite.
SAMO OMERZEL: Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegi iz Vlade, spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Številke pri poročilih znajo v določenih trenutkih izpasti suhoparne in zato vas prosim, da pri teh številkah si res predstavljate, kaj je to pomenilo za Slovenijo, kaj je to pomenilo za slovensko gospodarstvo in v kaki meri smo se soočili z naravno nesrečo, kot je v tej državi še ni bilo.
Najprej smo moč žleda in narave občutili pri izpadu električne energije. Elektrodistribucijski sistem je bil tisti, ki je bil prvi na udaru, in to so tudi najprej čutili državljani in državljanke v tej državi. V danem momentu smo imeli 142 tisoč odjemalcev brez električne energije. Torej od 900 tisoč odjemalcev v Sloveniji, 142 tisoč tistih, ki so bili brez električne energije. To je številka, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča, in je to številka, ki je dejansko še nikoli v zgodovini nismo dosegali. Pri sami sanaciji in pa pri samih postopkih na elektrodistribuciji se moramo zavedati, da dejansko je bilo, če pogledamo same vode, preko 3 tisoč 100
kilometrov vodov, ki so bili poškodovani ali porušeni, deloma popolnoma porušeni, poškodovani, potrebni popolne sanacije na povsem kompletno ponovnih novih trasah.
Če pogledamo samo škodo, ki je nastala na elektrodistribucijah, govorimo o direktni škodi na infrastrukturi, je ta na današnji dan ocenjena na 61 milijonov evrov. Če gremo naprej na sam prenosni sistem, torej govorimo o Elesu, je današnja trenutno ocenjena cena oziroma stroški 12 milijonov evrov. Moramo se zavedati, da dejansko Eles kot hrbtenica elektroenergetskega sistema je bil na mejah svojih zmogljivosti in novi daljnovod Beričevo-Krško je bil eden od ključnih, ki je zagotovil, da sam prenosni sistem in hrbtenica elektroenergetskega sistema ni padla. V nasprotnem primeru, se zavedate, kaj bi se zgodilo s padom Elesa kot hrbtenice elektroenergetskega sistema? Prišlo bi do popolnega mrka v Sloveniji. Naslednji korak oziroma naslednja točka, kjer smo se soočili z ujmo in s posledicami žleda, je bila na državnih cestah. Potem ko smo imeli izpad električne energije, so prišle državne ceste in občinske ceste, ki so bile na določenih odsekih popolnoma neprevozne. Na državnih cestah je z današnjim dnem direktno ocenjena škoda skoraj 9 milijonov evrov. V najhujšem trenutku je bilo preko 900 delavcev angažiranih znotraj DRSC, poleg vseh ostalih, ki so bili vključeni v reševanje situacije, in preko 450 strojev, ki so na dnevni bazi reševali situacijo in vzpostavljali zopet prevoznost državnih cest. Potem pri nadaljnjih škodah, ki so se dogajale v gospodarstvu, ki niso bile toliko direktno medijsko izpostavljale, je bil najbolj na udaru sistem na železnicah. Železnice so dejansko na določenih odsekih, predvsem na zgornjem ustroju, utrpele škodo. Praktično je bil celoten del elektrifikacije uničen. Na današnji dan je ocena škode na infrastrukturi železnic nekje v rangu 41 milijonov evrov. Torej govorimo o zgornjem ustroju oziroma o elektrifikaciji, pri samem spodnjem ustroju do resnejših poškodb ni prihajalo. Današnje stanje in reševanje trenutne situacije pri operativnosti samih železnic je dejansko na tej ravni, da se na vseh odsekih, kjer je elektrifikacija uničena, uporabljajo dizelske lokomotive in s tem zopet vzpostavljamo infrastrukturo in storitev na tej, da lahko servisiramo gospodarstvo, da lahko ta del prometa normalno poteka. predvsem, kar se tiče tovornega prometa. Kar se tiče potniškega prometa ga v veliki meri servisiramo in nadomeščamo z avtobusnimi prevozi. Pomemben podatek na področju železnic je tudi škoda oziroma dodaten strošek, ki nastaja na dnevni ravni zaradi porabe dizelskih lokomotiv, praktično na mesečni bazi železnice morajo zagotavljati nekje v rangu 1,5 milijona evrov dodatnih sredstev za sanacijo oziroma za dodatne potrebe za dizelske lokomotive. Pri sami ostali infrastrukturi, torej, ko govorimo o Darsu, je bila škoda manjša. Predvsem so tu
10
DZ/VI/48. izredna seja
utrpele zaščitne ograje, ki pa so pri samem sistemu avtocest še kako pomembne zaradi varnosti. Tukaj smo utrpeli škodo nekje v rangu 3,6 milijona evrov. Treba je še poudariti, da na področju žičnic smo ravno tako utrpeli škodo, ki pa ni direktno povezana s škodo na infrastrukturi in z žledom, ampak je povezana z izpadom električne energije in v tem trenutku je ta škoda ocenjena nekje v rangu 900 tisoč evrov. Tisto, kar je seveda ključno pri nadaljevanju in nadaljnjem delu sanacije infrastrukture in celotnega vpliva v gospodarstvo, je nadaljnja škoda, na katere oceno še čakamo, kar se tiče škode na občinskih cestah in direktnega vpliva in škode v gospodarstvu. Te ocene še pridejo, teh v tem trenutku jih še nimamo, se pa te ocene pripravljajo. In seveda ključen in zelo pomemben del: sama sanacija je v polnem teku, izvaja se vzpostavljanje infrastrukture. Pomembno je seveda, na kakšen način bomo zagotovili samo financiranje in vračanje te infrastrukture v prvotno obliko.
Na področju infrastrukture elektroenergetskega sistema dejansko, če pogledamo vire, bodo zagotovljeni v enem delu iz zavarovanj, v drugem delu iz lastnih sredstev podjetij in v tretjem delu iz dolgoročnih ugodnih kreditov Evropske investicijske banke ali ostalih komercialnih kreditov. Na področju infrastrukture, kjer je država direktno lastnik, torej konkretno tukaj govorimo o infrastrukturi železnice in državnih cestah; na tem področju, upam, da bomo zmogli dovolj poguma in hrabrosti, da bomo najeli kredite in te kredite investirali v obnovo državne infrastrukture. Predvsem tu računamo na ugodne kredite, dolgoročne, pod ugodnimi pogoji, z dobro obrestno mero in moratoriji s strani Evropske investicijske banke.
Še kar se tiče samih postopkov za naprej oziroma same sanacije in naslednjih korakov. Intervencijski zakon je danes v parlamentu, o tem bomo rekli kakšno besedo več. Delovna skupina dela s polnimi koraki naprej, to je samo ena od prvih naslednjih obveznosti, ki nas še čakajo. Seveda si predvsem želimo, da bi ta delovna skupina v nadaljnjih korakih, poleg tega da bomo vzpostavili pravno osnovo na podlagi teh zakonov, ki bodo danes obravnavani, se potem lotili tudi operativnega izvajanja, postopkov in programa na terenu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem gospodu Zoranu Klemenčiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo.
ZORAN KLEMENČIČ: Spoštovane poslanke in poslanci!
V mesecu februarju se je Slovenija soočila z eno največjih naravnih nesreč doslej, in sicer tako po obsegu, času trajanja kot tudi njenih posledicah. V svojem nastopu se bom omejil predvsem na ukrepanje sil za zaščito in
reševanje v tem obdobju ter predstavil nekatere konkretnejše podatke.
Najprej poplave, potem visok sneg in žledenje, ki se je razširilo na večji del Slovenije, so povzročili največ škode gozdovom, elektroenergetskim infrastrukturnim sistemom ter posredno zaprtje velikega števila cest in ohromitev železniškega prometa. V takšnih okoliščinah so se določena območja znašla odrezana od sveta, brez elektrike, redne oskrbe z vodo, ogrevanja in tudi telekomunikacij. Značilnost vremenskega dogajanja med 30. januarjem in 5. februarjem je bila v tem, da je bila kombinacija pojavov, ki so povzročali enormne posledice in škodo, zelo neugodna, dolgotrajna in intenzivna. Zaradi občasnega sneženja naprav in elektroenergetskih ter telekomunikacijskih vodov v večjem delu Slovenije ni obremenjeval le žled, ampak tudi sneg, kar je povzročilo dodatne preobremenitve. Posledice opisanega vremenskega dogajanja so zelo obsežne in raznolike. V višjih predelih Gorenjske in v severozahodnem delu države so bile velike težave zaradi izredno velikih količin novozapadlega snega, obstajala je zelo velika nevarnost snežnih plazov. Na ilirsko-bistriškem območju je sprva poplavljala reka Reka s pritoki, kasneje, 2. februarja, pa je talna voda poplavila tudi Pivško podolje, kjer so se poplave zavlekle in se zaradi novih padavin v zadnjih dneh ter zasičenosti kraškega podzemlja celo povečale. Drugod, razen v Koprskem primorju, na Goriškem, na Krasu in Vipavski dolini, je žled v kombinaciji s snegom povzročil enormne posledice in škodo ter marsikje praktično ohromil življenje.
Sile zaščite in reševanja so najprej bile aktivirane že v noči na 31. januar na ilirsko -bistriškem območju ter zaradi žledenja na območju Notranjske. Zaradi posledic žleda so se aktivnosti zaščite in reševanja na Notranjskem okrepile 1. februarja, še bolj pa 2. februarja. Žled je od 2. februarja dalje povzročal vse večje težave tudi drugod, zlasti pa v osrednjem delu države, zato so se aktivnosti v večjem obsegu začele izvajati tudi drugod. Marsikje na Notranjskem in tudi ponekod drugod je že 31. januarja zmanjkalo električne energije. Tudi promet je bil od 1. februarja dalje vse bolj ohromljen. Na Notranjskem je bil železniški promet ustavljen, tudi drugod so nastajale vse večje težave v železniškem prometu. Zaradi podrtega drevja so bile neprevozne številne ceste. Na Gorenjskem so imeli zaradi tega največ težav na Jezerskem in v Sovodnju, kjer pa so bil vsaj štiri dni povesem odrezani od sveta brez elektrike in drugih povezav. Takšnih krajev je bilo po državi še mnogo, največ na Notranjskem in višjih predelih severnoprimorske regije. Marsikje zaradi izpada električne energije in posledično črpališč, ni bilo več mogoče zagotavljati oskrbe s pitno vodo. Za vse dni v splošnem velja, da so bile najslabše razmere v celotni notranjski regiji v višjih predelih severnoprimorske regije, zlasti na Banjški
11
DZ/VI/48. izredna seja
planoti, na gori nad Ajdovščino, na območju Vojskega, Cerknega in Idrije ter na Gorenjskem na območju Jezerskega in Sovodenj. Na teh območjih je bil žledni oklep tudi najdebelejši. Stanje je bilo resno tudi v večini ljubljanske regije, zlasti na logaškem in kamniškem območju ter v višje ležečih območjih. Drugod pa je bilo največ težav v višjih predelih zahodne Štajerske, vzhodne Štajerske, Zasavske in Koroške regije.
Na podlagi opozoril Agencije Republike Slovenije za okolje za poplave v jugovzhodnem delu države je bil že 1. februarja aktiviran državni načrt zaščite in reševanja v poplavah, ki se je smiselno uporabljal kasneje tudi za izvajanje zaščite in reševanja ob vse hujšem žledu, za katerega pa načrt na državni ravni ni bil izdelan, ker ocena za ogroženosti na državni ravni tega ni zahtevala. Na tej podlagi so bile že na samem začetku aktivirane poklicne in zlasti prostovoljne gasilske in druge reševalne enote, komunalne, cestne in druge službe ter glede na posledice tudi elektrodistributerske in druga podjetja. Od 1. februarja je bila v reševanje vključena tudi Slovenska vojska. Slovenija je na podlagi nastalih razmer, ko je brez električne energije ostalo 15 % prebivalstva, 2. februarja tudi prvič zaprosila za pomoč iz Mehanizma Civilne zaščite Evropske unije, kar se je pokazalo za pravilno odločitev.
Ker je veliko podrtega drevja -posledično neprevoznost cest in izpad električnega omrežja - zahtevalo vključevanje velikega števila reševalcev, gasilskih elektroagregatov in motornih žag ter ostale reševalne opreme, se je z aktiviranjem državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah omogočilo tudi premikanje gasilskih enot iz neogroženih delov Slovenije na prizadeta območja. Tako je na primer 5. februarja iz Pomurja in Podravja na pomoč notranjski regiji bilo napotenih 350 gasilcev s 70 gasilskimi vozili, 128 motornimi žagami in 91 agregati za električno energijo, ki pa so jih v naslednjih dneh nadomeščali gasilci iz posavske, dolenjske, obalno-kraške, belokranjske, celjske in gorenjske regije.
V akcijo reševanja je bilo od začetka ujme pa do 14. februarja, ko je poveljnik Civilne zaščite odredil konec intervencije na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, vključeno skupaj preko 60 tisoč reševalcev, prostovoljcev in drugih ljudi. Največ je bilo angažiranih gasilcev - 35 tisoč, preko 5 tisoč 600 pripadnikov Slovenske vojske, nekaj manj kot tisoč 600 pripadnikov štabov in enot Civilne zaščite, 11 tisoč 300 uslužbencev javnih služb, skoraj 2 tisoč pripadnikov različnih prostovoljnih organizacij, kot so Rdeči križ, Karitas, taborniki, skavti in drugi. Za zagotovitev električne energije za najnujnejše potrebe prizadetih prebivalcev in za delovanje črpališč pitne vode je bilo do vključno 9. februarja na prizadeta območja po Sloveniji nameščenih 380 manjših in večjih agregatov za električno
energijo. Ta številka je po tem datumu narastla na več kot tisoč agregatov.
Zaradi težkih razmer, ki jih je povzročil žled v večjem delu države, je, kot sem že povedal, Republika Slovenija 2. februarja preko Centra za usklajevanje nujnega odziva v okviru Mehanizma Civilne zaščite Evropske unije zaprosila za pomoč tudi druge države. Na zaprosilo za 100 električnih generatorjev večje moči se je takoj odzvalo več držav. Zaradi počasnega izboljšanja in občasnega poslabšanja razmer v nekaterih delih Slovenije je država 5. februarja 2014 dopolnila svoje zaprosilo za pomoč s povpraševanjem po dodatnih visoko zmogljivih električnih agregatih. Na zaprosilo so se preko Mehanizma Civilne zaščite Evropske unije takoj odzvale Avstrija, Nemčija in Češka, ki so že dan po zaprosilu, torej 3. februarja, prispele v Slovenijo skupaj z 31 agregati in ekipami. V naslednjih dneh pa so prispeli še dodatni agregati iz Nemčije ter pomoč s Poljske, Madžarske, Romunije, Slovaške in Srbije. Pomoč smo prejeli tudi preko nevladnih in drugih organizacij od Hrvaške preko hrvaškega elektrogospodarstva in donacijo agregatov od Združenih držav Amerike. Pomoč v agregatih so ponudili tudi Francija, Bolgarija in Kosovo, vendar agregati ob prejetju ponudbe niso ustrezali potrebam na terenu, zato smo se za to zahvalili. Trenutno je v Sloveniji še 113 tujih agregatov iz mednarodne pomoči, od tega 14 agregatov preko mehanizma Civilne zaščite Evropske unije in 99 agregatov, ki smo jih prejeli na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glede na navedeno ocenjujemo, da se je odločitev za zaprosilo za mednarodno pomoč izkazala za pravilno in učinkovito.
Glede na nastale razmere ocenjujemo, da so bili izvedeni učinkoviti ukrepi za zavarovanje človeških življenj, pri čemer je treba ponovno izpostaviti prostovoljne in poklicne gasilce, druge reševalce, pripadnike Civilne zaščite, Slovenske vojske, pa tudi delavce elektrodistributerskih podjetij, železnice, komunalnih in drugih podjetij, ki so se soočali z napori za odpravo posledic ujme.
Analize po zaključku intervencije bodo pokazale, ali in če je v katerem delu treba sistem varstva pred naravnimi nesrečami nadgraditi in ga narediti še učinkovitejšega. V tem okviru bi se rad dotaknil dveh vprašanj, ki sta bili v javnosti najbolj izpostavljeni, in sicer pristojnosti lokalnih skupnosti ter vključenosti Slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja. V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako pri nas kot tudi v evropskih državah so se uveljavila nekatera temeljna načela, kot sta tudi načelo pristojnosti in načelo postopnosti, saj se lahko le na ta način učinkovito spopada s posledicami naravnih nesreč. Načelo pristojnosti pomeni, da so v našem primeru najprej za zaščito in reševanje pristojne lokalne skupnosti v reševalni sestavi, ki jih imajo na razpolago na svojem
12
DZ/VI/48. izredna seja
območju. Če te ne zadoščajo, se v reševanje postopno vključijo sile na regijskem nivoju, kjer so organizirani regijski štabi za civilno zaščito. Če pa so potrebne dodatne sile, se lahko na nivoju države sprejme odločitev o vključitvi sil z drugih območij ter po potrebi tudi Slovenske vojske, ki ima za to pripravljene posebne načrte. V kakšni meri posamezne lokalne skupnosti oziroma župani razmer niso realno ocenili in zato niso pravočasno ukrepali, bodo pokazale analize.
Dejstvo pa je, da je državni štab za civilno zaščito v primerih, ko so se pokazale evidentne težave, reagiral in ponudil tako izkušene poveljnike kot tudi dodatne sile iz drugih regij, ki so bile napotene na najbolj prizadeta območja. Slovenska vojska je bila po naših ocenah vključena pravočasno, od 1. februarja dalje, in glede na potrebe iz dneva v dan v vse večjem obsegu. Skupni obseg vključenosti tako pripadnikov kot materialnih sredstev je bil največji do sedaj, saj je skupaj sodelovalo 5 tisoč 614 pripadnikov Slovenske vojske, nekateri še sodelujejo na območju Planinskega polja, uporabljeno je bilo 650 terenskih in tovornih vozil, uporabljena so bila lahka oklepna vozila Valuk, dano na razpolago preko 100 agregatov, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, ter ne nazadnje tudi pralnica na območju Notranjske. Dejstvo je, da so bila za reševanje v primeru naravnih nesreč prvič uporabljena nekatera vojaška sredstva, na primer oklepniki Valuk, da pa po drugi strani zaradi vremenskih razmer ni bilo mogoče v večjem obsegu uporabiti na primer helikopterjev, ki bi lahko bistveno pomagali pri prevozu sredstev na odročne kraje. Pri obsegu angažiranja Slovenske vojske pa moramo poudariti, da obstajajo tako kadrovske kot tudi materialne omejitve ter da Slovenska vojska ne more nadomestiti sil za zaščito in reševanje, lahko pa jih s svojimi zmogljivostmi, kjer so najpomembnejše tako imenovane nične zmogljivosti, dopolnjuje ter pomaga pri učinkovitem izvajanju reševanja. Seveda pa so takšni dogodki, kot je bila ta ujma z žledom, tudi priložnost, da sistem še izboljšamo in o vključevanju Slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja bomo v okviru analiz posvetili posebno pozornost in poiskali tudi potrebne rešitve. V tem trenutku v Ministrstvu za obrambo in Upravi za zaščito in reševanje posebno pozornost namenjamo ocenjevanju škode. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je na podlagi 7. in 45. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode izdala sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, visokega snega in žledu. Pozvala je prizadete občine, pristojna ministrstva in državne organe ter Zavod za gozdove Slovenije ter druge, da pričnejo s postopkom ocenjevanja škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ocenijo delne škode na stavbah ter ocenijo škode na gradbenih, inženirskih objektih, transportni infrastrukturi, telekomunikacijski in elektroenergetski infrastrukturi, vodnih objektih
in drugo. Naloga intenzivno poteka in pristojne komisije morajo na terenu delo končati najkasneje do 14. marca. Ob tej priložnosti bi se rad ponovno zahvalil in izrekel priznanje vsem reševalcem, prostovoljnim in poklicnim gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite in drugih reševalnih služb, zaposlenim v Upravi za zaščito in reševanje, pripadnikom Slovenske vojske, delavcem elektrodistribucijskih, cestnih, komunalnih in drugih javnih služb, gozdarjem, policistom in vsem ostalim, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali v zaščiti pri reševanju ljudi in premoženja. Zahvala gre tudi tujim državam in reševalcem, ki so nesebično pomagali v tej ujmi. Hkrati pa gre zahvala tudi vsem državljanom, ki so pokazali visoko stopnjo strpnosti, solidarnosti in pripravljenosti pomagati v teh kriznih situacijah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem še mag. Tanji Strniša, državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Dovolite mi, da med ukrepi Ministrstva za kmetijstvo in okolje za ublažitev škode po nedavni hudi naravni nesreči najprej izpostavim, da je bilo za hiter odziv in učinkovito ukrepanje vseh pristojnih služb zelo pomembno, da je Agencija Republike Slovenije za okolje, javnost in sile zaščite in reševanja pravočasno opozorila na nevarnost nastanka žledu ter večje količine snega v severozahodni Sloveniji. Ob samem dogodku pa je dobro in ažurno obveščala javnost o trenutnih razmerah in predvidenem razvoju vremena in poplavne ogroženosti. Žled je sicer povzročil ogromno škodo v gozdovih. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je gozd poškodovan na površini približno 500 tisoč hektarjev, kar je 40 % vsega gozda v Sloveniji. Zadnja ocena škode, pridobljena na podlagi terenskih ogledov področij poškodovanih gozdov, ki so bili prej nedostopni, kaže, da so količine poškodovanega lesa, ki ga bo treba posekati, večje od prvotno pričakovanih, in sicer okrog 7 milijonov kubičnih metrov. Od tega je 31 % iglavcev in 69 % listavcev. Ta količina predstavlja več, kot je letna količina posekanega lesa v Sloveniji v zadnjih letih, ki se sicer giblje na ravni 4 milijonov kubičnih metrov. Škodo v gozdovih tako ocenjujemo na približno 194 milijonov evrov. V to oceno škode je vključena škoda zaradi razvrednotenja lesne mase, ki je bila poškodovana, dodatni stroški pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, ocena izpada prirasta, stroški obnove gozda po poseku, stroški dodatnih negovalnih in preventivnih varstvenih delov v gozdovih ter stroški za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic oziroma vlak in stroški za njihovo sanacijo. Poleg neposredne škode in posledično
13
DZ/VI/48. izredna seja
razvrednotenje lesa je zelo velika škoda tudi posredna, in sicer naj navedem, da je zaradi polomljenega drevja neprevoznih najmanj 6 tisoč 300 kilometrov oziroma več kot polovica vseh gozdnih cest v Sloveniji, kar predstavlja še dodatno oviro za čimprejšnjo sanacijo, marsikje pa onemogoča dostop do zaselkov, posamičnih kmetij in okvarjenih infrastrukturnih objektov. Del posredne škode predstavlja tudi škoda na vodotokih, ki so v povirjih polni nakopičenega vejevja in podrtih dreves. Agencija za okolje je interventno začela čistiti drevje in plavje v vodotokih, s čimer je bila preprečena še večja škoda ob kasnejših visokih vodah. Danes je že očiščena večina večjih vodotokov, čiščenje povirnih in hudourniških grap pa bo trajalo vsaj eno leto. Ob tem želim izpostaviti, da je bilo v času naravne nesreče zelo dobro sodelovanje operativnih služb Agencije za okolje s silami zaščite in reševanja ter Slovensko vojsko. Zaradi vremenske unije je nastala tudi škoda v kmetijstvu, predvsem na travniških nasadih, težave na kmetijah pa so nastale tudi zaradi izpada elektrike in slabo prevoznih cest.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nemudoma začelo z aktivnostmi za najnujnejšo odpravo škode ter v povezavi z ostalimi relevantnimi institucijami, zlasti z Zavodom za gozdove, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, fakultetami in drugimi akterji, se je podrobno seznanilo s prvimi ocenami o razsežnosti nastale škode in pričelo s proučevanjem najboljšega načina nujne kratkoročne in dolgoročne sanacije gozdov. Pri tem smo na ministrstvu ves čas opozarjali in še vedno opozarjamo, da je varnost ljudi, lastnikov gozdov in vseh, ki se bodo lotili sanacije poškodovanega gozda, in tudi drugih, ki se gibljejo v gozdu, prva prioriteta. Zaradi nevarnosti in zahtevnosti del se odstranjevanje poškodovanega drevja lahko lotijo le usposobljeni lastniki gozdov, ki bodo po čiščenju gozdnih cest začeli s hitrim spravilom najhujše poškodovanih dreves, da se prepreči nevarnost namnožitve lubadarjev, ki bi lahko povzročili, če se to pravočasno ne naredi, še večjo škodo kot sam žledolom.
Zavod za gozdove Slovenije je ob začetku ujme aktivno sodeloval v interventnih ukrepih pri sanaciji akutnih problemov skupaj z gasilci, Civilno zaščito in občinami ter aktivno obveščal prebivalstvo o nevarnostih pri gibanju v naravnem okolju ter pri kasnejši sanaciji po žledolomu. V prvih dneh in po začetku ujme je redno pripravljal ocene škode in o tem poročal. V dneh neposredno po škodi pa je izdelal tudi prioritete sanacije gozdov, vse z namenom, da se prepreči morebitna še večja posredna škoda ob prenamnožitvi podlubnikov. Izdal je generalne odločbe za območja največjih škod, kjer posamična izbira drevja za posek ni mogoča, je nesmiselna ali prenevarna. Vzporedno pospešeno izvaja tečaje varnega dela v gozdu in pomaga lastnikom gozdov pri organizaciji sanacije. Pri tem sodeluje tudi z vsemi deležniki, ki so vezani na gozdove. Po
zadnjih informacijah Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so v državnih gozdovih odprte že vse gozdne ceste, na območjih, kjer so bile izdane generalne odločbe za izvedbo sanitarne sečnje poškodovanih dreves v žledolomu, pa so delovišča že pripravljena za sanacijo.
Poleg zgoraj navedenih pa prej omenjenih aktivnosti bi rada izpostavila še to, da je ministrstvo pristopilo k pripravi modela poslovne organiziranosti gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja, na podlagi katerega želimo zagotoviti, da se v času sanacije čim prej spravi poškodovani les iz gozda, se s tem prepreči njegovo nadaljnje razvrednotenje, in organizira odkup viškov lesa na trgu. V ta namen je tudi oblikovana skupina deležnikov, predstavnikov različnih institucij, ki iščejo najboljše organizacijske rešitve. V okviru intervencijskega zakona, ki ga bomo obravnavali kasneje, pa smo želeli zagotoviti predvsem čim hitrejšo prevoznost gozdnih prometnic, ker je pač to nujno zaradi sanacije tudi druge infrastrukture in predvsem zaradi dostopanja do poškodovanih gozdov, zlasti iglavcev, ki jih je treba pravočasno pospraviti. Zato smo pač v zakonu predvideli, da lahko, kadar lastniki sami ne očistijo cest, upravljavci gozdnih cest odstranijo drevje brez soglasja lastnikov, po katerih zemljiščih te ceste potekajo. Nadalje predvidevamo, da za obnovo gozdnih cest ni treba pridobivati gradbenega dovoljenja, pridobivanje soglasij pa je v bistveno poenostavljeno. Kadar pa je nujno narediti vlake, zato da se lahko poškodovani iglavci odpeljejo iz nedostopnih predelov, je tudi poenostavljen postopek oziroma je tako vlako mogoče pripraviti brez soglasij oziroma samo s soglasjem Zavoda za gozdove. Na najbolj prizadetih območjih, na območju štirih gozdnogospodarskih enot, smo zadržali izvajanje sečnje po prejšnjih veljavnih odločbah, tako da se predvideva najprej sanitarna sečnja in šele potem nadaljevanje redne sečnje. Ključno je, da zakon prinaša oprostitev plačila katastrskega dohodka za tiste gozdne površine, ki so v celoti uničene - in sicer bo ta oprostitev veljala 30 let -, nadalje pa za vse tiste površine, kjer je ta sanitarna sečnja oziroma nujno poškodovan les znaša več ko t 50 % desetletnega poseka, pa je katastrski dohodek sorazmerno zmanjšan. Poleg tega se zavarovancem, ki so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in so utrpeli škodo v gozdu, omogoči uveljavljanje zmanjšanja prispevkov ali odpis prispevkov. Za čim hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo se pripravlja tudi program okrepitve Zavoda za gozdove, Agencije za okolje in Sklada kmetijskih zemljišč z aktivacijo brezposelnih oseb.
Kar zadeva dolgoročno sanacijo gozdov, bi povedala, da se na Zavodu za gozdove pripravlja tudi podroben načrt sanacije za poškodovane gozdove. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost predvsem vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic in gozdnih vlak, da se
14
DZ/VI/48. izredna seja
lahko začne sanacije gozdov, potem območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oziroma infrastrukturo, potem poškodovani sestoji iglavcev in potem poškodovano drevje ob vodotokih ter v okolici hudourniških strug, ki lahko ovirajo pretočnost.
Na koncu naj povem, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za sanacijo škode po naravni nesreči uporabilo vsa razpoložljiva sredstva iz nacionalnega proračuna in drugih virov, vključno s tem, da bomo v programu razvoja podeželja za obdobje 2014 do 2020 pripravili ukrepe, s katerimi bomo sofinancirali obnovo poškodovanih gozdov, kjer je pač zahtevano oziroma kjer bo zahtevana predvidena umetna obnova gozdov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Predsednici Vlade, ministru za infrastrukturo in prostor ter državnima sekretarjema se zahvaljujem za podano poročilo. S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda.
PREHAJAMO NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, mag. Tanji Strniša, državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih posega na tri pomembna področja za učinkovitejše upravljanje z gozdovi ter preprečevanje nezakonite sečnje ter z njo povezane trgovine. Kot prvo prinaša na eni strani poenostavitev, na drugi strani nadgradnjo sistema prevoznice v smislu boljšega zagotavljanja sledljivosti lesa in učinkovitejšega nadzora pristojnih organov, saj se uvaja prevoznica kot enoten dokument za vse prevoze gozdnih lesnih sortimentov, ne samo pri prodaji na trg. Hkrati pa prinaša izjemno za prevoze gozdno lesnih sortimentov pri enkratnem prevozu do količine 6 kubičnih metrov lesa, če gre za lastno uporabo, takrat prevoznica ni potrebna. V tem primeru mora lastnik voditi sam ustrezno evidenco na evidenčnem listu.
Tu bi želela izpostaviti, da zaradi posledic žledoloma oziroma zaradi razsežnosti žledoloma v gozdovih sprememba Zakona o gozdovih, kot je bila amandmirana na matičnem odboru, prinaša tudi izjemo glede uporabe prevoznic v času sanacije gozdov, v tem prvem obdobju od uveljavitve zakona pa do 13. aprila 2015, ko se za sledljivost gozdno lesnih sortimentov namesto prevoznice lahko uporablja tudi samo listina o uporabi in prometu z gozdno lesnimi sortimenti. To je nekakšna evidenca, ki jo vodi lastnik doma. Listino izpolni torej lastnik
in najkasneje v treh dneh po opravljenem prevozu ali spravilu lesa, vzorec te listine oziroma take evidence pa bo objavljen na spletnih straneh ministrstva in zavoda. S tem želimo, da bi v času, ko se borimo s to hudo ujmo oziroma njenimi posledicami, bili pač te sanacijski ukrepi čim bolj administrativno neobremenjeni.
Druga sprememba Zakona o gozdovih se nanaša na razdelitev sredstev davka na gozdna zemljišča, v skladu z zakonom, ki ureja davek na nepremičnine. Potem je pa še ena sprememba, ki jo želim omeniti, in sicer da se stranska sankcija odvzema lesa, če se izvaja prevoz brez prevoznice, omeji na samo tiste prevoze, ki so nad 10 kubičnih metrov, Skladu kmetijskih zemljišč pa se daje pooblastilo, da ta zaseženi les prevzema, skladišči in prodaja na javni dražbi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Jakobu Presečniku.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Gospa državna sekretarka s sodelavci!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih kot matično delovno telo obravnaval na 1. nadaljevanju 31. seje 6. februarja letošnjega leta. Razprava o predlogu je potekala pod vtisom naravne nesreče v začetku leta 20l4, letošnjega leta, ki so jo povzročile neugodne vremenske razmere nacionalne razsežnosti s katastrofalnimi posledicami v gozdovih. V zvezi s predlaganimi določbami so nekateri člani odbora izrazili prepričanje, da predlog zakona ne prinaša pričakovanja poenostavitve in je le popravljalni ukrep, s katerim Vlada skuša odpraviti napake, ki so posledica ne dovolj premišljenih rešitev in so bile uzakonjene, ne da bi bilo pred tem preverjeno, kako bodo delovale v praksi. V zvezi z določbo 2. člena, ki določa, da prevoznica ni potrebna za gozdne lesne sortimente, ki so pridobljeni iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če njihova skupna količina ne presega 6 kubičnih metrov, so nekateri člani opozorili, da je predlagana omejitev povsem nepotrebna in pomeni le dodatno administrativno obremenitev lastnikov gozdov, saj bo lastnik gozda moral ob prevozu kljub temu imeti pri sebi odločbo o sečnji, če pa mu bo prevoz opravil sosed, pa bo moral pridobiti prevoznico. V zvezi s tem je zastavljeno vprašanje, na podlagi kakšnih kriterijev je sploh določena omejitev na 6 kubičnih metrov in zakaj je sploh treba omejevati lastnike gozdov, ki imajo veljavno odločbo o poseku v njihovih
15
DZ/VI/48. izredna seja
gozdovih, s tem, koliko lesa bodo naložili na prikolico. Dokaj polemična razprava je potekala tudi o predlagani rešitvi, po kateri je prevoz brez prevoznice mogoč le v primeru, če ga opravlja razširjen krog družinskih članov. Takšna rešitev je po mnenju nekaterih članov odbora povsem neživljenjska in onemogoča sosedsko pomoč.
V	nadaljevanju je obširna razprava potekala o predlogu Ministrstva za kmetijstvo in okolje za amandma odbora k 24. členu predloga zakona, s katerim je predlagan moratorij za uveljavitev prevoznic do 30. aprila 2015. Namen amandmaja je, da se brez administrativnih postopkov omogoči hitro in učinkovito odstranjevanje podrtega in poškodovanega drevja ter s tem zagotovi prevoznost gozdnih prometnic, prepreči širjenje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja, odstrani drevje in ostanke poškodovanega drevja, strug, dotokov ter zlasti odstrani drevje, ki ogroža življenja in premoženje ljudi. Člani odbora tako iz koalicijskih kot opozicijskih poslanskih skupin smo predlog o odlogu uporabe prevoznic za gozdne lesne sortimente sicer podprli, nekateri pa so opozorili, da je enoletni moratorij na prevoznice prekratek, saj v tem času ne bo mogoče odpraviti posledic škode v gozdovih.
V	razpravi je sodeloval tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je opozoril, da se bomo zaradi velike količine nekvalitetnega lesa, presežka ponudbe na trgu, ki bo povzročil pritisk na cene lesa, kmalu soočili še z novim problemom, namreč, komu prodati ta les. Zato je pozval ministrstvo, da ukrepa v smeri ustavitve redne sečnje ali ustavitve uvoza sekancev iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Na številna vprašanja članov odbora v zvezi s sanacijo škode je odgovoril predstavnik Zavoda za gozdove, ki je tudi pojasnil, kako bo v času sanacije potekala izdaja odločb za posek poškodovanega drevja. Tako bodo na območjih, ki jih je ujma močno prizadela, izdane generalne odločbe, torej se ne bodo glasile na posameznega lastnika, temveč na določeno območje, kjer pa ujma ni bila velikih razsežnosti, pa bodo izdane individualne odločbe.
Odbor je glasoval tudi o amandmajih poslanskih skupin SDS in NSi, vendar jih ni sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 113. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Lep pozdrav vsem prisotnim!
V	malo več kot pol leta sedaj že tretjič obravnavamo novelo Zakona o gozdovih. Temeljni cilj, ki se ga želi doseči s spremembo zakona, je, da se zagotovi pravna podlaga za način financiranja vzdrževanja gozdnih cest, nadalje izvajanje uredbe Evropske unije ter učinkovit in preglednejši nadzor nad sledljivostjo prometa z gozdno lesnimi sortimenti ter s tem preprečevanje dajanja lesa nezakonitega izvora na trg. S tem zakonom določamo pravne podlage za razdelitev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest iz naslova davka na nepremičnine. Za vse prevoze gozdnih lesnih sortimentov pa se zahteva prevoznico. Prevoznico izda Zavod za gozdove Slovenije pošiljatelju gozdnih lesnih sortimentov na strošek pošiljatelja. Prevoz gozdnih lesnih sortimentov iz lastnega gozda do največ 6 kubičnih metrov se lahko opravlja na podlagi dovoljenja za posek dreves, ki ga v upravnem postopku izda Zavod za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov, ki so fizične osebe, vodijo podatke o lastni uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti na evidenčnem listu. To je glavna sprememba novele zakona, ki smo ga sprejeli na junijski seji Državnega zbora. S tem zakonom poenostavljamo institut prevoznice in razbremenjujemo lastnike gozdov, da iz gozda vozijo lesne sortimente za lastne potrebe. Torej, lastnik gozda, ki bo na prikolici vozil do 6 kubičnih metrov, recimo, drv za lastno uporabo, ne bo potreboval prevoznice, še vedno pa potrebuje za posek dreves dovoljenje, ki ga izda Zavod za gozdove Slovenije. Prav tako mora voditi vse podatke na evidenčnem listu.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo to rešitev, saj razbremenjuje fizične osebe, še vedno pa določa nadzor nad sečnjo v slovenskih gozdovih. Velikokrat rečemo, da je gozd naše bogastvo in pravilno je, da gozd ohranjamo. Nenadzorovana sečnja gozdov pa tudi kraja lahko pripelje do propada gozda, vemo pa, koliko časa potrebuje gozd, da se obnovi.
Žal pa predlagana novela Zakona o gozdovih sovpada s hudo naravno nesrečo, ki je Slovenijo doletela v začetku tega meseca. O žledu in vseh težavah je bilo že veliko povedanega, zato je že Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo neposredno po naravni nesreči, ki je najbolj opustošila slovenske gozdove, sprejel amandma k zakonu, ki uvaja moratorij na uveljavitev - prevozi - do 30. aprila leta 2015. S tem bomo olajšali prevoz podrtega lesa iz poškodovanih gozdov. Ob tej priliki želim posebej pohvaliti ekipo na ministrstvu, ki je praktično že med samo ujmo pripravilo potrebne predloge za amandma k zakonu, in tudi člane odbora, ki so v konstruktivni razpravi dopolnili predlog amandmaja. V tem trenutku pa je najbolj pomembno, da se v gozdovih sanira škoda, ki je ogromna, ter da se pospravi podrti les ter s tem prepreči propadanje lesa in še večjo škodo. Vendar je tudi pri tem opravilu potrebna razumnost, na kar nas posebej opozarjajo
16
DZ/VI/48. izredna seja
okoljevarstveniki. Trhla debla so v mnogih primerih zatočišče in hrana za mnoge živali, skrbijo za rodovitnost tal, preprečujejo erozijo in skrbijo za biotsko raznolikost v naših gozdovih. Zavedati se moramo, da bo tudi odpadle listne mase veliko manj kot sicer. Ocenjeno je, da je poškodovanih 500 tisoč hektarjev gozdov, kar je približno 40 % gozdnih površin. Po prvih ocenah je poškodovano približno 7 milijonov kubikov lesne mase za posek. Za primerjavo naj povem, da se v Sloveniji posega približno 4 milijone kubikov lesa.
Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlagano novelo Zakona o gozdovih podprli. Več mnenj in stališč pa bomo prestavili v razpravi k temu zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo predstavila mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav državni sekretarki, sodelavci in vsem prisotnim poslankam in poslancem!
Vlada je novelo Zakona o gozdovih v Državni zbor poslala že pred koncem lanskega leta, ker se je vmes do obravnave na matičnem odboru Državnega zbora zgodila ledena ujma, največja naravna nesreča v zadnjih desetletjih, smo novelo na odboru prilagodili razmeram in potrebam na terenu oziroma v naših gozdovih. Prvi ukrep, ki je glede na situacijo nujen, je seveda poenostavljeno izkazovanje sledljivosti gozdno lesnih sortimentov. V Državljanski listi smo na usklajevanjih sicer predlagali triletni moratorij na izdajanje prevoznic. Ministrstvo je v prvotnem besedilu predvidelo le nekajmesečni zamik, vendar je ministrstvo opozorilo, da se s takšnim načinom dela korak nazaj od evropske uredbe, ki nam nalaga uvedbo sledljivosti lesa. Ob tem bo treba obvestiti tudi Evropsko komisijo. Na koncu smo dosegli soglasje, da je datum, do katerega lastniki gozdov ne bodo potrebovali prevoznic, 30. 4. 2015. Seveda pa je na vseh nas zaveza, da bomo potek sanacije v slovenskih gozdovih spremljali in če bo treba, naslednje leto ta rok še podaljšali. Vendar je po drugi strani potrebna tudi pozornost, da ne bodo tako generalne odločbe kot posek, kot ta čas -obdobje brez prevoznic - zlata jama za goljufe, ki bi ob sanaciji brez nadzora izvajali še nezakonito sečnjo, kar se je v praksi pred leti ob snegolomu že dogajalo.
Druga bistvena novost novele določa tudi pravno podlago za način financiranja vzdrževanja gozdnih cest. Glede na dejstvo, da je poškodovanih kar 50 % gozdnih cest, pa bo treba zagotoviti tudi druge vire financiranja. V Državljanski listi menimo, da bi moral Zavod za gozdove, ki ne nazadnje zaposluje skoraj 800 javnih uslužbencev, prevzeti tudi koordinacijsko in svetovalno vlogo za lastnike gozdov in se
usmeriti v naloge sanacije in vzpostavljanja normalnega stanja. Gozdarji ocenjujejo, da ima poškodovane gozdove polovica vseh lastnikov slovenskih gozdov, kar pomeni skoraj 200 tisoč lastnikov. Lastnikov, ki bi sami pravočasno organizirali delo, je po njihovi oceni celo komaj 30 %. Zato pričakujemo od ministra za kmetijstvo, da bo skladno že veljavnim 29. členom Zakona o gozdovih sprejel ustrezne ukrepe tudi na tem segmentu. Skoraj polovica členov intervencijskega zakona, ki ga bomo obravnavali v okviru 2. točke, se nanaša tudi na ukrepe, ki bodo omogočili hitrejšo sanacijo gozdov. V okviru Zakona o gozdovih pa smo po našem mnenju uspeli zajeti tiste spremembe, ki so v danem trenutku dobra popotnica za to, da naše naravno bogastvo obvarujemo, zaščitimo in saniramo v najboljši možni meri. Zato bomo novelo zakona v Državljanski listi podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
Novela Zakona o gozdovih, ki jo imamo pred seboj, je bila sprva pripravljena z nekoliko drugačnim namenom, saj je predvidevala zgolj poenostavitev sistema prevoznic, določene dodatne ukrepe za izboljšanje sledljivosti lesa ter uskladitev Zakona o gozdovih z lani novembra sprejetim Zakonom o davku na nepremičnine na področju pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest. Vendar p a je ravno v obdobju sprejemanja predlagane novele Zakona o gozdovih Slovenijo prizadela huda naravna nesreča, ki je za seboj pustila tudi veliko opustošenje v gozdovih. Izkazalo se je namreč, da niti trenutno veljavna niti predlagana ureditev s področja gozdarstva ne omogočata hitrega ter učinkovitega spopadanja s posledicami takšnih razsežnosti katastrofe. S sprejetimi amandmaji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje se je za to določilo, da pri prevozih gozdnih lesnih sortimentov zaradi odpravljanja posledic žleda v obdobju od uveljavitve zakona do 30. aprila 2015 ne bo treba imeti prevoznic. Lastniki zemljišč bodo morali namreč v tem obdobju voditi podatke o uporabi in prometu gozdnih lesnih sortimentov, ki jih bodo morali hraniti še pet let. S tem bodo izpolnjeni tudi vsi pogoji za učinkovito sanacijo gozdov. Zaradi nujnosti sprejetja in uveljavitve take ureditve smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke že prejšnji ponedeljek na vse poslanske skupine naslovili dopis za sopodpis zahteve za izredno sejo Državnega zbora, na kateri bi se v najkrajšem možnem času opravila obravnava novele Zakona o gozdovih, omogočilo njeno sprejetje in pospešila njeno uveljavitev. Na našo žalost odziva, z izjemno
17
DZ/VI/48. izredna seja
poslancev Nove Slovenije ter nepovezanih poslancev gospoda Vogrina in gospoda Simčiča, ni bilo, a vendar je v koaliciji naposled le prišlo do zavedanja, da je situacija na terenu preveč kritična, da bi lahko čakali z obravnavo in sprejetjem predlaganega zakona do marčevske redne seje Državnega zbora. Zato so pripravili svojo zahtevo za izredno sejo Državnega zbora, za katero smo tudi mi prispevali podpise - bolje pozno kot nikoli. Poleg interventnega ukrepa uveljavitve moratorija na prevoznice pri odpravljanju posledic škode zaradi žleda se s predlaganim zakonom uveljavljajo tudi nekatere druge trajnejše rešitve.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke od Vlade Republike Slovenije in od ostalih pristojnih služb pričakujemo, da bodo pozorno spremljale potek sanacije in pripravile še preostale ukrepe, ki bodo omogočili predelavo lesa pretežno v Sloveniji. Ocenjujemo tudi, da bo obdobje veljavnosti moratorija na prevoznice zaradi odprave posledic žleda treba podaljšati, saj je zelo težko verjeti, da bodo vse posledice odpravljene v dobrem letu dni. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pa od Vlade oziroma Ministrstva za kmetijstvo in okolje pričakujemo, da bo v času izvajanja tega zakona, ko do 30. aprila 2015 ne bo potrebnih prevoznic, pripravila ustrezno spremembo zakona, v katerem bo prevoznice črtala za stalno.
Ne glede na določene pomisleke bomo poslanci Slovenske ljudske stranke predlagani zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavila mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Vsi skupaj prav lepo pozdravljeni! Pred nami je novela Zakona o gozdovih, ki je vključena tudi v paket ukrepov za odpravo posledic naravne katastrofe, ki jo je v naših gozdovih povzročil žled. Podrobnejše ukrepe za odpravo posledic ledene ujme ureja t. i. intervencijski zakon. Vsebina Zakona o gozdovih se je v okviru obravnave na matičnem delovnem telesu dopolnila s členom, katerega določbo odpravlja administrativne ovire za hitro sanacijo gozdov in prevoznost gozdnih prometnic. Zaradi lažje sanacije škode se tako v 24. členu z dodano določbo predlaga poenostavljeno izkazovanje sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov brez prevoznic, in sicer do konca aprila 2015. Prevoznice bodo po novem do aprila 2015 tako potrebne le za gozdove v državni lasti, ostali lastniki gozdov pa bodo morali v tem času izpolnjevati evidenčne liste, v katere bodo vpisovali količino, vrsto in namen uporabe posekanega drevja. To dokumentacijo bodo morali hraniti pet let. S tem bomo zagotovili potrebno skrbnost pri sledljivosti lesa in lesnih
sortimentov, ki jo zahteva evropska uredba, ne bomo pa lastnikov obremenjevali s prevoznicami. S tem ukrepom se bo omogočilo hitro in učinkovito odstranjevanje poškodovanih in podrtih dreves, kar je predvsem pri iglavcih ključno za preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev gozdnega drevja. V Sloveniji smo že imeli veliko škodo zaradi podlubnikov, po domače lubadarjev, ki bodo v primeru nepravočasne sanacije povzročili veliko dodatno škodo.
Predlog zakona tako poleg imenovanih interventnih določb vsebuje določbe, s katerimi se določa pravno podlago za razdelitev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest iz naslova zbranega davka od gozdnih zemljišč na ravni lokalnih skupnosti. Predlog zakona pa predvideva tudi kazenske določbe za nadzor nad kršitvami določb 24. člena zakona. Prav tako zakon določa izjeme za prevoz do 6 kubičnih metrov lesa za lastno porabo. Nekateri, predvsem opozicija, menijo, da naj bi za les in gozdno lesni sortimente, namenjene lastni porabi, prevoznic ne bilo. Vendar naj tukaj dodam, da je tudi predlog spremembe Zakona o gozdovih sedanje opozicije, tedanje koalicije, kar je razvidno iz čistopisa z dne 8. 2. 2013, vseboval določilo o obvezni prevoznici, brez olajšav za lastne potrebe. Poslanke in poslanca DeSUS bomo predlog Zakona o gozdovih podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavila gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Šele nekaj mesecev nazaj smo nazadnje odločali o noveli Zakona o gozdovih. V Poslanski skupini Nove Slovenije smo mu že takrat nasprotovali, ker je uvedel predvsem dodatne birokratske ovire za kmete in za gozdarje Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Naslednja novela, ki jo zdaj obravnavamo, zadeve samo še slabša. Uvaja se nov dokument, nov obrazec, in sicer evidenčni list, na katerem bo lastnik gozda moral voditi podatke o lastni uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti ter ga hraniti pet let. Za krščanske demokrate je ob tem najbolj sporno to, da se ta dodatna birokracija uvaja samo za zasebnike, fizične osebe lastnike gozdov, za koncesionarje v gozdovih v lasti Republike Slovenije pa se ne spreminja nič. Ob vseh obremenitvah slovenskega kmeta, višjem katastrskem	dohodku,	popolnoma
neživljenjskem davku na nepremičnine, višjem davku na dodano vrednost, se ga na drugi strani še obremeni z neštetimi birokratskimi postopki in se mu še bolj onemogoči in otežuje delo. S tem predlagatelj nikakor ne sledi revizijskemu poročilu Upravljanje z gozdovi Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je za leto 2009
18
DZ/VI/48. izredna seja
ugotovilo, da obstaja tveganje, da niso evidentirani vsi gozdni lesni sortimenti, ki so bili pridobljeni iz gozdov, s katerim upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Poslanci Nove Slovenije smo že pri prejšnji noveli in tudi sedaj predlagali amandmaje, s katerimi bi se prevoznice uvedle le za les iz gozdov v lasti Republike Slovenije, zasebnikov pa z njimi ne bi obremenjevali. Poleg tega smo predlagali še nekaj rešitev, ki bi poenostavile delo lastnikov in gozdarjev Zavoda za gozdove, pa žal koalicija ni zmogla podpreti niti enega našega predloga na odboru.
Naj omenim še nekaj, milo rečeno, čudnih rešitev. Predlagatelj sicer predlaga, da se les iz lastnega gozda za lastno uporabo v količini do 6 kubičnih metrov lahko prevaža brez prevoznice, vendar tudi zelo rigorozno določa, kdo ga lahko sploh vozi. Vlada Republike Slovenije ob vseh omejitvah še kriminalizira medsosedsko pomoč in krščanski demokrati nismo edini, ki se sprašujemo, od kod je meja 6 kubičnih metrov, zakaj ne 8 ali 10. Pozivamo predlagatelje, da prisluhnejo lastnikom gozdov in odpravijo neživljenjske določbe tega predloga, sicer bomo že čez nekaj mesecev ponovno spreminjali zakon, kar pa ni dobra zakonodajna praksa.
Poslanci Nove Slovenije podpiramo dogovor, da se zaradi škode po zadnji ujmi uvedba prevoznic začasno zadrži, vendar se nam zdi eno leto prekratko obdobje. Večina lastnikov, da takrat ne bo uspela pospraviti vsega lesa, saj gre za ogromne prizadete površine. Krščanski demokrati bomo podprli amandmaja kolegov iz SDS, saj sta smiselna in vsaj malo izboljšujeta predlog novele. Zakonu pa ne bomo nasprotovali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo predstavil gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Dober dan vsem skupaj!
Državni zbor je pred parlamentarnimi počitnicami sprejel spremembo Zakona o gozdovih, ki je predstavljala del borbe Vlade Republike Slovenije proti sivi ekonomiji. Novela je bila sicer deležna burnih razprav in nasprotovanj. Pristojni minister je obljubil, da bo pripravljena nova, usklajena novela, ki bo popravila najspornejše člene zakona pri uvedbi prevoznice. Tako se dopolnjuje obstoječi sistem sledljivosti lesa na način, da se gozdne lesne sortimente spremlja iz gozda do končnega kupca. Pri tem pristojnim organom za izvajanje nadzora na terenu omogoča neposreden dostop do podatkov o izdanih odločbah, o poseku in prevoznicah.
V Pozitivni Sloveniji torej podpiramo rešitve, in sicer da uporaba prevoznic ni obvezna v primeru, če lastnik gozda prevaža gozdne lesne sortimente iz svojega gozda, katerih količina pri
enkratnem prevozu ne presega šest kubičnih metrov, če so gozdni lesni asortimenti namenjeni za lastno uporabo. V navedenih primerih mora prevoz gozdnih lesnih asortimentov spremljati originalen izvod dovoljenja za posek, ki ga je lastniku gozda izdal Zavod za gozdove Slovenije in izkazuje pravico do poseka. Zavod za gozdove bo prevoznice izdajal na stroške prevoznika. Določa se tudi obvezna stranska sankcija odvzema gozdnih lesnih sortimentov, če njihova skupna količina presega 10 kubičnih metrov, ter lesa in lesnih proizvodov, če njihova tržna vrednost presega tisoč evrov. Za ravnanje z zaseženimi in odvzetimi gozdnimi lesnimi sortimenti je pristojen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, izkupiček od prodaje odvzetih gozdnih lesnih asortimentov na javni dražbi se nameni za ukrepe v javnem interesu na področju gozdarstva - gradnja in vzdrževanje gozdnih cest, obnova in tako dalje. Sledljivost lesa naj bi zagotavljal spremenjen režim na način, da se gozdne lesne sortimente spremlja iz gozda do končnega kupca, pri tem pa se pristojnim organom za izvajanje nadzora na terenu omogoča neposreden dostop do podatkov o izdanih odločbah o poseku in prevoznicah.
Predlog zakona ureja tudi vzdrževanje gozdnih cest, ki je nujno za gospodarjenje z gozdovi. Ker novi zakon, ki ureja davek na nepremičnine, predvideva ukinitev pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, se v zakonu določa pravna podlaga za razdelitev sredstev za vzdrževanje cest iz naslova zbranega davka od gozdnih zemljišč na ravni lokalnih skupnosti. Namen današnje izredne seje pa je čim hitrejše sprejetje zakona, saj bo med drugim pripomogel k pripravi posledic februarske ledene ujme. Obravnava novele na redni februarski seji, kot je to sicer bilo predvideno, bi bila prepozna. Interventni ukrep je namreč treba sprejeti čim prej. Naravna nesreča, žled, ki je ob koncu januarja in v prvih dneh februarja prizadel Slovenijo, je namreč poškodovala slovenske gozdove v obsegu, kot ga ne pomnimo. S čimprejšnjo spremembo predloga želimo seveda, da se omogoči hiter pričetek izvajanja potrebnih sanacijskih del brez administrativnih postopkov, tako lastnikov gozdov kot javne gozdarske službe; omogočiti seveda hitro in učinkovito odstranjevanje podrtega in poškodovanega drevja ter s tem zagotoviti prevoznost gozdnih prometnic, preprečiti širjenje bolezni, odstraniti drevje in tako dalje. Prav tako se bo s hitro odstranitvijo poškodovanega drevja preprečilo zmanjševanje kakovosti in s tem vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Tako je na seji Odbora za kmetijstvo, ki je potekala 6. februarja, bil namreč predlog zakona dopolnjen z amandmaji, ki bodo poenostavili administrativne postopke in omogočili hitro ter učinkovito odstranjevanje podrtega in poškodovanega drevja. Velja, seveda, moratorij do 30. aprila 2015.
19
DZ/VI/48. izredna seja
Bi pa tu vseeno pohvalil konstruktiven pristop Poslanske skupine SLS, ki je skupaj z nami oziroma koalicijskim partnerjem vložila zahtevo za sklic današnje izredne seje.
V	Pozitivni Sloveniji bomo seveda predlog zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Imamo še eno predstavitev stališča. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani!
V	Slovenski demokratski stranki podpiramo vse ukrepe, ki pozitivno prispevajo k reševanju nastale situacije v slovenskih gozdovih, v gozdarstvu in na slovenskih kmetijah. Zadnji dogodki v slovenskih gozdovih kažejo na to, da smo v Slovenski demokratski stranki imeli še kako prav pri rešitvah v noveli Zakona o gozdovih, ki smo jo pripravili pred tremi meseci in sta jo na žalost Vlada in koalicija zavrnili.
Zakon, ki ga želi koalicija zdaj sprejeti, prinaša poleg visokih kazni na dolgi rok več ali manj dodatne administrativne ovire lastnikom gozdov. Upravičeno smo pričakovali, da se bo za čas sanacije pripravilo ukrepe, ki bodo omogočili lastnikom gozdov hitro, racionalno in nemoteno sanacijo gozdov, saj bi vsako birokratsko oviranje že tako hude posledice ujme, samo še povečalo. Postopke odkazovanja lesa za sečnjo, spravilo in prevoze je treba bistveno poenostaviti.
In kaj danes predlaga Vlada? Predlaga, da se kot intervencijski člen zakona, ki bo poenostavil postopke in hkrati ohranjal sledljivost gozdno lesnih sortimentov opredeli 24. člen zakona. Vse lepo in prav, če vsebina člena ne bi bila pravzaprav identična našemu zakonu, ki ga je koalicija zavrnila pred tremi meseci. Kaj smo v Slovenski demokratski stranki takrat predlagali? Predlagali smo enostavno listino o prevozu, ki jo spišeta dobavitelj in kupec oziroma prejemnik gozdnih lesnih sortimentov, znižali smo kazni in lastnikov gozdov nismo obremenjevali s količinami lesa, ki ga lahko prevaža za lastne potrebe. Sedaj Vlada predlaga skoraj identičen predlog amandmaja in veseli nas, da smo tlakovali pot razumni rešitvi. Seveda bi bilo prelepo, če bi s tem končali. Vlada se je na žalost odločila, da bo ureditev v 24. členu, torej brez prevoznic, z znižanjem kazni in s prevozom neomejene količine lesa za lastne potrebe, veljala le do 30. 4. 2015. Ta rok je po mnenju Slovenske demokratske stranke nerealen, do takrat gozdovi zagotovo še ne bodo sanirani, sploh zato, ker govorimo o škodi v gozdovih katastrofalnih razsežnosti. Najmanj, kar bi pričakovali oziroma kar bi morali v zakonu opredeliti, da tovrstna poenostavitev velja do konca sanacije posledic žledoloma. Glede na to,
da je Vlada v 24. členu zapisala, da se kljub poenostavitvam še vedno zagotavlja potrebna sledljivost, kot zahteva uredba Evropske unije, v Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da bo tudi v prihodnje po sanaciji gozdov obveljala zdrava pamet in bosta sečnja in prevoz enostavna, brez odvečnih administrativnih ovir. Sedaj pa pride na vrsto tudi racionalna odprava posledic ledene ujme v slovenskih gozdovih. Trenutna ocena škode po izjavi gospoda Oražma iz Zavoda za gozdove znaša vrtoglavih 200 milijonov evrov. In mi se bojimo, da ta številka še ni končna in da se zna celo podvojiti. Davkoplačevalski denar, namenjen za sanacijo gozdov, bo treba skrbno in transparentno porabljati, hkrati pa zasledovati tudi časovno učinkovitost. Predlagamo, da v času odpravljanja posledic po naravni nesreči nacionalne razsežnosti ministrstvo do končne sanacije posledic žledoloma zagotovi subvencije za sadike za pogozdovanje, obžetev in nego mladja.
Za konec, še enkrat, to vprašanje namenjamo Vladi: zakaj lastnike gozdov, ki sekajo za lastne potrebe in imajo odločbo o poseku, obremenjujete z omejitvijo možnosti prevoza le na 6 kubičnih metrov? Zakaj uvajate plačljive prevoznice, če ugotavljate, da se z enostavno listino o prevozu zagotavlja potrebna skrbnost, kot jo zahteva uredba Evropske unije? Zakaj uvajate nesorazmerno visoke kazni za prekrške, ki so kar nekaj desetkrat višje od vrednosti naloženega lesa? To so vprašanja, na katera boste morali odgovoriti; odgovoriti predvsem lastnikom gozdov. Mi več kot smo naredili, ne moremo. Edino upanje so še naši amandmaji. A glede na predhodne izkušnje s koalicijo se jim po mojem mnenju, bolj slabo piše. Škoda. Škoda je predvsem za lastnike gozdov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženima amandmajema. Najprej dajem v razpravo 2. člen ter vloženi amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Želi. Vidim eno željo po razpravi. Besedo ima gospod Tomaže Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Predstavniki ministrstva, podpredsednica, kolegi, kolegica! Morda eden zadnjih poskusov ali pa morda niti ne, kajti če koalicija ne bo prisluhnila, se bomo slej ko prej srečali z novelo zakona, ki ga bomo ponovno vložili v SDS, kajti če vas zdrava kmečka pamet ne prepriča, vas bodo slej ko prej določeni drugi argumenti, da je prevoznica, kljub temu da imamo že odločbo o sečnji, imamo listino o prometu, nepotrebna. Popolnoma nepotrebna. Še najbolj pa je nepotrebna za lastnike gozdov. Za to idejo, na katero na žalost na odboru nisem dobil odgovora,kajti prevoznica se ne izda, če ne presega 6 kubičnih metrov. Na
20
DZ/VI/48. izredna seja
odboru sem vprašal, kateri strokovnjaki in katera stroka ter s katerimi analizami in strokovnimi podatki je prišla na to idejo 6 kubikov. Zakaj ne 4, zakaj ne 5, zakaj ne 8, zakaj ne 10? Kdo se je spomnil te številke in zakaj? Ali je to neka polletna poraba neke manjše enostanovanjske hiše, primer, gradnja letnik 1980, in je to polletna poraba, ali kakšna druga strokovna analiza, ki me bo prepričala, da je 6 kubičnih metrov prava številka. Ker na odboru nisem dobil pametnega odgovora, spoštovani predlagatelji, predstavniki ministrstva, upam, da boste danes slovensko javnost, predvsem pa slovenskega kmeta, slovenskega gozdarja in na splošno slovensko podeželje, ki ga ta zakon najbolj tangira, podučili, zakaj ste se odločili za ta korak. Sam sem dobil kar nekaj očitkov, ko sem rekel, da je ta točka 6 kubičnih metrov popoln idiotizem, so rekli, da sem žaljiv. Jaz se bom opravičil vsem tistim, ki naj bi jih žalil, če bom dobil imena strokovnjakov, imena organov, imena uprav, imena agencij, ki so prišli s to številko, in zakaj so prišli s to številko. Dokler pa tega ne bo, pa pojdite na teren, vprašajte ljudi, ki vsakodnevno pri svojem delu uporabljajo zdravo kmečko pamet, pa vam bodo rekli, da je to popoln - in še enkrat si bom upal to reči - idiotizem. Še več! Ne samo 6 kubičnih metrov, napisali ste tudi: "... so namenjeni lastni uporabi in jih prevaža lastnik gozda, njegov zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partner v registrirani istospolni skupnosti ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do tretjega kolena." Skratka, medtem ko to še ožimo, na drugi strani uničujemo dobro medsosedsko pomoč, ne samo s tem zakonom, pripravljate tudi spremembe zakona o delu na črno, kjer boste na primer nekega soseda samo zaradi tega, ker njegov sin ali starš nima dobrega traktorja, ima pa ga njegov prijatelj, lahko oglobili ne samo po enem zakonu, ampak po več zakonih. Še bolj je nesmiselna ta številka 6 kubičnih metrov za prevoznico, ko govorimo o tem, kot ste sami zatrdili na odboru, da gre tu za enkraten posek oziroma za enkraten prevoz lesa. Torej, ne gre ne za dnevni, ne za tedenski, ne za mesečni, ne za letni, ampak za enkraten prevoz. Primer: če bi imel sam 6 močnih bratov in sester - kolikokrat na dan bi lahko odpeljali? Nekdo, ki pa nima več živih staršev, nima bratov in sester, pa bo imel problem, karkoli s to prevoznico početi. Skratka, želim vam dopovedati, toliko praktičnih nesmislov boste s to teoretično neumnostjo naredili, da bo ljudi na terenu bolela glava.
Seveda, na koncu bomo pa krivi mi, poslanci, ki smo v prvi vrsti vsi enaki, vsi sprejemamo samo neumnosti in vsi sprejemamo take zakone. Ne, sam sem odločno proti in zakona v takšni obliki nikoli ne bom podprl. Zato smo tudi predlagali amandma, da se črta besedilo " ., če njihova skupna količina ne presega 6 kubičnih metrov". Skratka, ta določba ni ne logična, ni ne življenjska oziroma je po mojem celo norčevaje iz zdrave kmečke pameti,
predvsem pa iz slovenskega gozdarja, kmeta. Skratka, še eden v vrsti ukrepov, ki dajejo sol na rano slovenskega podeželja. Ne bom govoril o vseh ostalih davkih, zakonu o vinu pa davku na nepremičnine in tako naprej, ker bi vzel čas nekomu, ki bo verjetno še kaj drugega povedal. Skratka, resnično, teh 6 kubičnih metrov za enkraten posek je popolna neumnost, pri tem da to omejujemo samo na družinske člane.
Danes je bilo slišati, kako so kmetje lopovi, z ujmo ali brez ujme, ki nas je prizadela, mali kmetje, ki potrebujejo les za postavitev kakšne ute ali da lažje preživijo zimo na toplem; da so neki tatiči, skoraj mali kriminalci, medtem ko se ta zakon in ta prevoznica ne dotikata tistih, ki pa so glavni problem upravljanja s slovenskimi gozdovi - to pa so koncesionarji. O tem bom tudi v ponedeljek vprašal pristojnega ministra, kako je s koncesionarji v državnih gozdovih, in glede na to, kaj sem vse dobil informacije s terena, kako pa ti koncesionarji delajo s slovenskim gozdom in tudi s pomočjo državnih institucij kradejo ne smo les, ampak tudi denar in ga izvažajo v Avstrijo les, denar pa verjetno kam drugam - tega problema pa ne znamo rešiti. Zelo zanimivo. Znamo reševati oziroma še bolj neumno narediti realne življenjske zadeve; ne, njih je treba dati navadnim ljudem, navadnemu kmetu je treba dati nove birokratske ovire, medtem ko pa drugega segmenta, ki pa je ključni problem, če govorimo pri Zakonu o gozdovih, državni koncesionarji - ne, tam pa reče ministrstvo, to pa ni naš problem, to pa ni rešitev.
Skratka, že v celotnem zakonu, tudi če bomo sprejeli naša dva amandmaja, tako k 2. členu, kjer želimo to prevoznico v neki meri ukiniti, pa tako v 24. členom, ko želimo, da se ta prevoznica malo dlje ne uporablja, ima ta zakon toliko neumnosti, od visokih prekrškov in glob do tistih nesmislov o traktorski prikolici, o tistih neumnostih, o 10 centimetrih, kjer ste dali na debelejši strani - to bo slovenskemu kmet prav gotovo olajšalo življenje, ja resnično.!
Skratka, toliko neumnosti v tem zakonu, da resnično apeliram, spoštovani kolegi in kolegice, tisti, ki imate kaj dobrega mnenja o slovenskem podeželju, podprite ta in naslednji amandma Slovenske demokratske stranke, da ta zakon naredimo vsaj malo bolj življenjski, malo bolj logičen in veliko bolj antibirokratski. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za besedo je prosila mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Izvolite.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, predsedujoča! Najprej naj povem, kot sem že večkrat povedala tudi na matičnem odboru, pa tudi s tega mesta, da smo priprave spremembe zakona, o katerih danes razpravljamo in ki jih imamo na mizi,
21
DZ/VI/48. izredna seja
izvršili s predstavniki vseh deležnikov v gozdarstvu in v gozdno lesni verigi. Mi smo te pripombe pripravljali skupaj s predstavniki Zveze lastnikov gozdov, s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, z Zavodom za gozdove Slovenije, z vsemi, ki nekaj v slovenskem prostoru pomenijo, tako kot se tiče interesa v gozdarstvu kot kar se tiče stroke. Tako upam, da smo našli neke rešitve, ki bodo dosegle, prvič, svoj namen. Namreč, to, da se zagotovi sledljivost, kar se tiče prometa z lesom, in drugi cilji, ki jih ima zakon, in predvsem, da so narejene na način, ki je za te lastnike gozdov v prvi vrsti vzdržen in izvedljiv. V to sem prepričana, ker so nas pri teh spremembah zakona podprli.
Drugo, kar bi želela povedati, pa se nanaša prav na ta amandma, in sicer na predlog amandmaja socialnodemokratske stranke, ki predlaga črtanje 6 kubičnih metrov. Poglejte, najboljše je, da je en red, red za vse in da ni nobenih izjem. Ampak za izjemo, kdaj pa vendarle ta dokument, ta prevoznica ni potrebna, smo se odločili skupaj. Pri tem smo gledali to, kaj nam na eni strani nalaga evropska zakonodaja, in drugo, kaj je smiselno za lastnike. Skupaj smo se zmenili, da je ta izjema potrebna ali smiselna samo, če gre za lastne prevoze. Lastne prevoze izvajajo družinski člani, seveda ni nujno, da lastnik izvaja ali da lastnik vozi traktor, lahko vozi traktor in prikolico drug član družine oziroma nekdo v ožjem sorodstvu. Skupaj smo se strinjali, da je 6 kubičnih metrov meja enega prevoza z enim dobrim traktorjem in eno veliko prikolico. Daleč od tega, da bi imeli vsi kmetje tako zmogljive traktorje in tako velike prikolice! Imajo pa nekateri večje. To so tisti, ki so jih tudi nabavili, recimo, predvsem v zadnjem času, ko smo take investicije tudi spodbujali s programom razvoja podeželja in ki so res v bistvu, kar se tiče gozdarstva - ne eni tistih malih lastnikov, mi jih imamo 460 tisoč lastnikov gozdov in milijon 200 hektarjev gozdov in si lahko preračunamo, kakšna je povprečna posest, zelo hitro. In tukaj ne govorimo o tistih majhnih lastnikih, ampak je nekaj takih fizičnih oseb, kmetov, lastnikov gozdov, ki živijo od gozdarstva; in ti imajo tudi zmogljivejše stroje, se strinjam, in prikolice in lahko več naenkrat peljejo, ampak ker se v bistvu s tem ukvarjajo res profesionalno, tudi za njih je bilo sprejemljivo, da je ta omejitev. Ti bodo pač, vsakič, ko bodo vozili les, napisali tudi prevoznico. Tako to, kar ste spraševali o tem, po mojem za to ureditev ni smiselno, ampak ključno je to, da je bila ta omejitev oziroma ta izjema dogovorjena z vsemi socialnimi partnerji, tako da mi tak predlog zakona tudi predlagamo z neko sigurnostjo, da to tudi teren sprejema.
Potem pa bi želela še povedati vseeno, čeprav sem na tem mestu to že večkrat razložila, pa naj ne bo odveč tudi tokrat, ker tudi večkrat so bile slišane nasprotne trditve. Najprej, kar se tiče raznih nepravilnosti s strani koncesionarjev ali pa Sklada kmetijskih zemljišč, ki upravlja z državnimi gozdovi. Mi kot
ministrstvo smo seveda zainteresirani oziroma smo dolžni skrbeti nad tem, da se z državnim premoženjem, torej tudi z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ravno gospodarno in smo še kadarkoli smo dobili kakršnekoli informacije s terena, tudi sprožili ustrezne postopke. Tudi kazenske - oziroma tudi organom pregona smo predali določene primere, ko je kazalo na sum takih dejanj.
Kar se pa tiče sledljivosti lesa iz državnih gozdov, je bilo pa tudi že večkrat poudarjeno, pa še enkrat ponovim. Vsak hlod, ki gre iz državnega gozda, ima pribito ploščico z neponovljivo kodo. S teh ploščic s temi kodami se pred odvozom te hlodovine s kamionske ceste oziroma iz gozda sporoči po dlančnikih v informacijski sistem Zavoda za gozdove in Sklada, kaj je bilo točno odpeljano. Tako da če ste vi na žagi in gledate hlodovino, vi vidite, katera hlodovna je iz državnih gozdov in katera ni, ker ni pač tako označena. Ker pa je bila uredba dejansko - to označevanje in sledljivost določa uredba, ki ureja koncesije v državnih gozdovih in določa več kot zakon -, smo pa zdaj pri teh spremembah zakona nedvoumno napisali, da mora imeti ta dokument, ki spremlja les iz državnih gozdov, vse elemente, kot jih ima tudi prevoznica, ker uredba jih je res določala več, ampak zdaj tudi pravimo v zakonu eksplicitno in se s tem izenačujejo ti dokumenti. Se pravi, uredba nikakor ne more potem predpisati manj, tudi to seveda nikoli ne bi bil namen države, da pri predpisala manj, ampak zdaj tudi zakon to veleva.
Toliko bi bilo na to razpravo gospoda Lisca. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Repliko ima gospod Tomaž Lisec, potem pa še gospod Robert Hrovat. Izvolite, gospod Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Samo dva stavka. Najprej glede sledljivosti. Upam, da bodo vsi poslanci prebrali 94. člen. Imamo odločbo o sečnji in imamo listino o uporabo in prevozu in sedaj imamo še prevoznico. Ne mi reči, da je prevoznica tisti dokument, brez katerega pa ne gre, če hočemo govoriti o sledljivosti slovenskega lesa v slovenskih gozdovih, lepo vas prosim.
In drugo. Če je red za vse, zakaj ta zakon izključno velja kot delni napad na lastnike zasebnih gozdov, s koncesionarji v državnih gozdovih pa se ne ukvarja. Če je red za vse, naredite tak zakon, da bo red za vse, ne pa, da red delate samo pri manjših in jih kriminalizirate. Prosim, nehajte to početi!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Robert Hrovat ima besedo.
22
DZ/VI/48. izredna seja
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Poglejte, v Slovenski demokratski stranki se strinjamo, da mora biti nek dokument. Strinjamo se z neko listino, kakorkoli jo že poimenujemo. Vi jo poimenujete prevoznica, mi bi jo poimenovali listina, ki bi jo izpolnili sami brez Zavoda za gozdove, tako kot zdaj opredeljujete v 24. členu. Strinjamo se tudi, da je potrebna sledljivost, zagotovo je potrebna. Ampak vi sami ste v 24. členu zapisali v obrazložitvi, da je s tem sledljivost zagotovljena, tudi s takšnim členom, kakršen je 24., kjer poenostavljate zadeve - in je prav, da jih poenostavljate in to tudi mi podpiramo. Ampak, zakaj potem po preteku tega roka, ki ste ga opredelili za eno leto, zakaj potem od takrat naprej je pa treba imeti prevoznico, ki jo bo treba iskat na Zavod za gozdove in jo bo treba plačati? Zakaj? A je res temu namen samo to, da boste nekaj pokasirali? Poglejte, sami sebe demantirate. Govorite o tem, kako je potrebna sledljivost in da zasledujemo uredbo Evropske unije - okej, hkrati za eno leto omogočate na tak način, ampak notri zapišete, da omogoča sledljivost.
Ampak, da se vrnem na amandma. Poglejte, za vse tiste, ki nas ta trenutek gledajo in poslušajo in so lastniki gozdov - koaliciji jaz kaj več najbrž ne morem razložiti, ker je vsak odločen že, kako bo potem tudi glasoval. Ampak poglejte, lastnik gozda gre po odločbo o poseku, za posek v svojem gozdu - v svojem gozdu! -, dobi odločbo o poseku, gre v gozd, poseka, ne vem, bom rekel na pamet 30, 50 smrek, zraven še kakšen kostanj za kurjavo, kakšno bukev in tako naprej. In on je oddaljen od tega gozda, njegovo bivališče namreč, recimo, 10 km ali pa 15 km in zdaj vi temu lastniku gozda daste jasno navodilo oziroma če ne bo tako ravnal, bo kaznovan. Več kot 6 kubičnih metrov naenkrat brez prevoznice ne more peljati. To je en klasičen primer. Ta gozd je pa oddaljen od njegovega bivališča, recimo, sem rekel 10, 15 km - in se boji s traktorjem odvažati po glavnih cestah ta les in bo najel nekega prevoznika, ki bo ta lesa naložil in ga naenkrat pripeljal domov, ga stresel na njegovo dvorišče, na njegov travnik in bo počakal, da se bo pač potem razžagal. Zdaj po poslušajte. Kaj ste vi s tem naredili? Onemogočili ste mu oziroma ste ga omejili in birokratsko obremenili. Pa še plačati bo moral, ker več kot 6 kubikov ne sme peljati, bo moral ta prevoznik seveda dobiti prevoznico oziroma lastnik gozda prevoznico, da se bo odpeljal ta les domov. Torej nepošteno, nepošteno do lastnikov gozdov! Kljub temu da ima odločbo o sečnji, ga vi omejujete, da lahko pelje samo šest kubikov! In ste zapisali še to notri, da lahko vozi on, najožji sorodniki, brat, sestra, mož in tako naprej. Glejte, to je res norčevanje, norčevanje iz lastnikov gozdov. Vi jim omogočite, da lahko sekajo, je njihova last, in vi jih omejujete, da več kot 6 kubikov pa ne bo peljal. Temu mi nasprotujemo. Mi bi želeli, da se teh 6 kubičnih
metrov črta, ker bi to pomenilo, če ti v svojem lastnem gozdu sekaš na podlagi odločbe o sečnji, dobiš prevoznika, ta les se ti pripelje domov, pripelje na žago - kakorkoli. S tem on ni naredil nobenega prekrška. On ni naredil nič narobe. On dela pošteno. Res imam občutek, da se želi s prstom kazati na male kmete, na male lastnike gozdov, ki si iz teh gozdov zagotavljajo kurjavo ali pa mogoče kakšno stvar, da si doma naredijo ali pa uredijo - z domačim, svojim lastnim lesom. Pa zakaj to delamo? Za to res ni nobene potrebe. Ozrite se na tiste, ki na veliko prevažajo in kupujejo na kamionskih cestah in tako naprej les in švercajo! Zato mi ne nasprotujemo neki listini o prevozu, absolutno ne, in tudi se strinjamo z vsemi podatki, ki ste jih vi navedli zdaj v 24. člen, da mora biti na teh, pa recimo temu prevoznicah, ampak ni potrebno, da to prevoznico plačujejo lastniki gozdov. Zakaj bi Zavod za gozdove izdajal neko prevoznico in to zaračunaval, če se lahko onadva zmenita, treba je samo jasno pravila napisati, kaj bo na tej listini pisalo - zgodba končana. V zakon zapisati, pet let pa jo moraš hraniti za inšpekcijo in vse. In sledljivost je zagotovljena, stroška pa ni nobenega. Tukaj pa bo strošek. In to je narobe.
Poglejte, rekel bom, da je slovenski narod pošten, skrben, sploh če govorimo o podeželju. In izhajal bi iz tega stališča, ne bi izhajal iz stališča, da so vsi na podeželju oziroma večina ljudi, lastnikov gozdov kriminalci. Poglejte, kakšne kazni ste uvedli. To je noro. Kazen 30 tisoč evrov. Koliko pa je vrednost lesa na enem kamionu?! Pa to je desetkratna cena, tu ni sorazmernosti! Tako je treba tukaj res narediti en razmislek in apeliram predvsem, jasno, na koalicijo: teh 6 kubikov si je nekdo izmislil. V prvotnem zakonu pred pol leta - ne zdaj že več -, pred 8 meseci, 9, ko ste prvič prišli s spremembo Zakona o gozdovih, tam notri ni bilo nobene omejitve, vsi so morali imeti prevoznico. Seveda je koalicija, verjamem, da ste se pogajali ali ste se usklajevali okrog tega zakona, in ste rekli, da je to res noro, da lastnik gozda na podlagi odločbe o sečnji ne more iz svojega gozda prepeljati svojega lesa. In ste pogruntali, da bi bilo dobro, okej, pa naredimo neko ... naredimo 6 kubikov. Verjamem, da je bilo temu tako. Mislim, da tukaj ni bilo nobene stroke zadaj, ampak je bilo to čisto usklajevanje znotraj koalicije, ker dejansko vem, da se tudi vam zdi to norost. Seveda, na ministrstvu so vas omejili na 6 kubikov - ampak zakaj? Zakaj? Čemu? Če odločba o sečnji je, les bo uporabljal za lastne potrebe, zakaj potem to počnemo? Res no, dajte, prosim vas, še enkrat razmisliti, preden bomo glasovali o tem amandmaju, ali je pametno, da omejimo lastnike gozdov na 6 kubičnih metrov, da lahko prevažajo sami, ali jim rečemo, da pač lastnik gozda z odločbo o sečnji lahko prevaža les za lastne potrebe in sploh ne rabi ničesar. Tako bi bilo prav. Ampak, pač, kot sem že prej ob predstavitvi stališča povedal, nekega velikega upanja nimam
23
DZ/VI/48. izredna seja
več, pripravili smo amandmaje na prvi zakon, na prvo novelo, pripravili smo svoj zakon, pa je bil zavrnjen. Pripravili smo amandmaje na odboru, pa so bili zavrnjeni. Amandmaji so zdaj še na plenarni seji, pa očitno bodo spet zavrnjeni in res ne vemo več, kaj bi lahko naredili. Ampak sledljivost je zagotovljena, strinjamo se, da mora biti neka listina, ampak naredimo to enostavno, poenostavimo. Ne komplicirati! Ne dodatno birokratizirati in ne administrativnega bremena dajati preprostim ljudem, ker ni nobene potrebe. Nobene potrebe, sploh kar se tega amandmaja tiče.
Zdaj pa to, kar je prej povedala državna sekretarka. Pa vam bom prebral stališče lastnikov gozdov. Vi ste rekli, da ste se z njimi usklajevali in da ste se z njimi uskladili, jaz pa menim, da ste se samo usklajevali in da se niste uskladili, sploh pri Zakonu o gozdovih. Namreč, "Prevoznicam za les vnaprej ne nasprotujemo," to so napisali, "ampak se bo zelo hitro pokazalo, če je na trgu res 1 milijon kubičnih metrov nelegalno posekanega lesa in od kod prihaja" itn. In v nadaljevanju - da ne bom vsega bral, ker je škoda časa - "Zaradi neštetega takšnega sistema, kot je zdaj predviden, ne podpiramo, saj ne bo upravičil stroškov, predvsem pa ne bo dosegel namena. Povzročil bo samo dodatne stroške in še večjo birokratizacijo gozdarstva." Zdaj, ko ste prišli z novim zakonom, je vse to zajeto tudi v tem zakonu. Ali menite, da bo zdaj pa drugače? Veste, če se vi usklajujete, če se usklajujete z lastniki gozdov, še ne pomeni, da ste se uskladili, ampak ne glede na vse, je slovenski kmet lastnik gozda, res mu lahko prisodimo ali pa damo izhodišče, da je pošten, da ne gre za goljufijo, da ne gre za goljufanje, da gre za delo, ki ga opravlja z veseljem, da s tem pripomore k ohranitvi kmetijske ali pa gozdne krajine. Iz tega moramo izhajati in teh 6 kubikov je zanesljivo izven tega. Zato predlagamo in res prosim še enkrat, da bi ta naš amandma podprli in s tem razbremenili lastnike gozdov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Sedaj vidim tukaj željo po razpravi.
Gospa Iva Dimic. izvolite. In gospod Mirko Brulc potem.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovana državna sekretarka, predstavniki ministrstva!
Poslanska skupina Nove Slovenije je napovedala podporo amandmajem Poslanske skupine SDS pri Zakonu o gozdovih. Jaz bi pa vas rada čisto konkretno vprašala, če je temu res tako.
Včeraj me je klical kmet, ki spravlja les na Postojnskem in mu je inšpektorica rekla, da les, ki je na vlaki, če me razumete, na gozdni cesti, pri prodaji ne potrebuje prevoznice. Ker kot
prevoznica je potreben prevzemni list oziroma odkupni list in to je merodajno.
Potem imam vprašanje tudi glede težav s prevoznicami - da se ne da preko prevoznic zagotoviti sledljivosti vsega lesa iz slovenskih gozdov. Tukaj imam v mislih predvsem droben les, ker so ga v tem času napadli lubadarji -razklana drva, vse to se tehta in prodaja, odkupuje na tono. Tega pa prevoznice ne predvidevajo, tega odkupa, ker se ne meri na kubične metre, ampak gre to na tono. Skratka, gospa državna sekretarka, to še bolj potrjuje pravo držo Nove Slovenije, da so prevoznice namenjene samo zategovanju pasu malega lastnika, malega kmeta in da te prevoznice dejansko ne sledijo tistemu namenu, kar je, ker če ne sledijo namenu, bom rekla prodanemu lesu, zakaj je potem treba uvajati prevoznice do 6 kubikov - za to, kar si domov pripelje vsak kmet. Te prevoznice morajo slediti samo temu lesu, ki ga oni domov pripeljejo za domačo uporabo.
Še enkrat pozivam: razmislimo. Tudi to, v poslanski skupini smo podprli amandma, da se prevoznice zadržijo za eno leto, kar se nam zdi, da je edino pravilno v tem času. Ampak razmislimo, ali je ta prevoznica res pravi dokument, ker imamo odločbe o poseku, odločbe o poseku. V poslanski skupini in tudi sama vedno poudarjam, da nadgradimo z nekimi operativnimi šiframi, ali ne vem s čim, te odločbe in naj te spremljajo potem les. Ni treba, da se zdaj uvajajo še evidenčni listi, kakor predvideva zakon, in še dodatno bodo plačljivi. Mislim, da je vse skupaj šlo s temi prevoznicami prehitro, da smo se hoteli prehitro odzvati ali pa biti všečni nekomu in da nismo razmislili in nismo predvideli vseh težav. Še enkrat: res me zanima, kakšne rešitve imate za les, ki prodaja oziroma odkupuje na tono. Pa še to, inšpektorica je sama povedala, da prevoznice niso potrebne, veste, in znotraj inšpektorata imajo dve različni tolmačenji. Vsi, ki so prišli na inšpektorat, to so bivši zaposleni na Carinski upravi, te prevoznice zahtevajo. Tako tudi sami uporabniki oziroma nadzorniki v nadzoru nad prevoznicami imajo dve ločeni mnenji in dve razlagi tega zakona, kar spet govori, da zakon ni razumljiv. Žal mi je, da v Državnem zboru sprejemamo take zakone, ki so nerazumljivi. Pri tem se še bolj potrjuje dejstvo, da bi morali zakon dati prebrati, tako kot v stari Avstriji, najprej kmetu in če ga on razume, potem je zakon razumljiv in se ga lahko izvaja. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc, za njim gospod Jožef Horvat.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa za besedo.
Namen tega zakona je vsekakor zaščititi majhnega kmeta, s temi dokumenti ga zaščititi. Če verjamemo ali ne, komu so kradli v gozdovih - kmetu, majhnemu kmetu!
24
DZ/VI/48. izredna seja
Koncesionarji so zunaj tega, bi rekel, prav zaradi tega, kar je bilo rečeno, ker so že sedaj tako kontrolirani, da majhen kmet nikoli tako ne bo. Sam sem se posvetoval s predstavniki gozdnega gospodarstva na našem območju, ki so rekli: "Nas to ne prizadene nič, ker imamo že sedaj tako sledljivost, da lahko ustaviš kamion kjerkoli in se točno ugotovi, od kod je tista hlodovina in kam je namenjena." Glejte, nihče danes tukaj z nobene strani ni govoril o kriminalcih in tako dalje. To so težke besede, ki ne spadajo sem. Zato mislim, da je bilo danes že zelo veliko všečne razprave, češ, vse je zanič, uničujemo kmeta in tako dalje, v resnici ga pa želimo zaščititi.
Eno je dokument odločba o sečnji. Vprašam, ali lahko s to odločbo o sečnji nekdo pelje ne desetkrat, stokrat iz gozda neko hlodovino in vedno pokaže odločbo o sečnji in reče, da tisto včeraj pa ni bilo od tam.
Prevoznica. Imeli smo situacijo, ko je policija ustavila prevoznike, pa ni mogla drugega kontrolirati, kot samo tehtati, ali je vozilo preobremenjeno in ali ima voznik šoferski izpit, ne pa, od kod les, kam gre, čigav je in podobno. Tudi jaz prosim predstavnice ministrstva, naj povejo, kolikšen bo strošek te prevoznice v evrih, da vemo. Če je to tako velik strošek na tisto, kar - jaz vem, koliko je, ampak je treba za medije povedati, ker vedno govorimo, kakšen blazen strošek je. Enako govorimo o energetskih izkaznicah: prodaš hišo, stanovanje, na primer, za 180 tisoč evrov, strošek za energetsko izkaznico je pa 200 evrov. Ampak to je druga zgodba.
Zakaj 6 kubikov? Tak dogovor je, seveda ne z vsemi 100 tisoči lastniki gozdov, ampak z verificiranimi, ki ugotavljajo, da je 6 kubikov neka normalna kubatura. Če bo pa imel velik stroj, kot je že bilo rečeno, in zastonj vam tu predstavnica razlaga, ker ne slišite, če ima ogromen stroj, ogromno prikolico, bo naložil 20, 17, 15 kubikov, ampak bo imel pač prevoznico in bo stvar čista. Za mene so v vseh teh razpravah res nerazumljive te sorodstvene vezi - zakaj je to potrebno, tega pa res ne razumem. Zakaj ne bi sosed peljal meni domov, sem lastnik gozda, pa nikoli ne bom imel traktorja. No, nisem lastnik, ampak dajem primer. Vse drugo pa me seveda navaja na to, da je treba na tem področju uvesti red. To želijo vsi, lastniki gozdov, delavci, izvajalci v teh gozdnih sredinah in že sedaj se nam je pokazalo, da že v tem prvem obdobju, ki ga sedaj popravljamo s temi dokumenti, da se je marsikatera pot ustavila, da se je marsikaj preprečilo in tu moramo pohvaliti kmetijsko ministrstvo. Ne nazadnje če omenjamo drugo dejavnost, pekarsko industrijo. Ko je šla akcija, kontrola in so ugotovili, da so toliko ton kruha prodali, pa niso kupili niti kile moke; se pravi, vsak, ki je hotel, je lahko v tej državi goljufal. In potem so nastradali tisti poštenjaki, ki tega namena nikoli niso imeli. Zato uredimo stvari in boste videli, ko se bo ta zadeva uvedla, čez leto, dve, ne bo
nobenega glava bolela - samo tiste, ki jih bodo ujeli na goljufiji. Tisti pa morajo plačati. Vedno rečem skozi naselje peljem počasi, predvsem zato ker se bojim kazenskih točk in kazni, ker vsi smo pa super vozniki in jaz lahko peljem tudi 100. Ni problema! Nek tak primer mora biti. V mnogih državah v Evropi takih sankcij ni treba več imeti, ker so stvari urejene, ker vedo, da se goljufati ne izplača, in niti ne pomisli, da bi to delal.
Tega amandmaja SDS ne bom podprl, Socialni demokrati bomo pa podprli spremembo tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat. Repliko ima gospod Robert Hrovat. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Repliciram kolegi Brulcu, ker se mi zdi, da me ni dobro razumel. Poglejte, mi smo zelo jasno povedali na začetku: mi ne nasprotujemo dokumentu, ki mora spremljati les. Nikoli nismo rekli, da temu nasprotujemo. Govorili pa smo o tem, da bi bilo treba za prevoz lesnih sortimentov pripraviti le neko listino, ki bi vsebovala - poglejte -: datum, kraj izdaje, o datumu prevoza, pri odvozu od sečišča, o dobavitelju, prevozniku, datumu in kraju ure nakladanja, o kupcu oziroma prejemniki, o kraju razkladanja, o vozilu, o vrsti, količini gozdno lesnih sortimentov. To bi bila listina, ki bi jo izpolnili: prodajalec, kupec, voznik. Obrazec, neplačljiva prevoznica. Prej ste rekli, koliko bo prevoznica stala. Se mi zdi, da okrog 5 evrov, ne vem, če več, ampak poglejte, vsak dodaten strošek je nepotreben. Nepotreben, ker bi lahko uredili stvar na drugačen način. Zakaj mi trdimo, da bi lahko? Zato ker ste to zapisali v 24. člen, ta trenutek bo od danes ali odkar bo zakon začel veljati, pa eno leto oziroma do konca aprila naslednjega leta, to omogočeno. In zapisano je, da se sledljivost zagotavlja in dejansko se zagotavlja. Saj se res, ampak obrazec se bo objavil na spletni strani in ga bo lahko vsak potegnil dol brez da hodi na Zavod za gozdove, dobro, po prevoznico govorim, in se bo to izpolnilo in stvar bo tekla, sledljivost bo, stroška ne bo, vse je okej. Razumete? Mi se v detajlih ne strinjamo, ampak so zelo pomembni. Eno je obveza, neka prevoznica, če temu tako rečemo, ki jo mora iti nekdo iskat, jo je treba plačati. Zakaj, če je to lahko obrazec?! V 24. členu govorite o tem, da je to mogoče v naslednjem letu početi. Mi samo govorimo - potem v naslednjem amandmaju bomo o tem več govorili -, naj to ostane še naprej, ker je vse okej. Tukaj je ta problem. Teh 6 kubičnih metrov, o katerih sem prej govoril. Veste, teh 6 kubičnih metrov bi lahko izpustili in napisali, da moraš imeti odločbo o sečnji. Če les iz svojega gozda uporabljaš za lastne namene, za kurjavo ali za karkoli
25
DZ/VI/48. izredna seja
drugega, ne potrebuješ prevoznice. Končano! Poglejte, moj les je, sam ga bom pripeljal domov, pa dobil sem odločbo, da lahko sekam v svojem gozdu - in to je to! Samo za to gre. Zakaj omejevati na 6 kubikov in sploh pisati, to, kar ste pa potem v nadaljevanju povedali, pa sploh drži, da ožji sorodniki itn., da samo oni lahko to vozijo. To se mi zdi ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Tri minute.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Tukaj so te razlike med nami, ki so zelo majhne, ampak mi bi radi poenostavili, vi pa vztrajate, da mora biti eno administrativno breme pa ena birokratska ovira še zraven. Tukaj se mi razhajamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, lepo vas pozdravljam! Lep pozdrav tudi gospe državni sekretarki s sodelavkami in sodelavci!
Ne bom ponavljal stališča Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov do zakona in do amandmaja, ki ga obravnavamo, bi pa v kontekstu obravnave novele Zakona o gozdovih, ki se sprejema pravzaprav neposredno po naravni ujmi, žledolomu, ki nas je prizadel, kar nas je prizadelo, in bi posredoval, če dovolite, nekaj fascinantnih podatkov, in sicer o toplotnem potencialu, ki ga imamo praktično na razpolago ta trenutek. Seveda nimam toliko prijateljev med gozdarji, niti nisem sam lastnik gozda, imam pa nekaj prijateljev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, bolj točno, na Oddelku za toplotni in okoljski inženiring, ki z zaskrbljenostjo spremljajo uničenje slovenskih gozdov zaradi izjemnih vremenskih razmer. Že prve ocene gozdarske stroke namreč kažejo na izjemne količine dreves za nujni posek v obsegu več kot 4 milijone kubičnih metrov. Več kot 4 milijone kubičnih metrov lesa bomo morali posekati oziroma pospraviti. Manjša količina tega lesa bo uporabna v tehnološke namene sicer, velika večina pa bo primerna predvsem za uporabo v energetske namene; in o tem želim zdaj spregovoriti.
Izjemno pomembno je namreč, da ta energetski potencial v čim večji meri izrabimo doma. Kakšen pa je ta energetski potencial? Strokovnjaki na omenjeni fakulteti so izračunali, da je ta energetski potencial okrog 8 teravatnih ur 8 krat 10 na 12 vatnih ur oziroma 8 tisoč milijard vatnih ur. Težko si predstavljamo. Zato bom dal primerjavo. To pomeni toliko toplote, kot jo proizvede termoelektrarna Toplarna Ljubljana v približno sedmih letih za namene daljinskega ogrevanja Ljubljane. Torej sedem let. Zaradi
tehnoloških ovir kurilnih naprav te lesne biomase, ki je na razpolago, v Sloveniji nismo sposobni koristno izrabiti seveda v kratkem času, nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi ta dragoceni energetski potencial poniknil v izvoz po nesramno nizkih cenah. Nujno je, da so odločitve o najbolj učinkoviti izrabi viškov lesa tudi v energetske namene na daljši rok osnovane na strokovnih rešitvah. Na področju tehnologij učinkovite izrabe lesne biomase ima ta fakulteta, Fakulteta za strojništvo, veliko izkušenj, zato jih v ta namen ponuja, torej ponuja strokovno pomoč ministrstvom in tudi drugim institucijam. Če ministrstvo tega pisma mojih prijateljev s Fakultete za strojništvo še nima, vam bom, spoštovana državna sekretarka, če dovolite, imava maile, ker si veliko piševa, to pismo posredoval in verjamem, da bo koristilo vašemu ministrstvu za nadaljnje ukrepe. Ponavljam to fascinantno številko: 8 teravatnih ur energetskega potenciala pomeni ta les, pomenijo ta polomljena drevesa, kar pa je seveda treba v relativno kratkem času pospraviti in s primernimi tehnologijami transformirati v energetski potencial.
To je bil moj prispevek pri tej točki dnevnega reda in mislim, da je vsaj koga motiviral, da si bomo dejansko prizadevali, vključili tudi stroko, ki ponuja roko, in da bi, ob tem ko se nam je zgodila nesreča, pa kljub temu to, kar lahko izkoristimo, da bi to znali izkoristiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa.
Dovolite mi samo nekaj odgovorov oziroma nekaj komentarjev, bilo je tudi nekaj vprašanj.
Povedala bi, da je to, kar je gospa poslanka Dimic povedala, da namreč, kadar gre po veljavnem zakonu, ki se zdaj amandmira, po trenutno veljavnem zakonu, velja, da je prevoznica potrebna do prve prodaje. Če se je les prodal na kamionski cesti in je lastnik oziroma tisti, ki je od tam odpeljal les, imel dobavnico, karkoli, dokument, potem se prevoznica ni zahtevala. Povedala bi tudi še to, da droben les - ko ste omenili, pač veje in vse do debeline 10 centimetrov - itak že po veljavnem zakonu in tudi v bodoče ostaja oproščeno oziroma za to prevoznica ni potrebna. To je pomembno tudi zdaj, ko se čistijo ceste, po tem žledu je dosti tudi tega drobirja, vejevja, vrhačev in je pomembno, da za to prevoznica ni potrebna. Potem bi rekla še to, da smo po uveljavitvi tega zakona imeli kar nekaj usklajevalnih sestankov: Carinska uprava Republike Slovenije, Inšpektorat za gozdarstvo in tudi policija -ampak zlasti ta dva, ki pač vodita postopke -ravno zaradi tega, da smo poenotili pristop.
26
DZ/VI/48. izredna seja
Tolmačenje bi načelom moralo biti enako, morda je še tudi v kakšnih primerih za kakšne drugačne okoliščine, ampak bila so tudi pripravljena enotna navodila za vse inšpekcijske organe v teh postopkih.
Ta razprava mi je dala tudi iztočnico, da še nekaj pojasnim, ko je bilo vendarle izpostavljeno tudi to, ali se nadzira ali se dovolj nadzira prevoze iz državnih gozdov. Recimo, ravno zdaj so bili primeri - mi vemo, da se odločba glasi zmeraj na eno količino lesa, ki se pač oceni takrat, ko se dela to odkazilo, dejanska količina, ker je to nemogoče popolnoma natančno oceniti, lahko variira za 10 %, lahko tudi nekaj več. In recimo v primerih, če bi iz državnega gozda se pri dejanskem poseku po nalaganju izkazalo več hlodovine, kot je bilo v odločbi, bi se lahko tudi to zatajilo po sedanjem sistemu, po sistemu, ki je veljal pred prevoznicami, če sem natančna. Zdaj pa je dejstvo, ker je voznik, tisti, kdor je vozil za koncesionarja ali pa če je koncesionar sam vozil, lahko rekel, da to pa je iz privatnega gozda. Namen tega, da res omejimo, da prevoznica ni mogoča, samo če voziš zase ali svojo družino, če si lastnik pa voziš zase, za svojo družino, je ravno ta, da če voziš nekaj, moraš imeti pač dokument. Recimo, tudi ta, ki vozi za gozdno gospodarstvo, do tega ne bo prihajalo več, posredno nadziramo tudi državne gozdove oziroma te, ki upravljajo z državnimi gozdovi, ker zdaj ne bodo več mogli reči, da to pa vozi temu in temu, ker bo moral imeti prevoznico za vsak prevoz, tudi za privaten les. Temu je namenjena tudi ta izjema 6 kubičnih metrov, zaradi tega ker tisti, ki imajo večje prikolice ali zmogljivejše stroje, dejansko običajno ne vozijo. Saj se nobenemu - mi nimamo takšnih privatnih lastnikov ali kmetov, da bi se jim splačalo takšno mehanizacijo imeti. Oni zmeraj vozijo še za druge. In da se potem loči to, kaj vozijo zase, kaj za druge, zaradi tega pač za njih te izjeme ni in morajo pač imeti prevoznico.
Kar se tiče pa stroška, bo seveda pa sistem drugačen. Po veljavnem zakonu je na eno odločbo potem bilo izdano tudi določeno število, glede na količino tega odkazanega lesa, tudi določeno število prevoznic. Sedaj je pa sistem tak, da se bo pri zavodu kupila tiskovina. Zakaj pri zavodu? Zato, ker bo zavod imel te tiskane obrazce, te bloke oštevilčene in se bo pač vedelo, kateri blok je bil komu izdan. Strošek za prevoznico bo pa v bistvu strošek tiskovine. Strošek tiskovine - vemo, koliko stanejo bloki. Tu ne bi špekulirala, koliko evrov bo to za koliko prevoznic, ampak to je toliko, kot je običajen strošek tiskovine. Ta strošek bo tudi predpisal minister ravno zaradi tega, da ne bi to bilo nad tem, kar je dejansko materialni strošek tiskovine.
Potem sem seveda hvaležna tudi za to razpravo gospoda poslanca Horvata. Tu bi še enkrat spomnila, res so bili dobri ti podatki o tem, koliko je te lesne biomase v gozdu. Še en podatek je zelo zanimiv, tudi kapacitete teh naših obratov za izdelavo sekancev so
ogromne. Dejanska proizvodnja sekancev dosega le, ne vem, nižji odstotek - iz glave vam ne vem povedati, ga imam pa tu in ga lahko kasneje posredujem - glede na nazivno moč teh strojev. Tako tudi ne glede, kakšno enormno škodo smo sedaj utrpeli, ker to, kar sedaj leži po gozdu, teh 7 milijonov kubičnih metrov, je v bistvu velik del od tega lesa razvrednoten, več kot običajno bo tega lesa nižje kakovosti, ki bo primeren za celulozni les, za drva, za sekance. Mi imamo kapacitete, lastne, domače, da vse to predelamo. To vam dam popolnoma prav. Dejstvo je, da naši največji proizvajalci ali uporabniki, naši največji akterji, kar se tiče trga teh sekancev, kupujejo to maso v tujini iz drugih držav. Upam, da nam bo ta ideja, ki smo jo tudi v svojem uvodnem govoru omenila - namreč, to, kar imamo sedaj pogovore z deležniki v celi verigi, kako se poslovno organizirati, da bi čim prej pospravili gozd, poškodovani les iz gozda, mu ohranili vrednost oziroma v naslednjih procesih čim več vrednosti dodali in kako z drugimi ukrepi Vlade, ki jih tudi omogočata dva zakona - pač eden je zakon o omejevanju preprečevanja konkurence, drugi zakon je pa o kontroli cen -, ta dva zakona sta nam osnova, da tudi za krajši, intervencijski čas tudi posežemo na trg, zato da bi preprečili motnje na trgu, do katerih bi lahko prišlo, če bi bila naenkrat prevelika ponudba. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Odpiram prijavo na razpravo k 2. členu in vloženemu amandmaju k 2. členu.
Prvi ima besedo gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala lepa. Res bi bilo treba, predvsem na razmišljanje kolega Hrovata, da se oglasim, da res ne bo izgledalo, da smo na dveh bregovih reke. Vsi se strinjamo, da rabimo dokument o sledljivosti. Tudi osebno priznam, da takrat, ko je prišlo do tistega izraza prevoznica, da me je v prvi fazi zmotilo. Za mene je lahko drug dokument, lahko je dobavnica, tovorni list in tako dalje. Ampak, pač prišlo je do tega, mogoče nas vse to moti, do izraza prevoznica, do nekega novega dokumenta na principu energetskih izkaznic -tudi lahko tako imenujemo. Ampak tu smo si vsi enotni. Sedaj je že skoraj leto dni uporabe tega izraza, mogoče bi res lahko drug izraz uporabili, pa bi nam mogoče bilo lepše in boljše, ampak okej. Tu se vsi strinjamo. Tudi pri nas so bili razmisleki glede tistega lesa, ki je za lastno uporabo. Ne drži, ni bilo nikakršnega koalicijskega pregovarjanja, prerekanja, ampak smo predlagali, da tisto količino lesa poda stroka. Stroka, konkretno predstavniki gozdarske zbornice, mislim, da so tudi na odboru zadeve tako predstavili, so predlagali 6 kubičnih metrov. Mogoče je bilo na palec, mogoče bi bilo prav 10, ampak okej. Se pravi, hočem reči to, razhajamo se zdaj pri teh dveh elementih v tem dokumentu
27
DZ/VI/48. izredna seja
in ali je res 6 kubičnih metrov prava količina ali ni to prava količina.
Predlagam takole - z amandmajem smo prišli do tega moratorija, do naslednjega leta 2015 -pustimo zakon takšen, kot je. To zdaj seveda ne pomeni, da bomo čez tri mesece zopet zakon spreminjali, ampak če ga bo treba, ga bomo spremenili, pred uvedbo tistega aprila 2015. Predvsem govorim o omejitvi lesa za lastno potrebno, ali je res teh 6 kubičnih metrov pravilna količina ali ni. Vprašamo še enkrat stroko, vprašamo predstavnike gozdarske zbornice in seveda se takrat odločimo. Danes bi seveda bilo bolj pametno, da se pogovarjamo o tem, kako, na kakšen način bomo ta les spravili iz gozdov, takrat ko bodo gozdne ceste sproščene, kam ga bomo prodajali, kaj bo z njim, kje ga bomo skladiščili in tako dalje, da ta les, ki leži po gozdovih, čim prej odstranimo, seveda, da ga ne uničimo, ampak da imamo čisto na osnovi programa - če že imamo akcijski načrt Les je lep -, da res imamo neke rezultate od njega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Mag. Katarina Hočevar ima besedo.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Še
enkrat prav lepo pozdravljeni! Ko sem dala glas za tisto novelo Zakona o gozdovih, ko so se uvedle v naš pravni red te tako zloglasne prevoznice, sem ga pač res dala v dobri veri, da bomo na tem področju naredili red in da tudi za lastnike gozdov to ne bo prevelika birokratska ovira. Že večkrat sem pač priznala, da v praksi mogoče niso zaživele tako, kot so bila naša pričakovanja. Zato pač tudi spoštujem oziroma cenim te napore ministrstva, ko je s to novelo želelo narediti nekatere popravke. Ampak, kar je pa ključno zdaj s to prenovljeno novelo, ki smo jo korigirali na matičnem Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, je pa to, da se ob tej naravni nesreči ne bo treba malim ali tistim malo večjim zasebnim lastnikom gozdov ukvarjati s prevoznicami do 30. aprila 2015. Danes imam kar malo slabo vest: nisem ne lastnica gozdov, živim pa na podeželju in ko se peljem iz službe in v službo 3 km skozi gozd, pač vidim, da kmetje, da lastniki gozdov delajo. Ob cesti so traktorji, avtomobili, pojejo motorne žage, tukaj pa v bistvu na dolgo in široko razpredamo in poslušam razprave o šestih, sedmih ali pa osmih kubikih. Meni je ključno to, da ne bodo potrebovali prevoznice, upam, da jim bo to pomagalo, da bodo svoje gozdove čim hitreje očistili, žal pa moram reči, da pač vsak izhaja iz svojega okolja. Saj veste, kako je. V mojih zasavskih hribih žal ne poznam nikogar, ki bi premogel prikolico za več kot 6 kubikov. Sem pa pač poslanka celotne Slovenije in tisti lastniki, ki imajo to in se s tem ukvarjajo, da ne bodo zavedeni, bi rada samo sporočila, da do 30. 4. 2015 to sploh ni relevantno vprašanje, do takrat
pa pač pozivam še enkrat stroko in pristojno ministrstvo, da še enkrat prevetri ta podatek in če je treba in če bomo ocenili, da je to ovira za majhne ali pa kakršnekoli lastnike gozdov to, do takrat, ko je to več kot eno leto - korigiramo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
No, kolegica Katarina, ko se peljete čez gozd in ljudje delajo, pa ste vprašali, če imajo prevoznice? Verjetno bi malo takole naredili. In kdo je neumen: tisti, ki se pelje mimo, čez gozd, pa razpravlja toliko časa, da bo les zgnil v gozdu, preden bomo kakšen red naredili, ali tisti, ki seka in vozi domov, pa nikogar ne vpraša. Me prav zanima, če imajo tisti tam prevoznice, mimo katerih ... Ali pa, če vejo, o čem se mi pogovarjamo. Zdaj še rabijo, ja.
Glejte, evropska uredba zahteva potrebno sledljivost in skrbnost. Druge države imajo to tako urejeno, da imajo odločbo o sečnji in da lastnik ima doma 5 let evidenco, kaj je bilo posekano, količino in sortiment. To je vse, kar evropska uredba zahteva. Vse kar je več, smo si mi izmislili. Ne vem, če res carina nima drugega dela, policija in inšpekcije nimata drugega dela in gozdarji nimajo drugega dela kot izdajati te prevoznice in računati seveda za te prevoznice. Zdaj, ko je ta situacija, morajo vsi tej gozdarji iti na teren, pa toliko milijonov kubikov odločati oziroma označiti, kaj je za posekati, kaj ni za posekati, in da se čim prej ... In organizirati, pomagati strokovno, da se to čim bolj strokovno pospravi iz gozdov, da bo čim manj nesreč pri tem spravilu. Ne pa, da mi - kot znamo vedno komplicirati s prevoznicami, z debelino, koliko smejo brez prevoznic, da lahko vozijo samo ožji sorodniki, pa samo do 6 kubikov. Ne vem, kdo si je izmislil, pa zakaj 6 kubikov za to mejo. Zato, ker neki birokrati in uradniki to rabijo. Čisto nič drugega. Evropska uredba tega ne zahteva.
Poglejte si, kaj imajo druge države, pa za njih ravno tako velja ista uredba. Ljudje se nam smejejo, ko nas gledajo, s čim se ukvarjamo. To je tudi kolega Brulc povedal, da mu ne gre v račun, zakaj ožji sorodniki, če ne, rabiš pa prevoznico. Pa komu je to treba? Država rabi neko transparentnost ali neko sledljivost uvesti, da se v drugačnem primeru ne utaji nekega davka ali pa, da nekega dohodka država od tega ne dobi. V tem primeru pa ne. Les je od lastnika, on vse pristojbine plača s katastrskim dohodkom, z davkom na nepremičnine in zakaj bi država še kontrolirala? Tisto, kar se pa po cesti vozi, imajo tudi druge države, je pa standardna listina dobavnica, na katero se zapiše to, to in to, kot za prevoz kakršnegakoli drugega materiala - to vse pravne osebe vedo. Pa če je treba, naj se pa vpiše še odločba o sečnji in na osnovi te odločbe nazaj
28
DZ/VI/48. izredna seja
se poišče lastnike in koliko je odobrene sečnje in kakšne sortimente.
Zakaj je treba zdaj pa carinike učiti, policijo učiti, da se bodo spoznali, da bodo znali izmeriti, koliko je, izračunati, koliko je naloženega, ker je kazen zagrožena tudi kar visoka, če se ne vozi takšna količina, kot je vpisana v tem prevoznem dokumentu. Zdaj mi pa povejte, na kamionu, če imajo manjvreden les, recimo bukovino ali gaber od 10 do 15 centimetrov vse krivo naloženo na velik kamion - kdo bo izračunal, koliko kubikov je gor? Ko bo carinik ustavil, bo poklical strokovnjaka, gozdarja, da bo izračunal? Ali se bo pregovarjal s tistim prevoznikom ali lastnikom, ali je 6,5 ali je 5,9? Ne vem, zakaj je to potrebno. Zdaj nas je pa doletela še ta naravna nesreča, ko imamo na milijone tega lesa v gozdovih in smo rekli, zdaj imamo pa odpustek eno leto, pospravljali bomo pa pet let. Verjetno se po drugem letu več ne bo splačalo, ker ne bo nič vreden tisti les, bolje, da ga pustimo v gozdu.
Mene bolj zanima tisto, kar sem včeraj tudi na odboru vprašal, na kakšen način se je stroka lotila, kako bomo pospravljali, kdo in kako, ko nimamo strokovnjakov, nimamo mehanizacije, da to v doglednem času, sploh pa iglavce, pospravimo. Kot pravi neka stroka, zdaj imamo 2 milijona iglavcev, če ne bomo tega v doglednem času pospravili, jih bomo morali pa 10 milijonov pospraviti, ko se bodo podlubniki razmnožili. In bo škoda večja zaradi tega kot pa zaradi žledu. Nisem dobil odgovora! Verjetno ste stroka, direktorat, ministrstvo v teh 14 dneh zastavili strategijo, kako bomo to spravili ven na posameznih območjih. Strinjam se tudi s kolegom predhodnikom, ki je povedal, da bi se morali ukvarjati s tem, kam bomo s tem lesom, kako ga bomo prodali, na kakšen način ga bomo spravili v promet. Cena teh lesnih sortimentov bo padla, v glavnem gre v Avstrijo in Italijo. Pri nas nimamo kaj predelati, edino če zdrobimo v sekance za Toplarno - ampak po kakšni ceni? Ali ne bo ceneje prepeljati to iz Bosne pa iz Romunije, od ne vem kod, ker Toplarna ima tudi svojo ekonomiko.
To so vprašanja, s katerimi bi se morali ubadati, ne pa, ali bo sorodnik vozil ali ne bo vozil, ali bo 6 kubikov ali ne bo, ali bo 10 centimetrov ali bo 12 centimetrov. To je vse, bi rekel, po ZKP, brez veze. Evropska uredba točno govori, potrebni sta skrbnost in sledljivost. In druge države imajo na preprost način to urejeno. Tisto, kar se pa vozi iz državnih gozdov, naj pa ima lastnica država še take predpise, lahko tudi pobarvajo še, ne vem, bukev na sivo, gaber na belo ali ne vem kaj, če si to izmislijo, saj je njihovo! Vsak lastnik naj to odreja, na kakšen način bo sledil tistim sortimentom, ki jih bo nekdo drug sekal in prodajal v njegovem imenu. Tako je škoda, da se o tem pogovarjamo, res škoda časa. Tratimo bogu čas, ljudem pa denar.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Vidim roko in željo po razpravi gospoda Jožefa Kavtičnika. Izvolite, imate besedo.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Saj je bilo kar všečno poslušati kolega Laha. Poglejte, dali ste veliko vprašanj, več vprašanj kot odgovorov, pa tudi nekatere odgovore ste dali, ki bi jih bilo smiselno upoštevati. Ampak, poglejte, štiri leta je bila vaša vlada, od leta 2004 do 2008, pa potem še pred enim letom ste vodili to vlado, pa vseskozi ugotavljamo, da je lesna industrija v Sloveniji propadla. Imeli ste dobre ideje, ampak teh idej niste mogli implementirati in jih niste mogli izpeljati v tej smeri, da bi lesna industrija pri nas ponovno zaživela, da bi gradili svojo državo in svoje gospodarstvo na lesnopredelovalni industriji, kjer bi lahko zaposlili 60 tisoč ljudi, vsem je to jasno. Vsi vemo - nekako vemo zdaj, domnevamo, ampak ne vem, ali je to točno izračunamo -, da je milijon kubičnih metrov na leto na črno posekanega lesa in nekam odpeljanega. Vemo. Zdaj, ko se nekaj hoče zgoditi, ko hočemo nekaj narediti in ko nekaj predlagamo, ko se nekaj začne delati, takrat se takoj upremo, ker je nekaj novega. V Sloveniji smo takoj za neko spremembo, samo ne zdaj in ne pri meni.
Poglejte, na Danskem, če nekoga dobijo, da vozi vinjen, je najboljše, da se kar izseli, zato ker ga imajo vsi, vsa okolica in vsi, takoj za potencialnega morilca in nima kaj več delati na Danskem. Pri nas pa tako milo - zdaj govorimo o kakršnikoli kazni. Če hočemo neko kazen vpeljati, je pa takoj preveč in takoj grozno in takoj bomo nekoga zavrli, zatrli, ga uničili itn. Poslušajte, pa naj ne dela narobe, pa naj ne dela napačno, pa bo zadeva vse v redu, pa ne bo ta kaznovan! Pa ne kakšne kazni! Nobena kazen, poslušajte, nobenih odpustkov naj ne bi bilo. Ne, ni. Naredil sem kazen, sem kaznovan in ne smem več tega početi. Veste, ne sprašujemo se pa, poglejte, če bi bili gozdovi in če bi bili lastniki gozdov tako vestni, potem bi bila tudi ta ujma bistveno manjša. Gozdovi so bili - tako lastniki gozdov niso skrbeli za gozdove, ne skrbijo za gozdove. Jaz živim blizu, okrog mene je gozd in ko grem po gozdu, vam povem, da me srce trga. Trga me v srcu zato, ker vse leži. Tisto, kar bi moralo biti posekano, ni posekano, ni očiščeno itn. Posledice te ujme so tudi zaradi tega tako močne in večje, ker gozdovi niso bili očiščeni, niso bili tako urejeni, kot bi morali biti. Zato bi morali tudi danes o tem spregovoriti, kaj morajo lastniki narediti, ko posekajo, ko očistijo, da morajo takoj očistiti, spraviti na kup zadeve, da lubadar ne pride itn. Tudi o tem bi morali spregovoriti; tudi o tem, kakšne dolžnosti imajo lastniki gozdov in če tega ne naredijo, kdo bo namesto njih naredil in oni morajo potem to plačati. To vedno govorimo, ampak zelo zelo zatakne se takrat, kadar pride do konkretizacije. Tako poglejte, danes je veliko besed o tem, Vlada je pa predlagala moratorij na te
29
DZ/VI/48. izredna seja
prevoznice. Predlagala je moratorij na prevoznice in to je zame dovolj. Veliko je in jaz bom to podprl. Ne bom pa podprl amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
K prijavi so prijavljeni k razpravi gospod Robert Hrovat, ki bo sedaj dobil besedo. Za njim gospod Ivan Simčič in potem mag. Tanja Strniša, gospa državna sekretarka, in tudi gospod Mihael Prevc.
Izvolite, gospod Hrovat ima besedo.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa.
K razpravi me je spodbudila ta zadnja razprava kolega Kavtičnika. Poglejte, vi ste zdaj izpostavil neko temo, na katero pa mora odgovoriti stroka, ki tamle sedi. Torej, ali so resnično lastniki gozdov krivi, da so posledice po tej ujmi tako velike? Ali je res, da lastniki gozdov slabo skrbijo za svoje gozdove? Če je temu res tako, potem se morajo na Zavodu za gozdove vprašati, kaj počnejo. Potem se je treba na ministrstvu vprašati, kaj počnejo; na direktoratih, ki te stvari pokrivajo, se je treba vprašati, kaj počnejo. Torej, gospod Kavtičnik, zdaj ste odprl neko zgodbo, v katero jaz ne verjamem. V katero jaz ne verjamem! Ampak, direktno ste pa izzvali predstavnike ministrstva oziroma tudi predstavnika Zavoda za gozdove. Zdaj ste izzvali inšpekcije gozdne itn. Veste, jaz tem vašim trditvam ne verjamem, da so posledice tega zato tako velike, ker lastniki gozdov niso skrbeli za svoje gozdove. Poglejte, to se mi zdi malo tako, čez palec rečeno, tako kot smo že prej govorili, da je bilo marsikaj pri tem zakonu delano tako, čez palec. Tako ne bi trdil tako zelo v taki trdilni obliki, kot ste vi te stvari postavili. Veste, pri tem amandmaju smo se ustavili zaradi šestih kubikov, ki bodo začeli veljati čez eno leto. Saj tega zakona ne sprejemamo samo za eno leto, ampak za daljše časovno obdobje. Po tem intervencijskem 24. členu bo veljal zakon, da bo treba imeti prevoznico, pa da bodo kazni visoke, pa da teh 6 kubikov ne bo več mogoče in tako naprej. Veste, ta zakon ni samo en člen. Se pa strinjam, da je v tem trenutku ta 24. člen potreben. O tem bom potem še kakšno rekel, saj nam bo časa zmanjkalo, ampak o tem bi še kakšno potem rekel, ker veste, eno leto tega moratorija bo po mojem mnenju bistveno premalo. Govorimo o katastrofalnih razmerah v slovenskih gozdovih. In vi menite, da bomo odpravili posledice te žledne ujme v enem letu. Dajte mir! To je nemogoče! To je znanstvena fantastika!
Zato mi predlagamo amandma, da Vlada določi oziroma oni rečejo, kdaj je ta rok. Torej, do končne sanacije posledic žledoloma mora veljati ta moratorij, o katerem danes govorimo in se z njim vsi strinjamo. Ampak ne za eno leto. V enem letu ne bo nič. Resnično vas prosim za razmislek v zvezi s tem. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za repliko je prosil gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Sedaj je iz konteksta vzeto, kot da je samo zaradi tega, ker gozdovi niso očiščeni, da bi zaradi tega bila taka škoda. Ne! Tudi zaradi tega. Dejal sem: tudi zaradi tega. In bi bile verjetno te posledice manjše, če bi bili gozdovi bolj očiščeni, bolj sanirani, tako kot bi moralo biti. Kakšni pa so, imam pa tukaj posneto, pa boste videli. Hodil sem po gozdu pred to ujmo in imam posneto vse, kakšni so naši gozdovi -zapuščeni, velikokrat, vse, kar je posekano, prepuščeno leži na tleh, ampak to ne toliko v državnih, ampak v privatnih gozdovih.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ivan Simčič.
IVAN SIMČIČ (NeP): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani navzoči!
Ko razpravljamo v tej naši ovalni sobi, se večkrat človek vpraša, ali tukaj tudi živimo, spimo in jemo. Eni prihajamo s podeželja in ko vidimo, kaj je narava naredila tem ljudem v gozdu, žal tudi v naseljih, v zadnji ujmi, malo drugače gledamo na to stvar. Pa če se vrnem malo na zgodovino Zakona o gozdovih. Julij 2013 in 19. 12. 2013, ko smo razpravljali na pobudo opozicije o tem zakonu, sem opozoril, da je 11. 11. 2013 v Ilirski Bistrici padlo nekje 30 tisoč kubikov gozda, vrednost med milijon in milijon in pol evrov. In je šlo mimo. Pač, zgodilo se je. Žal narava je poskrbela za zakon, za prevoznice in poskrbela je narava, žal, moram povedati, tudi za naše ogrevanje. Za vse je narava poskrbela. Ali bomo mi to znali izkoristiti - malo večji in težji problem oziroma vprašanje. Govorimo o šestih kubikih drv. Koliko je to? To je dolžina devetih metrov, višina je meter, širina en meter, da si razčistimo, koliko je to. Rad bi videl to stanovanjsko hišo v Sloveniji, ki se bo s temi drvmi lahko ogrela. Odgovor je: lahko greš trikrat na dan po 6 kubikov. Ampak glejte, narava nam je prevoznice črtala, narava je za to poskrbela in mislim, da je skrajni čas, da se mi tukaj in predvsem pa predlagatelji zresnijo.
Zakon o gozdovih se je nekako začel pojavljati, ko govorimo o milijonih kubikih, ki so jih na črno ali na belo prodali v sosednjo Avstrijo. Danes vas ponovno sprašujem, zadnjič niste imeli timinga za razpravo. Kakšni so rezultati tega? Raziskave teh milijonov kubikov. Tukaj se pojavijo vedno in se pojavljajo besede: policija, carina, inšpektorat. Za božjo voljo, kaj samo to znamo povedati? Ne znamo nič drugega povedati, kot policija, carina, inšpektorat. Kdo bo očistil gozd? Kakšne načine in oblike bomo sprejeli, je verjetno prepuščeno gozdnim upravam in celo občinam. In en predlog. Lesonit Ilirska Bistrica in na Otiškem Vrhu baje v Sloveniji predelujeta to lesno
30
DZ/VI/48. izredna seja
biomaso, dajmo jo tako poimenovati, ki jo bo nekje 70 % za ogrevanje in za druge, žal manj koristne, namene. Stopite do teh ljudi, najdite skupno strategijo - in potem ne morem na mejnem prehodu Jelšane vsak dan gledati, kako pride po 20 šleperjev sekancev v Slovenijo. V naslednjem letu dni se to mora spremeniti. Dajte tako razmišljati, ker drugače ta les, ne da ne bo očiščen, čez nekaj tisoč let bo to oglje v gozdu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala za besedo, hvala tudi spoštovane poslanke in poslanci za vaše razprave!
Dve pojasnili morda ne bosta ponovno odveč. Prvo bi še enkrat poudarila, ker je bilo večkrat omenjeno, da evropski pravni red pravi, da morajo lastniki gozdov oziroma vsak, ki daje les, na trg - se pravi lastnik gozdno lesnega sortimenta - prvič, imeti podatke o tem in dokazilo o tem, komu je prodal les in da je bil les zakonito posekan.
V drugih državah, glejte, mi imamo posebno ureditev fizična oseba - kdor je obdavčen po katarskemu dohodku - in to je velika večina lastnikov gozdov. Ker je ta način obdavčitve pavšalen, tak lastnik gozdov ni dolžan izdajati računa, če gre za prodajo drugi fizični osebi, ni nobenega dokumenta in s tem ni nič narobe, to je legalno. Se pravi, medtem ko v nasprotju z drugimi državami, kjer recimo je treba za vsak prodan les, za vsak prodan hlod, za vsak tak promet imeti račune in dokazila o tem. Tako v bistvu, kar je ta dokument prevoznice, so samo tisti podatki, ki se jih mora po evropski uredbi zbirati, da se uresničuje ta cilj zagotavljanja sistema potrebne skrbnosti. To je pač prvo pojasnilo.
Drugo bi pa še vendarle spomnila ... In ker se pa zakonitost, to, da je bil les zakonito posekan, se izkazuje z odločbo. Vendarle so prevoznice imele, ne glede na vse odzive v javnosti, tudi pozitivne učinke, tudi pri lastnikih gozdov, podatki pa tudi kažejo, podatki Zavoda za gozdove, da je v obdobju od 1. avgusta, se pravi po ureditvi tega zakona pa do konca leta, zavod izdal 52 % več odločb o dovoljenju za posek lesa. Torej 52 % več odločb, na katerih je bilo za 17 % večja količina . 52 % več odločb in 17 % večja količina lesa na teh odločbah - se pravi od 1. avgusta do konca leta. Seveda je to, morda boste rekli, povezano tudi z ugodno jesenjo pred to naravno katastrofo, ampak vendarle. To kaže tudi na to, da se s temi dokumenti vzpostavlja več reda pri tej dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Besedo dajem še gospodu Mihaelu
Prevcu.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa še enkrat za besedo, spoštovana podpredsednica. Vsem lep pozdrav!
Mislim, da se vrtimo okrog teh dveh amandmajev, to se pravi k 2. členu in 24. členu, ampak glede na razpravo, ki se je odvijala, to se pravi razpravljavci tik pred menoj, je prav, da mogoče nekaj stvari povem.
Pred enim letom, ko smo začeli govoriti o tem Zakonu o gozdovih, kjer se je vse vrtelo okrog teh prevoznic, moram reči, sem sam verjel, da bo dejansko ta spremenjeni zakon in te prevoznice dosegle svoj cilj in zahtevo evropske direktive. Tako kot ste maloprej omenili, spoštovana državna sekretarka, ko ste rekli, da je bil cilj evropske direktive oziroma je bila obveza evropske direktive, da se točno ugotovi, komu je lastnik les prodal, kar naj bi prinesle prevoznice, in seveda zakonitost posekanega lesa. Glejte, praksa je v nadaljevanju pač pokazala, da te prevoznice, žal, niso dosegle svojega namena. Sam osebno imam danes o teh prevoznicah povsem drugačno mnenje, kot sem ga imel takrat, ko smo se začeli o tem pogovarjati. Dejstvo je, da sledljivost lesa na tak način, s takšnimi prevoznicami ni jasna, in vemo, da je jasna sledljivost lesa pravzaprav samo do prvega kupca, ne pa do končnega kupca. Vemo, da je na tem segmentu treba nekaj popraviti. Kar se pa tiče zakonitosti posekanega lesa, ne verjamem in mislim, da bi tu Zavod za gozdove vendarle moral odreagirati pri tej floskuli, ki se omenja že vseskozi okrog teh prevoznic, da je milijon kubikov lesa v Sloveniji posekanega na črno. To ne drži, to ni res! Mene so številni dobri poznavalci iz Zavoda za gozdove prepričevali, da to ni res, da to ne drži. Veste, koliko lesa je to! Seveda, ob tem se človek vpraša, ja, pa kje so vendar inšpektorji! Sam sem trdno prepričan, da v tistem našem okolju, na obronkih pod Jelovico, da je na sami Jelovici črne sečnje zelo zelo malo. Trdno sem prepričan, da je 90 % lastnikov gozdov takih, ki zelo skrbijo za svoje gozdove, verjamem pa, da je pa nekaj takih, kjer bi pa že zdavnaj morala posredovati inšpekcija.
Kar se tiče teh amandmajev. Mislim, da v tem trenutku niti ni tako kritično, in ne vem, koliko se je pravzaprav smiselno pogovarjati o tej omejitvi 6 kubičnih metrov. Res je, 6 kubičnih metrov je malo in že malo večji traktor s prikolico lahko pelje za domače potrebe bistveno več kot samo 6 kubičnih metrov. Ampak to se mi v tem trenutku seveda ne zdi tako pomembno, bistveno bolj pomemben se mi zdi amandma k 24. členu, kjer predlagatelji predlagajo, da naj se moratorij na izdajo prevoznic podaljša do konca sanacije teh poškodb, ki so se zgodile v gozdovih. Veste, kdor misli, da bo ta sanacija zaključena do 30. aprila 2015, kolikor bo veljal moratorij, se zelo zelo moti. Ta sanacija bo trajala bistveno bistveno dlje. Ne nazadnje, po
31
DZ/VI/48. izredna seja
vsem tem, kar so nam prevoznice pokazale do zdaj, smo v Slovenski ljudski stranki, kot sem predstavil v stališču poslanske skupine, celo rekli, da kljub vsemu upamo, da bo v tem času Vlada prevoznice v celoti ukinila in prišla do nekega drugega mehanizma, s katerim bomo zadostili zahtevam Evropske unije.
Mogoče še za konec. Kaj bo največji problem pri sanaciji te ujme, kaj bo največji problem pri lastnikih gozdov, ki se bodo lotili te sanacije - ne prevoznice, pač pa, kako bodo ta les prodali. Tudi če ga bodo prodali v Avstrijo, tudi če ga bodo prodali v Italijo, seveda problem bo v Sloveniji tako na hitro to lesno proizvodnjo postaviti vsaj na neke primerne temelje. Problem bo, ker bo cena lesa strahovito padla. Na trgu se bo znašlo naenkrat ogromna ogromna količina lesa, cena bo padla in to je za mene največji problem teh lastnikov gozdov. Lastniki gozdov se bodo zadeve lotili temeljito in ne bojim se, da ne bi v nekem doglednem času vsi ti gozdovi, to se pravi, spet zagledali, bom rekel, neko lepšo podobo, kot jo imajo zdaj, ampak problem bo to, ker bo ta cena lesa strahovito, strahovito padla.
To je to in ne nazadnje tu pa bo Vlada imela še eno zelo pomembno vlogo. To se pravi, ta žledolom je na določenih odsekih pravzaprav uničil vse, to se pravi, ko se bo ta les pospravil, se bodo odprle čistine in te čistine bo treba pogozditi. Tu bo lastnik seveda še kako potreboval pomoč Vlade, da bo dobil neke subvencije za potrebne sadike in podobne stvari.
Seveda bom sam danes ta zakon podprl, absolutno ga bom podprl, prepričan pa sem oziroma upam pa, da bo vendarle Vlada v tem času pač ta zakon temeljito spremenila v tej smeri, da prevoznic v takšni obliki, kot so zdaj, ne bo več. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Še predstavnica Vlade magistrica Tanja Strniša, izvolite.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa.
Gospodu poslancu Prevcu bi želela dve stvari pojasniti malo bolj. Prva ta pripomba, da s sedanjim zakonom, ki je v uveljavi, nismo zagotovili sledljivosti lesa do končnega kupca, to drži. Zato je zdaj prevoznica oziroma ta dokument predviden v vseh fazah do končnega kupca. To je eno.
Drugo, glede tega koliko imamo nezakonito posekanega ali pa neevidentiranega poseka ... /nerazumljivo/ ... Tu imamo tri metode in jih bom zdaj razložila. Zavod za gozdove Slovenije spremlja 100 tisoč vzorčnih ploskev po celi Sloveniji. Na teh ploskvah se preštejejo vsa drevesa, se meri, koliko je prirasta v desetih letih in se potem te podatke primerja s tem, koliko je bilo na teh istih parcelah posekanega glede na odločbe oziroma koliko je bilo odvzetega glede na odločbe. In ti podatki so
v presečnem letu 2010 pokazali razliko 1,3 milijone kubičnih metrov. To je pač ena metoda.
Druga metoda je metoda Gozdarskega inštituta Slovenije. Oni računajo, koliko se lesa proda doma, koliko se lesa porabi za domačo porabo - statistične podatke uporabljajo. Potem upoštevajo še to, kar se izvozi, in odštejejo to, kar se uvozi. Na ta način so izračunali, da je tega nezakonitega poseka ali pa neevidentiranega poseka med 600 in 700 tisoč kubičnih metrov.
Potem se vsi spomnimo revizije Računskega sodišča, kjer so v svojem poročilu napisali, oni so pa preverjali te podatke, jaz ne vem, katere še vse podatke, ampak njihova ocena, če verjamemo Računskemu sodišču, da so preverili podatke, njihova ocena je bila, da je takega poseka 27 %. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Zdaj sprašujem, ali bi še kdo želel razpravljati pri 2. členu. Vidim, da ni nikogar, ki bi želel razpravljati.
Prehajamo na razpravo k 24. členu in amandma Poslanske skupine SDS k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Lisec, izvolite, imate besedo.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Prehajamo na ta člen, ki je po mnenju vlade tudi člen, ki je del tega intervencijskega zakona oziroma teh interventnih ukrepov. V tretji alineji, odstavku tega člena piše, da ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, ki pač omejuje začetek uporabe tega zakona oziroma posameznih določb s 1. majem letošnjega leta, se zaradi odprave posledic po naravni nesreči nacionalnih razsežnosti od dneva uveljavitve tega zakona do 30. aprila 2015 sledljivost gozdnih sortimentov, razen gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, namesto prevoznice lahko zagotavlja z listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. Skratka, zopet gozdni lesni sortiment iz gozdov Republike Slovenije so zaščiteni. Tam, kjer lahko iščemo ta milijon, ki izgine, večinoma tega lesa, je zopet izvzeto iz tega zakona. In besedice "namesto prevoznice lahko" - to je tisto: bi pa ne bi. Kaj boš zdaj: boš ali ne boš? Ne vemo. Z besedico "lahko" se v zakonih preveč lahko igramo.
Resnično me zanima - če tukaj lahko z listino o uporabi in prometu z gozdnimi sortimenti zagotavljamo sledljivost v tem letu, ki je po mnenju koalicije tisto leto, ko se bo največ pokradlo v slovenskih gozdovih, torej bi morala prevoznica ravno to leto veljati po vašem mišljenju -, ali ta sledljivost sledi tudi določbam evropske zakonodaje.
Skratka, zelo žalostno je, da je v bistvu morala naravna nesreča v 10 dneh za eno leto dati v prihodnost tisto, kar zdrava kmečka pamet velikim rodovom v Sloveniji govori že stoletja. Prevoznice so nepotrebne in njihov odlog ni
32
DZ/VI/48. izredna seja
potreben samo za eno leto, ampak sprejmite vsaj amandma SDS, ki pravi, da se do končne sanacije posledice žledoloma prevoznice ne uporabljajo. Tisti, ki prihajajo, tukaj je kolega Danijel Krivec iz Posočja, mislim, da je bilo leta 2004 - vemo, kaj se je dogajalo, vemo, kakšne so bile posamezne naravne nesreče. V Posavju smo imeli, v Zasavju so imeli, pa verjetno sem marsikoga izpustil, in zdaj pričakujemo pri tem, kjer piše: nacionalna razsežnost - ta žledolom, ki je bil -, da bomo v roku enega leta vse uredili. Spoštovani, praksa vam bo pokazala popolnoma drugače. Zato sprejmite vsaj ta amandma, da do konca sanacije posledic žledoloma prevoznice ukinemo, če že niste toliko pošteni in bi to prevoznico ukinili do nekih časov, ko se bodo lahko zadeve uredile, po našem mnenju pa itak vemo, da prevoznice niso potrebne. Skratka, če je to to, kar vi pravite, da je to intervencijski zakon, da za eno leto prestavljate spoštovanje sledljivosti preko prevoznic, potem, spoštovana Vlada: to ni ne sistemska rešitev, to ni ne intervencijska rešitev, to je le podaljšanje neumnosti nečesa, kar sploh ni potrebno. In še enkrat, to je v posmeh slovenskemu podeželju. Če boste podprli amandma SDS boste vsaj deloma te posledice lažje reševali, ne samo v letu 2014 oziroma do 30. aprila 2015, ampak tudi v naslednjih letih. Bodite razumni, bodite praktični in podprite ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Ali bi želel še kdo razpravljati? Izvolite, gospod Hrovat, imate besedo in potem še predstavnica Vlade. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
Zdaj, čas se mi bo iztekel. Če danes ne boste koalicijski poslanci in poslanke podprli našega amandmaja, napovedujem, da se bomo 30. aprila naslednje leto zopet srečali tukaj, ker bomo podaljšali ta rok. To že napovedujem zdaj, ker vsi ugotavljamo, da je nemogoče sanirati takšne katastrofalne škode v gozdovih v enem letu. Mi želimo pomagati in zato predlagamo amandma, da se namesto 30. april 2015 zapiše, "do končne sanacije posledic žledoloma". Ministrstvo ali pa Zavod za gozdove naj takrat ugotovi, kdaj je ta rok, in takrat ta zakon neha veljati. Če tega ne boste naredili, se bomo drugo leto 15. aprila ali 30. aprila srečali.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Mag. Tanja Strniša, imate besedo.
MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa za besedo.
Izjema glede prevoznic je predlagana zaradi izjemne situacije in zaradi katastrofe in se popolnoma strinjam tako s poslancem Liscem kot s poslancem Hrovatom, da bo sanacija trajala več let; ampak ta sanacija ima več faz in
prva faza je najbolj ključna. Iz gozd a je treba, gospod poslanec Hrovat je povedal pravilno, iz gozda je treba odstraniti 2 milijona kubičnih metrov iglavcev. Po pravilih stroke, da bi preprečili širjenje podlubnikov, bi morali biti ti poškodovani iglavci odstranjeni do 15. maja. Seveda take količine ni mogoče v tako kratkem času odstraniti, zato bodo tudi te odločbe, generalne odločbe ali pa individualne odločbe, ki jih bo zdaj zavod dal na ta rok, najbrž kasneje podaljšane, o tem bomo kasneje govorili v intervencijskem zakonu in o tem, da bo mogoče take odločbe pač podaljšati.
Ampak glavnina tega, kar povzroča škodo in grožnjo za nadaljnjo škodo v gozdovih, mora biti narejena čim prej. Te urgentne razmere, ta grožnja nove naravne katastrofe, ki bi bila tokrat povzročena ne z žledom, ampak z naravnimi škodljivci in tudi boleznimi, to je tisto, kar je grožnja in za kar zdaj iščemo rešitev in olajšane postopke, tako kot ne samo za prevoznice, saj imamo tudi nekatere druge olajšave, bomo potem videli, nekatere druge ukrepe, ki pomenijo odstop do siceršnjega veljavnega pravnega reda za obdobje najhujše sanacije.
Pomembno se mi zdi vseeno še poudariti, da za gozdove v državni lastni pa ni nobene izjeme. Iz državnih gozdov, bodisi če jih imajo v upravljanju oziroma če tam sekajo koncesionarji bodisi če so bili ti gozdovi, nekoncesijski gozdovi, oddani z javnim razpisom kmetom ali komu drugemu, iz teh gozdov bo treba les voziti s prevoznicami. Seveda, zato da imamo pač sledljivost, koliko lesa je in kake dajatve iz tega izhajajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Bi želel še kdo razpravljati? Ne vidim nobene želje po nadaljnji razpravi, zato zaključujem razpravo. O amandmajih pa bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali pol ure po prekinjeni 2. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
PREHAJAMO NA 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku oziroma predstavnici Vlade. Izvolite, mag. Tanja Strniša.
MAG. TANJA STRNIŠA: Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru v sprejem predlog novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Razlog za pripravo novele je v tem, da se opredeli žled kot naravna nesreča, za katero je dopustna uporaba sredstev državnega
33
DZ/VI/48. izredna seja
proračuna na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki določa pogoje in način uporabe sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic naravnih nesreč.
Zakon o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012 je namreč odstranil te določbe iz zakona, ki so pomenile upravičenost do sredstev državnega proračuna po temu zakonu za škodo, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere. Takrat je bil cilj, da se zmanjša socializacija tveganj za škodne dogodke, ki so zavarovarljivi. Naj spomnim, da je s tem izpadla iz tega zakona tudi škoda po toči v kmetijstvu, ker se škoda po toči da zavarovati.
S predlagano novelo zakona se zagotavlja, da je po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč mogoče izvajati ukrepe za odpravo posledic, ki jih povzroči žled na stanovanjskih objektih, kulturnih spomenikih, gospodarskih	objektih	kmetijskega
gospodarstva, gozdu ali na stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic po tem zakonu upravičen državni organ ali občina. Sprememba tega zakona je pomembna, da bo v bodoče mogoče, če bo na primer prišlo - pa verjetno resnično upamo vsi tukaj, srčno upamo, da ne -, če bo v prihodnje prišlo do večje škode po žledu v gozdu, da se ti ukrepi odprave posledic izvajajo po tem Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora pa dajem besedo podpredsedniku gospodu Zvonku Lahu.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč kot matično delovno telo obravnaval na 35. nujni seji 25. februarja 2014. Odbor se je seznanil s pisnim mnenjem Zakonodajno-pravne službe, na sejo odbora pa je njena predstavnica ponovno izpostavila pravnosistemski razmislek o tem, ali je predlagana dopolnitev dovolj obsežna za morebitne nove nesreče, ki bodo posledice žleda.
V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je poudaril, da je komisija predlog zakona sicer soglasno podprla, opozorila pa je, da zagotavljanje sredstev v državnem proračunu zaradi zaostrenih fiskalnih razmer v zadnjem obdobju ne sledi dejanskim potrebam na terenu in sprejetim programom odprave posledic preteklih naravnih nesreč. Na to kaže primer Posočja, kjer se bo po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja sredstev upočasnila sanacija po potresu leta 2004. Glede
na oceno predstavnika Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se bo razkorak med potrebnimi in zagotovljenimi sredstvi le še povečeval, je po mnenju komisije vprašanje, ali je predvidena dinamika odpravljanja posledic škode zaradi žleda realno postavljena in bomo sprejeli zakon, ki ga ne bo mogoče izvajati. Komisija ob tem opozarja, da nepravočasno zagotavljanje sredstev pomeni daljše obdobje sanacije, to pa povečuje obseg potrebnih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. V dokaj polemični razpravi o določbi 1. člena in predlogu za amandma odbora k temu členu, s katerim se nedvoumno določa, da gre v primeru stanovanjskih objektov, kulturnih spomenikov, objektov kmetijskega gospodarstva in gozdovi, lahko tako za lastnino oseb zasebnega prava kot tudi za lastnino države ali občine, so člani odbora Poslanske skupine SDS opozorili, da je v predlagani določbi poleg ukrepov za odpravo posledic žleda na kulturnih spomenikih, gozdovih itn. nujno predvideti tudi sanacijo posledic nesreče v gospodarstvu in na infrastrukturnih objektih. Namreč, škoda na gospodarskih in infrastrukturnih objektih je prav tako zelo velika, zato bi bilo nujno s pomočjo države pomagati tudi gospodarstvu in infrastrukturi, tako kot kulturi in gozdovom. Predstavnica Vlade je v zvezi z navedeno pripombo v širšem pojasnilu izpostavila, da predlog zakona širi učinkovanje tega zakona na naravno nesrečo žled, vendar ne na vsa področja, na katerih bi lahko nastala škoda po žledu. Razlog je v tem, da že sprejeti zakoni določajo tako velike finančne obveznosti, ki jih zaradi zelo zaostrenih fiskalnih razmer ni mogoče izvrševati. Tako je za leto 2014 v proračunu na postavkah MKO na voljo 4,9 milijonov evrov za odpravo posledic po naravnih nesrečah, če pa bi sledili vsem sanacijskim programom, bi samo v letošnjem letu potrebovali 60 milijonov evrov. Na vprašanje oziroma pripombe, kaj se ureja s predlagano novelo in kaj s predlogom intervencijskega Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 oziroma v kolikšni meri se predlagane rešitve v obeh predlogih zakona prikrivajo, je pojasnila, da obravnavana novela zakona v ničemer ne vpliva na predlog intervencijskega zakona. Slednji namreč ureja predvsem potrebne ukrepe za odpravo letošnje ujme, in to na vseh področjih. Tudi na področju gospodarstva in infrastrukture. Namen te novele pa je, da se pokrijejo tiste nesreče, ki jih ni mogoče zavarovati: na primer gozdov ni mogoče zavarovati proti žledu. Odbor je o predlogu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, da se v besedilu predloga za amandma odbora vključi tudi sanacije gospodarstva in infrastrukturnih objektov, glasoval in ga ni sprejel. Sprejel pa je svoj amandma, v katerem je povzeta pripomba Zakonodajno-pravne službe k 1. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. Poslovnika Državnega zbora glasoval še o členih predloga
34
DZ/VI/48. izredna seja
zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi 1. odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo zakona, ki je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi bo gospod Branko Kurnjek predstavil stališče Poslanske skupine Državljanska lista. Izvolite, gospod Kurnjek.
BRANKO KURNJEK (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke, poslanci!
Naj uvodoma povem, da bomo v Državljanski listi podprli Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Posledice, ki jih je za seboj pustil žled, je naravna nesreča z največjo zabeleženo gmotno škodo tako na infrastrukturnih in drugih objektih kakor tudi v naravi. Žal sta bili posledici nesreče tudi dve smrtni žrtvi in pri odpravi posledic bo treba storiti vse, da do novih žrtev ali hudih poškodb ne bo prišlo.
Izredne okoliščine ob naravnih nesrečah po navadi terjajo nujne ukrepe, ki jih mora za odpravo posledic sprejeti politika. To mora storiti tudi z morebitno spremembo zakonodaje. Pri tem mora delovati hitro, učinkovito, strokovno in po možnosti čim bolj enotno. Ena izmed potrebnih sprememb v tem trenutku in v teh okoliščinah je tudi sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bo žled kot pojav neugodnih vremenskih razmer opredelila za naravno nesrečo. To pa bi ob sprejemu zakona pomenilo možnost izvedbe potrebnih sistemskih ukrepov za odpravo posledic žledu.
Predlagana sprememba zakona na nek način v zakon vrača dikcijo, ki je bila črtana z uveljavitvijo ZUJF. Morda bi bil ob okoliščinah te naravne nesreče na mestu razmislek, če bi namesto nove alineje tretje točke 4. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bo sedaj kot naravno nesrečo kategorizirala le žled, poleg tega zapisali tudi "ostale neugodne vremenske razmere". Oziroma na kratko povedano, da bi se zakon, 4. člen, ponovno zapisal v identični obliki, torej drugi odstavek, ki je bil črtan z ZUJF.
Kot rečeno, v Državljanski listi bomo podprli predlagano dopolnitev zakona. Na koncu pa moramo vsi žal ugotoviti, da kakršnakoli sprememba zakonodaje morebitne ponovitve naravne nesreče takšnih razsežnosti ne more preprečiti, lahko pa ustrezna zakonodaja predpiše ustrezno pripravljenost nanjo, torej na nesrečo, in s tem omili njene posledice. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Spoštovani!
Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč naj bi pripomogla k učinkovitejši odpravi posledic ledene ujme. Predlog zakona je kratek, vsebuje zgolj eno vsebinsko določbo, in sicer določitev žleda kot naravne nesreče. S tem se namreč omogoča zagotavljanje izvedbe ukrepov za odpravo posledic žleda, če ta povzroči škodo na stanovanjskih objektih, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih in na ostalih stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic in podlage obstoječega zakona upravičen državni organ ali občina.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sicer pozdravljamo ponovno uvrstitev žleda med povzročitelje naravne nesreče, se pa sprašujemo, na kakšen način bo sprejetje tega zakona prispevalo k učinkovitejši odpravi posledic žledoloma iz začetka tega meseca. Tudi nabor objektov, za katere se zagotavlja izvedba ukrepov za odpravo posledic, se nam zdi nekoliko preozek, saj je bila v zadnji ujmi največja škoda povzročena gospodarstvu in javni infrastrukturi. Vlada na to odgovarja s stališčem, da se odpravljanje posledic na teh segmentih predlaga v intervencijskem zakonu, ki ga bomo obravnavali kasneje, in da je namen predlagane novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pokritje "tistih nesreč, ki jih ni mogoče zavarovati"; na primer, vemo, gozdov ni mogoče zavarovati proti žledu. Seveda pa so razlogi tudi finančni, saj ministrstvo priznava, da ima za odpravo posledic naravnih nesreč na voljo zelo malo finančnih sredstev. Zato se tudi postavlja vprašanje, na kakšen način in s katerimi sredstvi bo sploh mogoče izvesti to sanacijo škode. Sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije in iz proračunske rezerve namreč še zdaleč ne bodo zadostovala.
Ne glede na vse rečeno bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zakon o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije mag. Jana Jenko, izvolite.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo. Še enkrat vsem skupaj lep pozdrav!
V	Poslanski skupini DeSUS bomo podprli Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim se omogoča pripravo programov o odpravi posledic zaradi naravne nesreče žleda in njenih posledic ter izvajanje ostalih postopkov, opredeljenih v zakonu. Tako se bo s predlagano spremembo zakona zagotovila izvedba ukrepov za odpravo posledic, ki jih je povzročil žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih	objektih	kmetijskega gospodarstva, v gozdovih in na stvareh, za
35
DZ/VI/48. izredna seja
katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina. Žled namreč do manj kot enega meseca nazaj v bližnji zgodovini še ni povzročil tako obsežne škode, kot smo ji priča v teh dneh. Zato je nujno, da se v zakonodajo s področja odprave posledic naravnih nesreč uvrsti tudi žled, kadar le-ta povzroči škodo na praktično vseh področjih življenja in po skoraj vsej državi.
Predlog zakona bo tako kot vsi danes predlagani zakoni v primeru sprejetja stopil v veljavo naslednji dan po objavi, saj je to nujno zaradi čim hitrejše implementacije zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, državna sekretarka z ekipo, kolegice in kolegi!
Krščanski demokrati podpiramo novelo, ki dopolnjuje Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč s tem, da vnaša posledice žleda, če le-ta povzroči škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, gozdovih ali če povzroči škodo na drugih stvareh. Za obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina. Za odpravo škode se jim lahko po tem zakonu namenijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Ob tem moramo opozoriti na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki opozarja, da bi določba novele lahko bila problematična. Po njihovem mnenju bo v prihodnosti namreč ob pojavu žleda od ustreznosti in primernosti predlagane opredelitve odvisno, ali se bo sistemski zakon lahko uporabil in ali bo treba sprejeti dodaten intervencijski zakon za odpravo posledic konkretne naravne nesreče zaradi žleda.
Po našem mnenju, mnenju Poslanske skupine Nove Slovenije, je potreben sistemski zakon. Prav tako delimo skrb s tistimi, ki so opozorili, da je predlagatelj ob navedbi škod popolnoma pozabil na škodo na gospodarskih objektih. Slovensko gospodarstvo, ki je že zaradi krize in njenega nereševanja močno prizadeto, je tudi tukaj skoraj izpadlo iz upravičenja do državne pomoči.
Krščanski demokrati pozivamo Vlado Republike Slovenije, da popravi prvi vtis reševanja po naravni nesreči in zagotovi, da se ne bo ponovilo, lahko rečem, že kar sramotno dolgo obdobje odprave posledic potresa v Posočju leta 2004.
Zakon bomo poslanci Nove Slovenije
podprli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Pozitivne Slovenije bo stališče predstavil gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav še enkrat.
Žled je med 30. januarjem in 10. februarjem po oceni vlade povzročil enega najobsežnejših škodnih dogodkov v zadnjih desetletjih. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela veliko škodo. Vlada je zato prejšnji teden pripravila vrsto sprememb obstoječe zakonodaje in ukrepe. Predlog novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled. Žled kot naravni pojav ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer, ki pa je bil z ZUJF izločen. Pojav žleda se tako izenači z drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča, in sicer potres, snežni in zemeljski plaz, vdor ali poplava.
S predlagano spremembo zakona se tako zagotavlja pravna osnova za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, ki jih povzroča žled. Torej bo omogočeno izvajanje odprave posledic ledene ujme in njenih posledic. Do uveljavitve sprememb zakona ni mogoče predlagati programa odprave posledic te ujme in izvajati ostalih postopkov. Zato bomo v Pozitivni Sloveniji predlog zakona podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Robi Hrovat. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Žledolom konec januarja in v začetku februarja je povzročil nepredstavljivo škodo in soočeni smo bili z eno najhujših naravnih nesreč v daljšem časovnem obdobju. Nesporno pa je to najhujša in največja ledena ujma doslej. Gospodarstvo je beležilo velik izpad proizvodnje, najbolj so bili prizadeti mali in srednji obrtniki, ki se tudi po vzpostavitvi zasilne oskrbe z električno energijo niso smeli preklapljati na preobremenjeno omrežje oziroma agregate, ki so oskrbovali gospodinjstva. Podobno velja tudi za kmetijstvo, predvsem večje kmetije. Motena je bila tudi oskrba z vodo. Ledena ujma je povzročila hude motnje z oskrbo električne energije in najhuje je bilo na območju Elektra Primorske in Elektra Celje, kjer je bilo tudi več desettisoč gospodinjstev brez električne energije.
Vremenska ujma, ki je v preteklih dneh opustošila velik del Slovenije, je opomnila vse nas, kaj v življenju je zares pomembno. Stvari, ki so se še včeraj zdele samoumevne, elektrika, voda in varna streha nad glavo, so za mnoge čez noč postale nedosegljive. Vlada je doslej nekatere ukrepe že sprejela in tudi današnja sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč kaže korak v pravo smer. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je potrebno hitro ukrepanje in zagotovitev pravne
36
DZ/VI/48. izredna seja
podlage za čimprejšnjo sanacijo posledic ledene ujme, in sicer tako da bodo zagotovljena potrebna sredstva za obnovo prometne in energetske infrastrukture ter obnovo gozdnih cest in vlak, sanacijo gozdov, nege in obnove gozdnega sestoja in stimulacije lastnikom gozdov, da skupaj s stroko pristopijo k revitalizaciji in sanaciji gozdnega prostora. Pričakovali smo, da se bo s programom odprave posledic ledene ujme določila vrsta in obseg obnove energetske, železniške, prometne in ostale infrastrukture, ki jo je treba obnoviti oziroma zgraditi na novo, in da bo imela prioriteto pri sanaciji obnova in novogradnja energetske infrastrukture, kjer ni zagotovljene elektro oskrbe iz omrežja ter obnova železniške infrastrukture na območjih, ki so glede pretovora strateškega pomena za Slovenijo. Glede na prioritete, kot jih vidimo mi, ugotavljam, da se je Vlada odločila za drugačen vrsti red prioritet. Vlada je predlagala, da se z današnjo spremembo zakona zagotavlja izvedba ukrepov za odpravo posledic, ki jih povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih	objektih	kmetijskega
gospodarstva, gozdovih in pa stvareh, za katere obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina. V Slovenski demokratski stranki pogrešamo namenska sredstva za obnovo infrastrukture in za odpravo posledic v gospodarstvu. V tem delu imamo očitno različne prioritete. Če mi govorimo o izvedbi ukrepov za odpravo posledic žledu na infrastrukturi in gospodarstvu, Vlada predlaga ukrepe na kulturnih spomenikih. Jaz temu rečem: razumi, kdor more. Prebivalstvo in gospodarstvo potrebuje ukrepanje države takoj in brez odlašanja, ker ne želimo, da bi se ponovila katera od zgodb iz preteklosti, ko so sanacije zaradi zbirokratiziranega pristopa potekale dolgo dolgo vrsto let. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov doktorica Ljubica Jelušič. Izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo dopolnitev Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki žled uvršča na seznam tistih naravnih nesreč, kjer se pri odpravi posledic lahko uporablja državna pomoč. Gre za naravno nesrečo s posledicami, ki jih ni mogoče predhodno zavarovati, vsaj ne v celoti, in čeprav se je pred leti zdelo, da gre v Sloveniji za krajevno in časovno omejeno škodo zaradi žleda, pa je letošnja ujma pokazala, da lahko prizadene velik del države in da celo vztraja več dni. Se pravi, da ocene tveganja za žled pred leti niso bile ustrezne. Strinjamo se z dopolnjenim predlogom preciziranega dopolnila, ki je nastalo
na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje in ki tudi upošteva predloge Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Menimo, da je s spremembo krovnega zakona za odpravo posledic naravnih nesreč Vlada začela s sistemskimi spremembami, ki so ne le kratkoročne narave ali omejene na eno izbrano ujmo, kot je to v primeru zakona, ki ga bomo obravnavali v naslednji točki današnjega dnevnega reda. Poudarek na sistemskih spremembah je potreben zato, ker je danes zjutraj od štirih predstavnikov Vlade, ki so govorili o poročilu ter ukrepih Vlade za odpravo posledic žleda, samo eden, to je državni sekretar z Ministrstva za obrambo, govoril o potrebi po analizah delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na tej podlagi potrebnih nadaljnjih sistemskih popravkih. Iz nastopov ostalih treh se je dalo čutiti, da je sistem dober, da je ob nedavni nesreči deloval, zdaj pa je še potrebno kakih sto in več milijonov sredstev za sanacijo posledic. Mnenja smo, da bi moral biti intervencijski zakon samo prvi ukrep za kratkoročno sanacijo posledic, da pa je še kako treba tudi dolgoročno izboljšati pripravljenost Republike Slovenije na tovrstne nesreče.
Naši predlogi, na primer vsaj nekateri od njih, so naslednji. Prvič, zagotovo je potrebna obsežna analiza in objektivna raziskava delovanja celotnega	družbenopolitičnega	in
gospodarskega sistema v državi in ne le sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Videli smo, da nekatere občine niso bile sposobne ukrepati v skladu s pristojnostmi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Torej je potrebna sprememba zakonodaje na področju lokalne samouprave. Drugič, Slovenija nima definiranega sistema kritične infrastrukture in posledično tudi ne ustreznih ukrepov za njeno zaščito. V slovensko zakonodajo je bila uvedena evropska direktiva o kritični infrastrukturi, zaradi sporov o tem, katero ministrstvo bo za to pristojno, pa ni prišlo ne do definicije, kaj v Sloveniji razumemo kot kritično infrastrukturo, niti ne, kako jo zavarovati. V tej ujmi je postalo jasno, da gre za vsaj elektrodistribucijskih sistem, telekomunikacijski sistem, vodovodno infrastrukturo, cestno in železniško infrastrukturo, seveda tudi za sistem oskrbe z gorivom, kjer pa je zaradi dobrega delovanja Petrola, ki je deloval z generatorji, ta sistem v bistvu deloval in nimamo težav s tem, torej z oskrbo z gorivom. Dolgoročno, tretjič, ne bo dovolj, da bomo denar porabili za ponovno postavitev daljnovodov, ampak bi morali ugotoviti, kje bi bilo bolje, da so kabli položeni v zemljo, in obvezno bi morali zagotoviti v energetskem zakonu, kajpak, uveljavitev lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bi vzpostavili ekonomsko upravičeno soproizvodnjo elektrike in toplote v lokalnih in komunalnih napravah za ogrevanje in proizvodnjo elektrike. Ni mogoče dopusti namreč, da mesta s toliko prebivalci, kot je
37
DZ/VI/48. izredna seja
denimo Postojna, zaradi padca državne elektrodistribucije 10 dni ostanejo brez elektrike in se ogrevajo z agregati. Očitno tudi je, da bo potrebna uvedba standardiziranih omaric za priključitev zgradb bodisi na električno omrežje ali na generator brez dodatnih predelav. Treba bo pripraviti državni načrt zaščite in reševanja ob žledu kot možni veliki naravni nesreči. Letošnje izkušnje, predvsem pozitivne, bi lahko bile že ustrezna podlaga za tak načrt. Negativne izkušnje pa tudi.
Mislimo, da delo delovne skupine, ustanovljene za namen odprave posledic nedavne ujme, sploh še ni končano in bi moralo imeti tudi sistemske in dolgoročne zaključke. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora, danes pol ure po prekinjeni 2. točki dnevnega reda - to se pravi, odločali bomo po prekinjeni 2. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
PREHAJAMO NA 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 PO NUJNEM POSTOPKU:
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Ali že imamo med nami predstavnike Vlade za predstavitev? Ker ugotavljam, da nobenega od predstavnikov . Aha, mislim, da prihaja. Minister je med nami, tako da bomo počakali trenutek, da lahko nadaljujemo s predstavitvijo stališč. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade oziroma ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Samu Omerzelu.
SAMO OMERZEL: Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo!
Spoštovani poslanke in poslanci, se vam opravičujem, ker sem malo zadihan, ampak ste bili zelo učinkoviti in delovni, tako da ste me malo presenetili, sem mislil, da bom imel še malo več časa za to dodatno obrazložitev. Vendar, ne glede na to - glede na delovno skupino, ki je bila ustanovljena zaradi posledic in škode, ki je nastala v Sloveniji zaradi žleda. 10. 2. je bila sklicana interventna skupina, kjer je predsednica predlagala delovno skupino, 20. 2. smo imeli predlog oziroma osnutek zakona potrjenega na Vladi in včeraj smo imeli Odbor za infrastrukturo in prostor, kjer so bila tudi ostala delovna telesa vabljena, in po res intenzivni debati, zelo konstruktivni, mislim, da smo kvaliteten zakon danes pripeljali v Državni zbor. Predvsem mislim, da je zelo pomembno, ker
dejansko s situacijo, ki je nastala v Sloveniji, smo ugotovili, da se je zaradi tega, ker podobne situacije v Sloveniji še ni bilo, na nek način pojavila pravna praznina oziroma področja, ki jih do sedaj nismo poznali in zaradi tega tudi ugotovili, da imamo v obstoječi zakonodaji kar nekaj pomanjkljivosti. In intervencijski zakon je tisti, ki te pomanjkljivosti tudi odpravlja.
Pri samem konceptu intervencijskega zakona smo predvsem najprej naredili analizo, kaj vse je že zajetega v sistemski zakonodaji in kaj je tisti del, ki ga moramo reševati z intervencijskim zakonom. Seveda, zelo pomemben del dela naše skupine je bila tudi komunikacija in predvsem zbiranje vseh predlogov, težav, ki so se pojavile na terenu, od vseh, ki so bili prizadeti s to škodo oziroma s to naravno nesrečo in posledicami žleda. Veliko je bilo predlogov, ki so bili konstruktivni, vendar neprimerni za vključevanje v zakon, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so bili dejansko na mestu, za katere smo realno videli, da ni pravne osnove in smo jih potem tudi v sam zakon vključili.
Osnovno vodilo pri intervencijskem zakonu je bilo tudi seveda hitro in pa učinkovito reševanje problemov oziroma nastale situacije na terenu, predvsem da se sanacija, ki se že izvaja, ki se intervencijsko izvaja, bo izvajala hitro in učinkovito in tudi zakonito. Pri samem intervencijskem zakonu, če pogledamo vsebino, smo dejansko najprej pogledali, katera področja vsa so prizadeta in kje je tisti del v samem intervencijskem zakonu in katera področja bodo tista, ki bodo upravičena za povračilo nastale škode.
Največji del škode je seveda bil na infrastrukturi in gozdovih, danes ob začetku seje smo malce bolj podrobno poročali tudi o nastali škodi in o trenutnem stanju v državi. Tisto, kar je bilo medijsko najbolj spremljano in tudi na nek način najbolj prizadelo Slovenijo, je bilo povezano z elektroenergetskim sistemom. Verjamem, da se vsi zavedamo, da stanje, ki smo ga imeli ob začetku žledoloma, s 142 tisoč odjemalci, ki so ostali brez električne energije, dejansko stanje, ki ga v Sloveniji ne pomnimo, dejansko 900 tisoč odjemalcev, slabih 20 % Slovenije je bilo brez električne energije. Torej stanje, kakršnega v Sloveniji še nismo doživeli. In najnovejša informacija danes, na današnji dan, imamo samo še šestdeset odjemalcev, ki so brez električne energije. Torej, sistem je postavljen, elektroenergetski sistem v Sloveniji funkcionira, se pa seveda moramo zavedati, da sama sanacija, vzpostavljanje prvotnega stanja bo pa še dolgotrajna. Kar nekaj je še distribucij in odjemalcev, ki še vedno funkcionirajo na agregatih, še vedno na agregatih držimo določen del distribucije na samem delu agregatov . Sem mislil, da imam malce več časa na razpolago.
Vsekakor mislim, da je ta razprava, ki smo jo včeraj opravili, bila zelo konstruktivna, verjamem, da te člene, ki smo jih včeraj tudi potrdili, so tisti, ki jih predvsem rabimo, zato da
38
DZ/VI/48. izredna seja
lahko učinkovito in da imamo pravno podlago ukrepamo.
Vsa nadaljnja pojasnila bodo pa seveda na razpolago v razpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora pa dajem besedo predsedniku gospodu Samu Bevku. Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je včeraj kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona lahko obravnava po nujnem postopku.
V	imenu predlagatelja je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel povedal, da je bilo treba intervencijski zakon pripraviti zaradi ujme, saj v zadnjih štiridesetih letih ni bilo takšnega primera nesreče in zato nimamo primerne obstoječe zakonodaje, na podlagi katere bi bilo mogoče reševati nastalo situacijo. S predlogom zakona se urejajo predvsem področja, ki s sistemsko zakonodajo niso urejena. Osnovna cilja predloga zakona sta čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čimprejšnja povrnitev škode upravičencem. Direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša je povedal, da je bilo v ujmi uničenih 500 tisoč hektarov gozdov, kar predstavlja 40 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Zavod za gozdove Slovenije je ocenil, da je na slovenskih gozdovih nastalo za 193 milijonov evrov škode.
Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila Andreja Kurent, ki je povedala, da so v skladu s svojimi nalogami in glede na časovni okvir, ki je bil dan na razpolago za pripravo mnenja, ugotovili, da gre za intervencijski in začasni zakon, ki želi čim prej urediti sanacijo po naravni nesreči. Poudarila je, da bi moral zakon kljub temu slediti vsem pravilom, ki veljajo za zakonodajno dejavnost.
Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je povedal, da je komisija soglasno podprla predlagani intervencijski zakon. Komisija v pisnem mnenju povzema tudi stališče Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlog zakona podprla in predlagala dva amandmaja.
V	razpravi je bila s strani vseh poslancev izražena načelna podpora predlogu zakona. Poslanci iz vrst opozicije so ob tem poudarili, da je bil z vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek namen njihove zahteve za
sklic izredne seje Državnega zbora dosežen, a hkrati izpostavili, da v predlaganem zakonskem besedilu niso zajeti vsi njihovi predlogi in usmeritve. Sprejeto je bilo, da se veljavnost zakona razširi tudi na odpravo posledic poplav, ki so nastale neposredno po žledu, v zvezi s tem pa so se sredstva proračunske rezerve zvišale z 13 na 15 milijonov evrov.
Med drugim je bilo opozorjeno tudi, da je treba urediti položaj operativnih prostovoljnih gasilcev, saj so ob zadnji intervenciji nekateri imeli težave glede svoje odsotnosti z delovnega mesta. Iz tega razloga je bilo predlagano, da se zakonsko uredijo določene bonitete v obliki znižanja zavarovalnih premij in davčnih olajšav tistim delodajalcem, ki imajo zaposlene operativne prostovoljne gasilce. Predstavnik Ministrstva za obrambo Darko But je izpostavil, da se bo problematika statusa gasilcev celovito reševala na matičnem Odboru za obrambo.
V nadaljevanju je odbor sprejel amandma Poslanske skupine SDS k prvemu členu, preostale pa je zavrnil. Odbor je sprejel tudi 34 svojih amandmajev. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih je sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi 1. odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji, in je sestavni del poročila.
Po včerajšnjem celodnevnem delu bi se rad zahvalil vsem članicam in članom odbora, tako opozicijski kot koalicijskim, predstavnikom Vlade in ministrstvo, sodelavkam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in strokovnim sodelavcem odbora. Delo je bilo zelo intenzivno in temeljito, tako da smo lahko dopolnjeni predlog zakona pravočasno pripravili za odločanje na plenarnem zasedanju. Še enkrat hvala lepa vsem sodelujočim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi bo stališče Slovenske ljudske stranke predstavil gospod Mihael Prevc. Izvolite, gospod Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala še enkrat za besedo. Še enkrat vsem skupaj lep pozdrav!
Vlada Republike Slovenije je pred nekaj dnevi v zakonodajni postopek vložila zakon, namenjen pospešitvi odprave posledic nedavne ledene ujme. Ta zakon naj bi, kot obljublja Vlada, uredil vsaj tiste nujne intervencijske in sanacijske ukrepe za odpravo posledic ene najhujših naravnih nesreč, ki je v zadnjih desetletjih prizadela našo državo. Sedaj veljavni zakon s področja varstva pred naravnimi nesrečami in predvsem s področja odprave posledic naravnih nesreč namreč ne ureja v celoti področja ukrepov za primer žledu. Zato je bilo nujno potrebno pripraviti hitro in učinkovito
39
DZ/VI/48. izredna seja
rešitev v obliki intervencijskega zakona. Moram pa povedati, da smo v Slovenski ljudski stranki od tega zakona vendarle pričakovali bistveno več. Predvsem smo pričakovali, da bo Vlada za tako hudo naravno nesrečo s tako težkimi posledicami zagotovila bistveno več denarja. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kako da je za sanacijo bank kar tako čez noč mogoče zagotoviti več milijard, kako da se razne mednarodne svetovalce in za nagrade bančnikom mimogrede najdejo milijoni evrov. ko pa državo in njene ljudi prizadene tako huda ujma, ki se meri v stotinah milijonov, pa Vlada ne najde več kot 13 oziroma sedaj s popravki matičnega odbora 15 milijonov evrov. Druga stvar, ki je pri tem zakonu prav tako problematična, je njegova vsebina. Presenečeni smo ob branju predloga zakona ugotovili, na primer, da kar takole, mimogrede povozi ustavno zagotovljene in varovanje pravice lastnikov zemljišč, da uvaja nove komisije, ki so sicer že predpisane z drugimi zakoni v zvezi z naravnimi nesrečami, in da spreminja nekatere pristojnosti.
V	nadaljevanju je na te napake in na neoperativnost predlaganega zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je podala pripombe skoraj na vse člene zakona in posledica vsega skupaj je bila, da so zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 spisali včeraj pravzaprav poslanci in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora dobesedno na seji matičnega delovnega telesa, ki je potekala od jutra pa do poznih večernih ur.
Predlog zakona je sicer bistveno izboljšan, vendar smo v Slovenski ljudski stranki mnenja, da je njegova operativna uporaba še vedno pod velikim vprašajem. Predvsem se nam zdi problematično to, da se s tem zakonom pristojnosti za področje naravnih nesreč širijo še na tretje ministrstvo - doslej sta to pokrivala obrambno in okoljsko ministrstvo, pa vemo, da je bil že tukaj problem, predvsem kar se tiče usklajevanja in pristojnosti -, sedaj pa se širi še na tretje ministrstvo, se pravi na Ministrstvo za infrastrukturo. Z odpravo posledic te naravne nesreče na prometni in energetski infrastrukturi se bodo, kot kaže, tako vodstvo kot tudi sestava komisije sedaj samostojno ukvarjali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer pa nimajo konkretnih izkušenj s tem.
V	Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bi s poenotenjem ekipe, se pravi v okviru enega ministrstva, pa tudi z vidika financiranja vsaj na področju odprave posledic naravnih nesreč lahko dosegli bistveno večjo učinkovitost pri delu. Prepričani smo tudi, da bo zakon potreben še marsikaterega popravka, da bi dosegel cilj, kot rečeno, pa bo v prvi vrsti treba zagotoviti bistveno več denarja za ta namen. Komu, spoštovana Vlada, pa boste pomagali v nesreči, če ne svojim ljudem? Ne glede na vse pomisleke, ki sem jih navedel, bomo v Slovenski ljudski stranki ta intervencijski zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije pa bo predstavila gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim! Pred nami je Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda, ki je pred manj kot mesecem dni prizadel večji del naše države. Kot je že predlagatelj povedal, je osnovni cilj predloga zakona čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čimprejšnja povrnitev škode upravičencem. Za to pa je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževali izvedbo njunih ukrepov. Vlada se je problematike sanacije lotila odgovorno in nemudoma. Začela je z delom na operativni ravni, na kateri so se izvajali ukrepi za takojšnjo normalizacijo razmer, nato pa nadaljevala še na sistemsko-normativni ravni.
Predlog zakona, ki je pred nami, temelji na dveh načelih, in sicer na načelu povrnitve škode vsem subjektom, ki so utrpeli škodo zaradi žleda, ter načelu hitrosti, fleksibilnosti in transparentnosti postopkov za izvedbo potrebnih ukrepov. Zato se intervencijski zakon dotika predvsem področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin ter področij, ki jih sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne ureja. Z intervencijskim zakonom se bo tako omogočila pravna osnova za zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic žleda.
Iz državnega proračuna, iz rezervne postavke za naravne nesreče bo tako 15 milijonov zagotovljenih takoj. Država bo zaprosila tudi za pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, eden od virov pa naj bi bili zavarovalni zneski ter ugodni krediti Evropske investicijske banke. Prav tako se bo omogočila povrnitev škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov, poenostavili se bodo postopki na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov. S pregledom se določajo tudi nekateri prilagojeni programi aktivne politike zaposlovanja in poenostavitev pravil v zvezi z njihovo implementacijo. V program sanacije se bo namreč lahko vključilo veliko ljudi, ki so trenutno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Zaposlitev bo sicer samo za določen čas, vendar bo mnogim povrnila zaupanje vase in v državo.
Intervencijski zakon se dotika tudi posebne ureditve za določanje katastrskega dohodka, saj vemo, da se bodo gozdovi obraščali tudi 20 in več let, kar pomeni manj ali nič katastrskega dohodka za lastnike gozdov toliko časa, dokler se gozdovi ne obrastejo. Predlog obenem omogoča pospešitev vseh upravnih in drugih postopkov v zvezi z izvedbo ukrepov, saj se določa, da se morajo vsi
40
DZ/VI/48. izredna seja
postopki za odpravo posledic žleba tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije voditi prednostno. S predlogom zakona se ureja tudi problematika v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena. Na področju gozdov intervencijski zakon omogoča izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak ter nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja škodljivcev v gozdovih. Nagrmaden in propadajoč les ter prihajajoča otoplitev predstavljata idealne pogoje za nemoten razvoj škodljivcev, kar je nujno treba preprečiti, saj se lahko zgodi še ena dodatna naravna katastrofa, če se bodo škodljivci preveč razmnožili. Zato je potreben takšen odpadel les čim prej odstraniti po gozdnih prometnicah ali vlakah.
Mogoče bi lahko razmislili tudi o opciji, da bi se tistim, ki so socialno ogroženi, omogočilo, da bi si v gozdovih, za katere nihče ne skrbi, sami priskrbeli kurjavo, s čimer bi naredili dve dobri deli naenkrat: gozdove bi očistili, pomoči potrebnim pa bi omogočili zastonj ogrevanje.
V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije bo predstavil magister Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Slovenija je zelo posebna država, žal morda malce podobna tistim nekoliko bolj vzhodno od nas, kjer se veliko stvari žal rešuje tudi s predsedniškimi odloki, saj vendarle poznamo zelo malo evropskih držav, ki bi ob krizi in naravnih nesrečah hitele spreminjati zakonodajo in na takšen način šele ustvarjale podlago za ukrepanje države. Naš cilj, naš skupen cilj v tem parlamentu bi moral biti, da imamo takšno zakonodajo, ki državi omogoča učinkovito ukrepanje v vseh okoliščinah. Kot pa kaže praksa v Sloveniji, skoraj ob vsaki naravni nesreči sprejemamo intervencijske zakone. S tem ko Vlada pride pred parlament z intervencijskim zakonom, dokazuje predvsem to, da na podlagi obstoječih zakonov ni sposobna ukrepati in da tega ni bila sposobna pravočasno niti ugotoviti. Danes tako izgubljamo dragoceni čas, saj šele pripravljamo podlago za ukrepanje. Praksa kaže, da kot sem rekel, skoraj vsako izredno situacijo rešujemo z intervencijskimi zakoni. Zakaj se nikoli ne vprašamo, kdo ni izvajal obstoječe zakonodaje in kakšen je bil nadzor nad izvajanjem te že obstoječe zakonodaje. Zdi se, da pri vseh nesrečah Vlada učinkovito in hitro odreagira, ko pred poslance predloži intervencijski zakon. To je zgolj na videz. Kot pa sem dejal, nikoli pa se ne vprašamo, kaj je bilo storjenega narobe, da intervencijski zakon sploh potrebujemo.
Intervencijske zakone največkrat sprejemamo zato, da prikrijemo nesposobnost tistih, ki bi morali obstoječo zakonodajo izvajati, oziroma da prekrijemo dejstvo, da smo nekatere zakone v preteklosti sprejemali preveč hitro in tudi premalo premišljeno. Vlada s predlaganjem intervencijskega zakona dela seveda vtis, da ukrepa, a sprejemanje zakona ni ukrepanje, ampak zgolj pripravljanje podlag za ukrepanje. Podlage bi seveda morale biti že pripravljene zdavnaj, preden je prišlo do nekega izrednega dogodka. Naš skupen cilj mora biti, da sprejemamo vsakršno zakonodajo premišljeno in previdno, takšno da bo omogočala delovanje države ob izrednih ukrepih, in to v vsakem primeru.
Tudi intervencijski zakon, ki je danes pred nami, ne predstavlja sistemskih rešitev, ki bi državi omogočale učinkovito ukrepanje v podobnih nesrečah tudi v prihodnosti. Na to kažejo tudi številne pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki opozarjajo na njegove številne vsebinske ter nomotehnične pomanjkljivosti. Če se dotaknem zgolj nekaterih določil intervencijskega zakona, potem lahko rečem, da pri ugotavljanju katastrskega dohodka krščanski demokrati Vladi predlagamo, da naj v gozdovih, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja, zniža katastrski dohodek za katerikoli odstotek poškodovanega gozda in ne zgolj za tiste, ki so tako poškodovani, da nujna sanitarna sečnja presega 50 % desetletnega mogočega poseka.
V	Poslanski skupini Nove Slovenije smo na nek način razočarani nad tem, da predlog intervencijskega zakona ne vključuje tudi možnost odpisa davka na nepremičnine. Smo pa po drugi strani zadovoljni, da je Vlada v predlog zakona umestila začasne programe aktivne politike zaposlovanja za odpravo posledic žleda. Upamo, da bo Vlada te programe tudi dejansko izvedla, pri čemer naj poudari usposabljanje oseb za varno delo v gozdovih. Naj še enkrat spomnimo, da morajo pristojni organi poskrbeti za to, da bodo tudi lastniki gozdov, ki bodo sami odpravljali posledice žleda, primerno obveščeni in opozorjeni o načinu in postopkih za spravo poškodovanega lesa.
Ob koncu pa naj dodam, da so kljub vsemu gasilci, vojska in civilna zaščita dokazali, da sistem zaščite in reševanja v ključnih točkah vendarle deluje, kot pa pri vseh sistemih, pa tudi tukaj še vedno obstajajo možnosti za izboljšave in dodelave.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije bo stališče predstavil gospod Branko Ficko.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala. Dober dan vsem skupaj še enkrat!
Danes je bilo že večkrat slišati o nesreči, ki je po obsegu in škodi malokdo pomni ali sploh ima s čim primerjati. O ledenem oklepu,
41
DZ/VI/48. izredna seja
ki je zajel dobršen del države, predvsem pa Notranjsko, so poročali tudi tuji mediji kot o naravni nesreči, ki je državo dobesedno zamrznila. Ta ledeni oklep, ki je gozdove dobesedno zdesetkal, ledeni oklep, ki je terjal na žalost tudi dve življenji, in ledeni oklep, ki je več kot 100 tisoč ljudi pustil brez izdobavljene električne energije, in ne nazadnje ledeni oklep, ki je združil Slovenijo in Slovence k prizadevanju za odpravo ene največjih naravnih nesreč na območju Slovenije.
Spoštovani, vse to smo sicer že slišali; še več, o tem poslušamo vsak dan. Tudi predsednica Vlade Alenka Bratušek in obrambni minister gospod Roman Jakič sta bila že takoj po nastanku nesreče na terenu. Na terenu sta se dnevno srečevala s čisto operativnimi težavami. Predsednica Vlade je tudi takrat delodajalce celo večkrat pozivala k razumevanju, sploh glede dela prostovoljnih gasilcev, k razumevanju za nastala objektivne razloge za zadržanost delavcev z dela. Obrambni minister pa se je na terenu seznanjal s težavami; takimi, kot je pomanjkanje močnih agregatov pa do po pomanjkanja ljudi. Tudi vojska je na poziv lokalnih skupnosti prišla na teren in pomagala; pomagala tam, kjer so njeno moč seveda želeli. Največjo nalogo pa so seveda opravili gasilci. Tudi Državni zbor se je redno seznanjal s težavami na terenu, vsi skupaj smo se zavedali, da smo priča nesreči; nesreči velikih razsežnosti, katastrofi in če smo ob začetku še zmogli dovolj modrosti in skupaj skušali iskati rešitve, kako ljudem, ne nazadnje, kako gospodarstvu pomagati, danes ugotavljam, da se vse skupaj sprevrača v politični prestiž: kdo bo prej sklical sejo, kdo je predlagal boljši intervencijski zakon, kdo več ve, kdo je več naredil in tako naprej. Spoštovani, sam sem prepričan, da smo sposobni več in bolje, kot to s prerekanjem prikazujemo slovenski javnosti. Pred seboj seveda zdaj imamo intervencijski zakon; zakon, ki je nastal kot posledica delovanja ekspertne skupine izbranih iz različnih resorjev obrambe, kmetijstva, dela infrastrukture in financ. Kakšen cilj in namen je bil za delovanje te skupine? Poiskati, kaj že v obstoječi zakonodaji manjka, ali je pomanjkljivo, ali neustrezno urejeno in je treba po nujnem postopku spremeniti ali sprejeti, da se sanacija lahko začne; sanacija, ki mora biti hitra, učinkovita, ki mora preprečiti nastanek še večje škode. Delovna skupina je tako ugotovila, da slovenska zakonodaja odprava posledic žleda sploh ne ureja, zato imamo danes pred seboj zakon, ki bo pripomogel poleg že obravnavanega Zakona o gozdovih in poleg že obravnavanega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in poleg napovedane obravnave Zakona o javnem naročanju tudi na energetskem področju; torej zakon, ki bo pripomogel k učinkoviti odpravi naravne nesreče, ki nas je prizadela v obliki žleda.
Seveda se vsi zavedamo, da zakonodajni okvir predstavlja ne nazadnje le
okvir. Glavnino dela bo treba še storiti in dela se. Delo se je začelo takrat, ko je bilo skupaj na terenu več kot 48 tisoč ljudi, od teh največ gasilcev, pa 10 tisoč zaposlenih v elektro podjetjih, pa 3 tisoč vojakov in 2 tisoč ostalih prostovoljcev. Slovenija je zopet dokazala, da ko je treba, znamo stopiti skupaj in nam je mar za trpljenje in stisko drugega. Torej delo je se je začelo in z delom bomo nadaljevali, zato bo Poslanska skupina Pozitivne Slovenije tudi ta zakon podprla. Seveda pa tudi to priložnost, da se zahvalimo vsem za nesebično pomoč, ko je bila ta najbolj potrebna. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo stališče predstavil gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav kolegicam in kolegom, lep pozdrav ministru z ekipo!
Pred slabim mesecem dni se je Slovenija soočila z eno najhujših naravnih nesreč v zadnjem obdobju. Konec januarja in v začetku februarja so v Sloveniji zavladale izredne razmere. Zaprle so se številne šole, vrtci in druge institucije na velikem območju države, tiste, ki so delovale, pa so delovale v zaostrenih pogojih. Gospodarstvo je beležilo velik izpad proizvodnje, najbolj so bila prizadeta mala in srednja podjetja, ki se tudi po postavitvi zasilne oskrbe z električno energijo v dneh, ki so sledili ujmi, niso mogli priklapljati na preobremenjena električna omrežja oziroma na agregate, ki so oskrbovali gospodinjstva. Zelo velike posledice pa je utrpelo tudi kmetijstvo. Številni gozdovi so popolnoma uničeni, podobno velja za številne sadovnjake in ostala kmetijska zemljišča. Po ocenah, ki so bile opravljene, škoda na področju kmetijstva presega 200 milijonov evrov. V preko 500 tisoč hektarjih gozdov je 40 odstotkov površin uničenih, več kot 7 milijonov kubičnih metrov lesa bo treba odstraniti iz poškodovanih gozdov, najbolj pereča težava na prizadetih območjih pa je bila motena oskrba z električno energijo. V posameznih dneh je bilo brez oskrbe z električno energijo preko 140 tisoč odjemalcev na različnih območjih. Še sedaj je nekaj sto odjemalcev brez oskrbe z električno energijo iz omrežja, več kot tri tisoč pa še vedno na agregatih. Po napovedih pristojnih bodo številni, ki so danes oskrbovani z električni energijo iz agregatov, od nje odvisni še nekaj mesecev. Posledice bi bile še veliko hujše, če se ne bi takoj aktivirali številni posamezniki in tudi v tej naravni nesreči se je pokazalo, da so v Sloveniji največje bogastvo ljudje. Zato gre največje priznanje in zahvala številnim prostovoljcem, predvsem pa gasilcem, delavcem elektro, cestnih, železniških in komunalnih podjetij, vojakom, pripadnikom civilne zaščite pa tudi vsem ostalim, ki so nesebično priskočili na pomoč. Izjemni napori vseh posameznikov, ki so
42
DZ/VI/48. izredna seja
delovali, nekateri pa še vedno delujejo na terenu, pa seveda ne morejo odpraviti nastale škode. Da bo sanacija hitra in učinkovita, da se energetska in prometna infrastruktura čim prej sanira, da se prepreči nadaljnja škoda v gozdovih in vzpostavijo normalne razmere, je treba sprejeti spremembo zakonodaje, ki bo to omogočila.
V poslanski skupini smo zaradi tega vložili pobudo za čimprejšnji sprejem potrebnih ukrepov in tej zahtevi priložili tudi predlog intervencijskega zakona. Izrazili smo pričakovanje, da bo Vlada čim bolj realno ocenila stanje, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in na področju železniške infrastrukture, ter na tej osnovi določila prioritete sanacije in v okviru intervencijskega zakona opredelila konkretne številke, ki bodo omogočili sanacijo te škode. Predlog intervencijskega zakona, za katerega smo predlagali, da ga Vlada posvoji, je sedaj pred nami, da ga sprejmemo po nujnem postopku. Kar nekaj naših predlogov vladni predlog povzema. Na včerajšnji seji matičnega Odbora smo tudi sprejeli nekaj izboljšav predlaganega gradiva, nekaj naših ključnih predlogov pa ni bilo upoštevanih. Nismo uspeli dopolniti zakona z rešitvijo, ki bi omogočila občinam, ki so bile v ujmi najhuje prizadete, da pridobijo sredstva za potrebno sanacijo lokalne infrastrukture. Zavrnjen je bil amandma, ki bi zagotovil povračilo stroškov alternativne oskrbe električne energije gospodarstvu, kmetijstvu in ostalim preko agregatov. Prav tako je bil zavrnjen amandma, ki bi oprostil oškodovance plačila davka na nepremičnine za prizadeta kmetijska zemljišča, trajne nasade, sadovnjake in gozdove, poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte ter gospodarskim subjektom za nepremičnine, ki se uporabljajo za poslovne namene. Zavrnjen je bil amandma za znižanje katastrskega dohodka na poškodovanih zemljiščih. Prav tako je bil zavrnjen amandma, ki bi reševal status operativnega gasilca; da je to potrebno urediti, so bila polna usta visoke politike ob obiskih na terenu, seveda v času ujme, po ujmi pa se to pozabi. Zavrnjen je bil amandma, ki bi znižal davek na dodano vrednost za lesno biomaso. Niso bili upoštevani tudi predlogi, ki bi skrajšali posamezne postopke in jih časovno omejili. Predlagali smo tudi dodatne finančne vire, poleg zavarovalnin še sredstva iz iztekajoče finančne perspektive 2007-2013 in nove finančne perspektive 20142020.
Predlagani intervencijski zakon je sicer dobra osnova za današnjo razpravo, ima pa eno veliko pomanjkljivost, in to je operativnost. Če zakon ne bo spremenjen v tistem delu, ki govori o operativnosti, o časovnici ukrepov, ne bo dober in ne bo pripomogel ... /znak za konec razprave/ ..., kar je bil naš skupen namen, zato smo tudi predlagali amandmaje. Zakon bomo po obravnavi v Državnem zboru podprli, bomo pa v nadaljevanju budno spremljali izvajanje ukrepov
in zahtevali poročanje Vlade o dejanskem stanju na terenu. V primeru težav z izvajanjem zakona pa bomo zahtevali, da Vlada intervencijski zakon nemudoma spremeni.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališče predstavil gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
V	začetku februarja je Slovenijo doletela naravna nesreča, kakršne ne pomnijo niti naši najstarejši občani, in upajmo, da se v takšni razsežnosti ne bo nikoli več ponovila. Sneg, ki se je spremenil v ledeni dež, je ustavil življenje v državi. Žled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago, kjer hipoma zamrznejo. Ledeni oklep okuje vse, česar se dotakne. Žled je prizadel skoraj celotno Slovenijo, najbolj pa Notranjsko in severno Primorsko. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 300 tisoč ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po državi, Agencija za okolje pa je zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm. Žled največjo škodo povzroča na drevju in električnih ter telefonskih napeljavah. Teža žledu je namreč tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo. Učenih je bilo okoli 40 % gozdnih površin, poškodovanih ali podrtih je več kot 7 milijonov kubičnih metrov lesa. Škoda na infrastrukturnih objektih se meri v milijonih evrov. Še danes je več gospodinjstev brez električne energije in dobivajo elektriko iz agregatov. Na železniški infrastrukturi je še vedno prekinjen potniški promet med Primorsko in notranjostjo države, kajti žled je uničil celotno elektrifikacijo proge. Že tako slabe in slabo vzdrževane občinske in državne ceste so po tej ujmi še v težjem in slabšem stanju. Obnova bo dolgotrajna in draga, ocenjuje se da celotna škoda znaša od 300 do 500 milijonov evrov.
Vlada Republike Slovenije se je hitro in učinkovito odzvala na naravno nesrečo in danes že obravnavamo tako intervencijski zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Zakon ureja predvsem področja, ki s sistemsko zakonodajo niso urejena, cilj zakona pa je predvsem, da se čim prej izvede obnova gospodarske infrastrukture in gozdov, ter seveda, kar je za prebivalstvo najpomembneje, povrne škodo upravičencem. Vsebina zakona obsega zlasti zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic žleda, omogoča povrnitev škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov, poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov, določa nekatere
43
DZ/VI/48. izredna seja
prilagojene programe aktivne politike zaposlovanja in poenostavlja pravila v zvezi z njihovo implementacijo, določa posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka, pospešuje se upravne in druge postopke v zvezi z izvedbo ukrepov, saj se določa, da se morajo vsi postopki za odpravo posledic žleda, tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije voditi prednostno, ureja problematiko v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena, ureja izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak ter ureja izvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivcev v gozdovih. Zakon rešuje vse naštete težave, v katerih so se znašli država in prebivalci po tej ledeni ujmi. Zdaj je čas za odpravljanje posledic naravne nesreče in Slovenija lahko iz tega izide močnejša in bolj infrastrukturno opremljena, kot je bila pred žledom. Sredstva za sanacijo se bodo zagotavljala iz državnega proračuna, evropskega solidarnostnega sklada ter ugodnih kreditov Evropske investicijske banke in Razvojne banke Sveta Evrope, svoj delež pa bodo seveda pokrile tudi zavarovalnice. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlagani zakon podprli, saj je dobra podlaga za začetek hitre odprave posledic žleda. Upamo, da bo odpravljanje posledic žleda tudi na izvedbeni ravni hitro in učinkovito ter da bo naravna nesreča dala zagon slovenskemu gospodarstvu. Ta nesreča je lahko samo nesreča, lahko pa je tudi priložnost, da zavrtimo kolo krize v nasprotno smer, torej v rast. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem pristojnim službam, organizacijam, društvom in prostovoljcem, še posebej našim gasilcem ter pripadnikom Slovenske vojske za požrtvovalno delo in nesebično pomoč prebivalcem pri odpravljanju posledic te hude naravne nesreče. Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, že danes izrekam čestitke vsem pripadnikom Civilne zaščite in vsem prostovoljcem, ki v tem sistemu delujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste bo stališče predstavil gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gospod minister, ostali prisotni!
Žal so čedalje redkejši trenutki v tej državi, ko nas nekaj združuje in ne deli. V zadnjem mesecu smo imeli redko priložnost, da sta se zgodila kar dva tovrstna dogodka: olimpijske igre in ledena ujma. Olimpijske igre bi najraje čim prej ponovili, glede ledene ujme pa bomo najbolj zadovoljni, če je nikoli več ne doživimo. Največja katastrofa te vrste v znani slovenski zgodovini pa je pokazala, da je med
Slovenci še vedno prisotna požrtvovalnost, sodelovanje, vztrajnost in usmerjenost v končni cilj, predvsem pa tista pristna medčloveška solidarnost; solidarnost, ki nima izvora v ustavi in zakonih, ampak je ena izmed tistih osnovnih človekovih vrednot, ki človeka delajo človeka.
Naš sistem zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na prostovoljstvu. Množičnih nesreč brez prostovoljcev ne bi mogli obvladati, saj imamo profesionalcev premalo. V tej ujmi je bilo na terenu preko 60 tisoč ljudi, največ gasilcev in delavcev elektro podjetij, komunale in cestnih podjetij ter preko 5 tisoč pripadnikov Slovenske vojske in nekateri med njimi svoje poslanstvo na terenu še izvajajo, saj izredne poplave na Planinskem polju zahtevajo nove intervencije.
V	začetnih intervencijskih dejanjih, kjer so prostovoljci, pa tudi profesionalci svoje delo odlično opravili, za kar se jim v Državljanski listi še enkrat zahvaljujemo, pa je čas, da svoje delo opravimo tudi politiki. Vlada že do sedaj ni držala križem rok. Najprej se je odzvala preko Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, že nekaj dni po ujmi pa je z delom pričela posebna vladna delovna skupina pod vodstvom ministra Sama Omerzela, katerega rezultat je med drugim tudi intervencijski zakon. Žal Vlada pri intervencijskih ukrepih ni mogla upoštevati zgolj posledic ledene ujme in poplav, ki so sledile, kar smo v predlogu zakona dodali včeraj na odboru, ampak tudi težko finančno stanje države oziroma finančno ujmo. Vlada je v tem intervencijskem zakonu zagotovila sredstva iz proračuna za prvo nujno odpravo posledic iz proračunske rezerve v višini 13 milijonov evrov, kar pa smo na odboru včeraj povišali še za 2 milijona. Poleg tega pa se bo ustrezna sredstva zagotovilo tudi iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.
V	predlogu intervencijskega zakona so zapisane odločbe, ki določajo prednostno obravnavo pri izdajanju soglasij, dovoljenj in drugih aktov. Predlog zakona nadalje določa, da se za čas izpada dobave električne energije odjemalcu ne obračuna obračunska moč, hkrati pa se vzpostavljajo ustrezni mehanizmi za izračun povračila škode gospodarstvu, ki je pogosto svoje poslovanje reševalo samoiniciativno z uporabo agregatov. Novi gospodarski minister je s tem poleg rednega dela že dobil tudi prvo konkretno nalogo. Naj se ob tem zaveda znanega pregovora: kdor hitro da, dvakrat da. Za potrebe obnove gospodarske infrastrukture se nadalje poenostavljajo in odpravljajo postopki pridobivanja dovoljenj ter omogoča poenostavitev pridobivanja uporabnih dovoljenj. Določbe omogočajo tudi uporabo drugačnih tehničnih rešitev, kot so bile uporabljene pri poškodovani ali uničeni infrastrukturi, kar je vsekakor smiselno. Nadalje se ureja postopek za čim bolj učinkovito zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic ter gradnje gozdnih vlak, ki so nujno potrebne za izvedbo sanacije poškodovanega gozda, oboje z
44
DZ/VI/48. izredna seja
minimalnim posegom lastniške pravice lastnika gozda. Predlog zakona pokriva tudi področje javnih del, potrebnih kadrovskih okrepitev in aktivacije brezposelnih oseb za odpravo posledic žleda. Zakon določa tudi zmanjšanje katastrskega dohodka zaradi uničenja ali poškodovanja gozdov in pa tudi zmanjšanje ali odpis prispevkov kmetom zaradi škode, povzročene z ledeno ujmo.
Naštel sem le nekatere izmed ukrepov, ki jih zajema predlog intervencijskega zakona. O posameznih bomo podrobneje razpravljali tudi v nadaljevanju. Sprejetje tega zakona nas ne sme in nas tudi ne bo uspavalo. Sanacija bo trajala več let, za kar bo treba zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva.
V Državljanski listi bomo predlo intervencijskega zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda podprli in predlagamo, da vsi skupaj, tako v Državnem zboru kot tudi uslužbenci na ministrstvih, ki bodo sedaj prevzeli izvajanje v svoje roke, posvojimo tako olimpijski duh tekmovalk in tekmovalcev kot tudi duh solidarnosti in požrtvovalnosti prostovoljcev in profesionalcev, ki so se uspešno aktivirali za odpravo posledic, da ne bodo dobri nameni priprave tega zakona utonili v birokratskem kolesu in brezplodnih debatah o posameznih paragrafih. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
S tem smo končali predstavitev stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Kot prvega pa dajem v razpravo 7. člen ter amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Sprašujem, ali bi želel kdo k temu členu razpravljati? Imamo željo, bom kar odprla možnost, da se prijavite k razpravi. Prosim za prijavo.
Prijavljena imamo dva razpravljavca. Prvi je gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani minister, spoštovani poslanci, lep pozdrav v mojem imenu in tudi v imenu naše stranke Pozitivne Slovenije!
Tako je, enotni smo si v tem, da prve posledice te ujme, ki nas je doletela, so pomagali ublažiti državljanke in državljani, so pomagali ublažiti gasilci prostovoljci, člani civilne zaščite, so pomagali ublažiti vojaki in vseh tistih 50 tisoč ljudi, ki so takrat bili na terenu. Da je tukaj bila tudi zelo dobrodošla mednarodna pomoč, torej pomoč iz sosednjih držav, je treba še posebej omeniti in se temu zahvaliti. Vsem gre globoko spoštovanje in globoka zahvala za to pomoč in ublažitev prvih posledic ledene ujme.
Moramo pa reči tudi to, da Vlada od tistega trenutka naprej ni mirovala, pač pa je zelo učinkovito posegla v sistem pomoči in odpravljanja posledic in pripravljanje zakona, s katerim bomo na drugi rok odpravili vse te
posledice. Učinkovitost Vlade se je kazala v medresorskem usklajevanju med posameznimi ministrstvi in tukaj je treba omeniti Ministrstvo za obrambo. Vojaki so bili na terenu skoraj od prvega dne in izhajam iz regije, kjer je vojska oziroma Ministrstvo za obrambo bilo prisotno takrat, ko so vzpostavljali te najbolj vitalne funkcije in povezave s kraji, ki so bili odrezani od sveta, da je bilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo prisotno, da je bilo Ministrstvo za gozdarstvo. Tako lahko rečemo, da je Vlada s koordinacijo delovanja vseh teh resornih ministrstev že od samega začetka bila na terenu. Mislim, da s tem Vlada zapira prostor za kritike in graje o delovanju, o učinkovitosti delovanja ob tej naravni katastrofi. To se mi zdi zelo pomembno. Danes bomo verjetno slišali marsikatere kritike, vendar Vlada je s svojim delovanjem in učinkovitostjo dokazala, da je bila pripravljena na vse in da še danes, ko dobivamo na mize predlog zakona, intervencijskega zakona, je pravzaprav samo nadaljevanje vse te učinkovitosti in pa dela in seveda veliki skrbi da se razmere čim prej uredijo in da se posledice čim prej odpravijo.
Res je, tako kot je že v predhodni točki bilo govora o tem, da se mora sistemski zakon spremeniti v tistem delu, da žled kot element naravne katastrofe in naravne nesreče je pravzaprav osnova, da lahko v drugi in v tej točki sprejemamo intervencijski zakon. In prav je, da je ta intervencijski zakon takšen, kakršen je, čeprav verjetno se ne bomo več vsi strinjali s tem, da je dober. Verjetno je še veliko predlogov, veliko amandmajev, ki niso bili sprejeti in verjetno tudi ne bodo sprejeti, vendar prepričani smo, da je Vlada, skupaj z vsemi ministrstvi, v tej situaciji glede na najboljše finančne možnosti izkoristila te oziroma izbrala najboljše rešitve za učinkovito reševanje in odpravo vseh posledic ujme. Če rečem tudi to, da ujma je nekaj takega, kar je zelo prizadelo naše državljanke in državljane, kar je prizadelo državo in bo tudi finančno veliko breme za vzpostavitev normalnega delovanja celotnega sistema. Vendar moramo tudi ta primer jemati kot primer, na katerem bomo v prihodnje lahko ali izpopolnili svoje načrte o zaščiti in reševanju bodisi tudi druge dokumente, ki bodo pomagali, da ob prihodnjih stvareh, prihodnjih takih ujmah oziroma naravnih katastrofah ukrepamo še hitreje. Vsaj iz tega in na način in pričakovanju, da bo Vlada še naprej delovala tako učinkovito in z vsemi močmi prispevala čimprejšnji ureditvi razmer na vseh področjih, je vsaj to, da se bomo ob tem zamislili in morda res kakšne take stvari, kot so naši dokumenti, kot so naši zakoni, ne nazadnje gre tudi večkrat opozorilo na Zakon o zaščiti in reševanju predvsem v delu, ki zadeva gasilce in prostovoljce, da se bo to uredilo, tako da bo v bodoče boljše.
Naprej ne bom razpravljal o amandmajih, ki jih podpiram, sploh amandmaje, ki jih je vložila koalicija, ker vem, da skladno tvorijo neko celoto in pa skladno z vsemi
45
DZ/VI/48. izredna seja
finančnimi možnostmi, ki jih v tem trenutku Vlada ima na razpolago, da bodo omogočili, da se posledice ujme čim prej odpravijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Glede na to, da po mojem vedenju ni amandmajev koalicije, razen enega - ali imam napačno informacijo? - me veseli ta podpora kolege Zanoškarja amandmajem, ki jih je vložila Slovenska demokratska stranka. Ne glede na to, da smo jih vložili mi, mislim, da gredo v pravo smer in gredo v smer tega, o čemer smo včeraj govorili na odboru, kar pa v enem delu ni bilo sprejeto. Nismo ponovili vseh amandmajev. Izpustili smo tiste, ki niso najbolj pomembni za materijo tega zakona. Vložili pa smo tiste, za katere menimo, da bi jih bilo danes nujno sprejeti, zato da bo zakon boljši za vse; predvsem pa, da bo boljši za Vlado, ministrstva, da bo ta operativnost izvedbe boljša. Boljši za uporabnike, se pravi infrastrukturna podjetja, ki ga bodo v enem delu uporabljala, in boljši tudi za tiste, zaradi katerih pravzaprav ta zakon sprejemamo; se pravi tiste, ki so utrpeli največjo škodo in katerim bo resnici na ljubo samo del te škode povrnjen. Verjetno nikoli ne bo mogoče povrniti popolnoma vse škode. Seveda pa z nobenim zakonom in z nobenimi sredstvi ni mogoče poplačati vseh sto tisoč milijonov prostovoljnih ur, ki so bila vložena v trud v tistih prvih dneh, zato da je bila ta škoda manjša, kot bi sicer bila.
V 7. členu govori ta zakon o sredstvih, ki naj bi se namenila za odpravo škode po ledeni ujmi in poplavah, kar je bilo včeraj na odboru dodatno sprejeto v 1. členu, ki so posledica seveda te ledene ujme. Kot vira sta navedena v tem 7. členu dva: proračun Republike Slovenije in sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije. Normalno, da se bodo prvenstveno aktivirala tudi sredstva iz zavarovalnin, zaradi tega v zakon seveda ni treba posebej pisati. Menimo pa, da bi bilo prav, da napišemo, da je treba aktivirati sredstva iz obstoječe in naslednje finančne perspektive, ne glede na to, da je tudi na nek način to del proračunskih sredstev. Ampak če bo to jasno in nedvoumno zapisano, bo tudi obveza za vse tiste, ki bodo delovali na tem področju, bolj jasna in večja ambicija, da se bo naredil nek napor in poiskalo tiste programe, ki v obstoječi finančni perspektivi niso realni in zaradi katerih neizvedbe bi ostala neporabljena sredstva, in seveda, da se bo umestilo posamezne programe, kjer bo odprava dolgotrajnejša, tudi v okviru programu nove finančne perspektive. Zaradi tega predlagamo, da se v okviru 7. člena doda dodatna alineja, ki med sredstva za odpravo žledu izrecno omenja tudi sredstva evropske finančne perspektive 2007-2013 in evropske finančne perspektive 2014 do 2020.
V drugem odstavku je bila včeraj na odboru popravljena višina glede na obseg te škode, ki smo jo poslušali v zadnjih dneh, ki skupaj s škodo v gozdovih gotovo presega 400 milijonov evrov, je seveda nujno zagotoviti primeren obseg teh prvih sredstev, ker so ta pomembna; pomembna predvsem zaradi tega, ker se večino tega, kar naj bi bilo potem nekako povrnjeno, večino tega se je že zgodilo. Takrat, ko je bilo treba ukrepati nujno, hitro, se seveda niti posamezniki, gospodarstveniki, kmetje, občine, elektrodistribucije, transportna podjetja niso spraševali kdaj, kako, na kakšen način, ampak so delovali proaktivno v smeri, da se je čim prej vzpostavilo nazaj normalne razmere. Največja hiba pri tej ledeni ujmi je bila izpad električnega omrežja in zaradi tega so vsi na tem področju delovali s ciljem čimprejšnje zagotovitve alternativnih virov. Tukaj se verjetno vsi strinjamo, da glede na to, da je bilo aktiviranih preko tisoč večjih agregatov na območju cele države, da samo ta mednarodni mehanizem ni zadostoval, da je bilo treba najti tudi druge, popolnoma komercialne poti pri tem, in seveda ta znesek je visok. Je bila pa odprava, in posledice so bile bistveno nižje, tudi vezana na gospodarsko aktivnost, ki se je zaradi te hitre akcije lahko relativno hitro nadaljevala, kot bi sicer bilo. Se pravi, zaradi te hitre aktivnosti je bila škoda manjša, kot bi sicer bila, zaradi tega menimo, da je prav, da tudi proračun iz rezerve za ta prvi ukrep ne zagotovi 13 oziroma 15 milijonov evrov, kot je bilo to včeraj sprejeto na odboru, ampak 20 milijonov evrov, in da se 5 milijonov od tega zneska zagotovi občinam za prvo odpravo posledic žledu na lokalni javni infrastrukturi in gozdnih cestah. Se pravi, predlagamo da se v ta 7. člen doda 2. odstavek, ki se glasi: V proračun Republike Slovenije za leto 2014 se za prvo nujno odpravo posledic žledu iz sredstev proračunske rezerve zagotovi 20 milijonov evrov, od tega 5 milijonov občinam za prvo odpravo posledic žledu na lokalni javni infrastrukturi in gozdnih cestah. Zakaj je to pomembno? Pomembno je zaradi tega, ker veste, da vsa ta sanacija je takoj stekla, večina od tega je tudi že bilo posanirano, velik del tistega, kar je treba storiti za to, da se bo lahko izvršila sanitarna sečnja, ki jo je treba v prvem koraku narediti do 15. maja, je pa odvisen od teh gozdnih poti, za kar občine že sk rbijo. Te aktivnosti tečejo, v dveh tednih bodo zaključene v večini občin in prav je, da se zagotovi tudi finančni vir za te aktivnosti, kajti nobena od teh občin teh sredstev nima in proračunske rezerve v občinah so seveda relativno majhne in ne omogočajo tako velike aktivacije sredstev, kot bo potrebna v tem primeru. Veliko tega se bo sicer dalo narediti tudi s prerazporeditvami, v celoti pa ne.
Torej, v Slovenski demokratski stranki predlagamo pri 7. členu, da se dopolni ta 7. člen z jasno opredelitvijo, da se bodo za namen te sanacije aktivirala tudi sredstva obstoječe in naslednje finančne perspektive in za
46
DZ/VI/48. izredna seja
spremembo višine sredstev v višini 20 milijonov evrov, od katerih naj se 5 milijonov evrov nameni sanaciji lokalne javne infrastrukture.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Bi želel še kdo razpravljati k 7. členu? Odpiram možnost za razpravo, ker vidim, da vas je več. Izvolite, prosim za prijavo. Prijavljena imamo še dva razpravljavca oziroma razpravljavca in razpravljavko.
Gospod Dragan Bosnic, izvolite, imate
besedo.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo in lep pozdrav poslancem, Vladi in poslancem ljudstva!
Prej sem verjetno nekaj narobe napravil, ker sem bil prepričan, da sem prijavljen, pa ni važno. V zvezi s tem amandmajem bi navezal eno, mogoče malo drugačno temo oziroma bi razmišljal o dogodku in o preprečevanju teh dogodkov v bodočnosti. Namreč, za kaj gre? Govorimo o naravni katastrofi, to smo sprejeli pri drugem zakonu oziroma tretja točka je bila to. Ampak bi želel, da temu dodamo, da je to naravna katastrofa, ki je povzročena s klimatskimi spremembami -namreč, o čem govorim? Spomnite se poplav, tam smo govorili o naravnih katastrofah. V principu je šlo samo za to, da je deževalo, pa smo potem ugotovili, da je nekdo držal neke zapornice zaprte in potem poplavil lep del Slovenije. Namreč, 2. decembra 2013 je potekal varšavski protokol, verjetno so imeli tam predstavnike, ki bi naj nadomestil propadli, neuspešni kjotski protokol in bi najprej peljal do pariškega protokola. Govorim, jasno, o protokolih, ki se nanašajo na klimatske spremembe. Nekateri nikdar ne podpišejo tega protokola in potem grenijo življenje manjšim, tistim, ki podpisujemo, ratificiramo in smo pridni in želimo ohraniti, ne vem, svet, neko ravnotežje in podobno. Namreč, te spremembe, ki se dogajajo - jasno, da se ne spomnite, ampak zgodovinski spomin pravi, spomnite se zadnje poledenitve, sto trideset milijonov let nazaj, poledenitev deset tisoč let nazaj se je končala, ljudje so preživeli. Je bilo kar naporno, verjetno.
Tudi to ujmo bomo preživeli, ampak rad bi razmišljal naprej. Se pravi, meni ni jasno, zakaj mi v zvezi s tem ne pokličemo na odgovornost teh, ki povzročajo te klimatske spremembe, ker to je dejstvo. Če ni dejstvo, potem ne vem, zakaj imamo evropsko komisarko za klimatske spremembe, zakaj imamo oddelke, ki o tem govorijo. Govorim o petih toplogrednih plinih, kjer si mi seveda držimo zadeve, gostimo gospoda podpredsednika Združenih držav Ala Gora, ki nam govori o neprijetni resnici, zelo neprijetni, podpiše Kjoto 2007, dobi Nobelovo nagrado in ga ne ratificira. Ne vem, ali si znate vi predstavljati predporočno pogodbo brez poroke? Mislim, to je disaster!
Zadeva se stopnjuje, se pravi, to, kar se je zdaj zgodilo, je dogodek, ki se bo ponavljal. Mi bomo pa sprejemali zakone in bomo potem sanirali nastalo škodo, uporabil bom izraz krivci iz ozadja, bodo pa to počeli še naprej. Saj, spomnite se emisijskih kuponov. Super zadeva! Če si reven, ne moreš svinjat i, imaš pa kupone. Kaj lahko napraviš? Lahko prodaš tistemu, ki je bogat in svinja. V Evropi je obstala intenca ustanoviti kompenzacijski fond za tovrstne katastrofe, ki so ga zavrnili. Neverjetno! Ponujajo pa pomoč vsem ,ki so prizadeti. Se pravi, mi zdaj lahko dobimo pomoč v smislu, nekdo nam pride govoriti o zeleni energiji, o novih tehnologijah, o odpravljanju posledic ekološke katastrofe ... Prodaja nam znanje, super! Povzročil je težavo - prodaja nam znanje! Ne vem, kako je z vami, ampak jaz . Dobro me poglejte, jaz ne mislim plačevati cene ekonomskega razvoja Kitajske in Indije. Res ne mislim, briga me! Ali pa držav blaginje v Združenih državah! Imam pa težave zaradi njih! S temi zakoni - jasno jih bom podprl -poskušamo rešiti naše ljudi in našo deželo, gozdove pred agresivno politiko teh tako imenovanih "velikih", kot da se ne da nič spremeniti. Ampak mislim, da se da.
Še na eno stvar bi opozoril; Varšavo so sponzorirali mogočni poljski premogovniki, recimo. Potem od British Petroleuma do Shella -vsi po vrsti. Se pravi, to so bili partnerji varšavskega protokola, ki govori o klimatskih spremembah. Če pa to ni del klimatskih sprememb, je pa potem posledica neke naravne sukcesije, potem sam ne bi mogel potrditi te naravne katastrofe. Teh sukcesij je bilo, saj lahko rečemo, to je bila zdaj četrta poledenitev, če donavsko štejemo, je bila peta. Zdaj smo v medledeni dobi - kar sledi, pač sledi. Ampak na nek način lahko na to vplivamo in ne spremljamo pasivno neke politike, ki nam je vsiljena in zaradi katere imamo težave. Vsaj jaz osebno tega ne morem tolerirati oziroma podpirati ali pa se sprenevedati. In potem iz leta v leto: poplave, žled, plazovi. Drugega, ko se je začela konferenca, je Hajan poradiral Filipine. Pa jasno nam je, kakšen je delež Filipinov v globalni misiji. Nikjer jih ni. Potem pa tu dobesedno ne bo. Tudi smo priče tako imenovanim klimatskim beguncem, človek s Kiribatov je prišel na Novo Zelandijo prosit, če ga sprejmejo, ker bo ostal brez otoka. S svojim trnkom in harpuno - jasno, globalno vpliva na spremembe in na dvig gladine oceanov! Enako kot mi, držimo se vseh predpisov - in prav je, da se, saj ne govorim, da se naj ne bi. Ampak prav je pa tudi, da pokličemo na odgovornost tiste, ki se tega ne držijo. Vsaj jaz bi jih oziroma neko uradna politika. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednja ima besedo dr. Ljubica
Jelušič.
47
DZ/VI/48. izredna seja
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Ta razprava je bila sicer zdaj zelo zanimiva, vendar bi bilo dobro vseeno, da se vrnemo k 7. členu in k amandmajem Poslanske skupine SDS in ugotovimo, ali velja podpreti te amandmaje ali so mogoče kakšni vsebinski problemi ob tem. Na prvi pogled so ti amandmaji v bistvu zelo ljudstvu všečni. Najprej zato, ker govorijo o zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev iz evropskega proračuna, za katerega že nekaj dni razpravljamo tudi v tem parlamentu, da morebiti obstaja možnosti, da ga vsaj iz sedanje perspektive ne bomo zmogli porabiti za projekte, ki so bili že predvideni. Tu bi bila pozorna; namreč, za obstoječo finančno perspektivo so bili sprejeti določeni operativni načrti, ki so bili usklajeni skupaj z Evropsko komisijo, in je bilo točno določeno, za kaj se tisti denar porabi. Tudi občine oziroma tiste, ki so se zavezale k porabi sredstev iz obstoječe finančne perspektive, bo treba prisiliti in jim pomagati k temu, da bojo sredstva porabili skladno z odločbami, ki jih imajo. Zato misli, da ni dobro v zakon pisati nekaj takega, kar je golob na strehi. Dobro pa je pisati o stvareh, ki so vrabec v roki, so rekli včasih naši stari ljudje oziroma zdrav razum. Zato mislim, da je prav, da je Vlada navedla kot vire zagotavljanja sredstev samo tista dva vira, ki pa sta dejansko tako v našem proračunu kot v evropskem proračunu res predvidena za odpravo posledic naravnih nesreč. V državnem proračunu je v rezervi, mora biti v rezervi vedno nekaj sredstev, predvidenih za odpravo naravnih nesreč in to velja tudi za občinske proračune. Zato danes ne moremo jemati v bran nobene občine, če teh sredstev nima, kajti to samo pomeni, da je slabo planirala svoja sredstva. Vsaka občina in država tudi sta dolžni, so dolžne imeti v svojih proračunih sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč. Vlada je to zagotovo vedela in zato je tudi predlagala 13 milijonov za ta intervencijski zakon.
Drugič Vlada je tudi vedela in se je posvetovala z evropskih solidarnostnim skladom, ki je tudi prvenstveno namenjen za odpravo naravnih nesreč v različnih državah članicah Evropske unije. Torej gre za dva namenska vira. Zato mislim, da je smotrno pri prvem odstavku 7. člena ostati pri tistih dveh navedbah, ki sta zanesljivi in od koder se zanesljivo lahko dobi denar. Drugič SDS predlaga, da se namesto 15 milijonov, ki so bili zagotovljeni včeraj oziroma za katere je obstajalo neko skupno mnenje včeraj na ustreznem odboru, dodeli 20 milijonov za odpravo teh posledic. Rada bi opozorila, kako je sploh prišlo do tistih 15 milijonov, kajti Vlada je predlagala 13 milijonov. Potem pa glede na to, da se je razširilo področje posledic nesreče, torej, da ne bo šlo samo za konkreten žled neposredno v občinah oziroma v prostorih, ki so neposredno prizadeti zaradi žleda, ampak da se bo ta intervencijski zakon nanašal tudi na tiste
prostore, ki jih bodo, ki jih v tem trenutku prizadevajo poplave zaradi žleda. To se pravi, predvsem je bilo tu mišljeno Planinsko polje, ki postaja planinsko morje, in še podobni problemi. Zaradi tega je odbor - torej zaradi širjenja prostora nesreče je odbor dvignil sredstva na 15 milijonov. Zdaj pa, dvigovanje s 15 milijonov na 20 milijonov se mi pa ne zdi utemeljeno v smislu, da bomo pa od tistih 15 obstoječih milijonov pa še plus 5 milijonov dali občinam. Država bo skupno namenila 15 milijonov zagotovo po intervencijskem zakonu za odpravo posledic te nesreč, po vsej verjetnosti pa bo iz rezerv, ki so večje od tistih predvidenih 15 milijonov, v prihodnosti, če bo videla, da je to treba, porabila še kaj dodatnih sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, toda to bi moralo nastati na podlagi ocene škode in ni mogoče sedaj na oko sklepati, da so občine imele 5 milijonov škode in zatorej je treba za njih zagotoviti že vnaprej 5 milijonov. Mogoče so imele te škode manj, mogoče več. Meni se zdi sploh številka 5 milijonov za občinske ceste, lokalne ceste in gozdne ceste zelo veliko v primerjavi z vsemi pretendenti na teh 15 milijonih, na teh 15 milijonov, ki so že predvideni po tem intervencijskem zakonu.
Zato predlagam in moje osebno mnenje je, da kljub temu da sta oba popravka zelo všečna, sta v bistvu neoperativna, neuporabna in zato ju ne velja podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, dr. Jelušič.
Želi še kdo na 7. člen razpravljati? Izvolite, bom odprla možnost za prijavo k razpravi.
Gospod Jožef Kavtičnik, izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Tudi jaz ne bom podprl tega amandmaja, zakon pa bom podprl zaradi tega, ker sem prepričan, da tudi teh 20 milijonov ne bo dovolj. Ampak bo Vlada v fazi pridobivanja informacij in seveda tudi prestrukturiranja oziroma pregleda finančnih sredstev potem lahko dala toliko sredstev, kot jih bo takrat imela. Trenutno jih ima, tako kot je kolegica Jelušič dejala, 15 milijonov na razpolago in toliko jih lahko da.
Bom pa dejal nekaj, kar me je presunilo pri razpravi kolega Bosnica, kako vehementno nekako smo ga poslušali, ampak nismo verjeli, kaj govori. Poglejte, on se je dotaknil točno tega, kar je pripeljalo do te katastrofe oziroma do naslednjih katastrof, ki se bodo dogajale. Mi odpravljamo posledice, vzrokov pa ne. Res je nerazumno, kako svet gleda ta svoj lastni propad, kako ne samo gleda, ampak kako pri tem sodeluje. Ker pa se tega zavedam, da se ne bo dalo kar tako, z levo roko spremeniti mišljenje ljudi, spremeniti tega pohlepa po kapitalu in seveda s tem tudi uničevanja vsega okolja, ki nas obdaja, je treba narediti nekaj, kar pa lahko danes naredimo. Kaj pa lahko naredimo? Najprej seveda velik poklon vsem, ki so tako in
48
DZ/VI/48. izredna seja
takoj priskočili na pomoč, dali svoj čas, svojo energijo, tudi svoja sredstva, vsem gasilcem, civilni zaščiti. Ne nazadnje smo pozabili na župane in občinske uprave, ki so takoj pristopili k reševanju tega, kar se je dogajalo. Prepričan sem, da se to ni končalo, da se bodo vse te aktivnosti še nadaljevale, vendar bi vseeno rad dejal, da je Slovenska vojska naredila to, kar je lahko naredila, in to, kar ji tudi zakon predpisuje. Treba pa je preveriti za naprej, načrte vzgoje, usposabljanja in izobraževanja, optimalne uporabnosti za vse primere naravnih in drugih nesreč. Predvsem dati poudarka uporabnosti medresorskega sodelovanja in usklajevanja, preveriti sistem delovanja, aktiviranja, vodenja z jasno hierarhijo poveljevanja - kdo je komu nadrejen in kdo komu podrejen. To smo včasih, v prejšnjem sistemu, ko smo poznali Nič nas ne sme presenetiti - to usposabljanje je nekako pri ljudeh bilo vzpostavljeno, na lokalni ravni je to dobro delovali. Točno se je vedeli, kdo mora kaj narediti, in moram reči, da na lokalnem nivoju se je to pokazalo v večini primerih zelo dobro. Župani so takoj odreagirali, poklicali štabe in tako naprej. Ta hierarhija in to poveljevanje oziroma te organizacijske zadeve so dobre stekle. Treba je sistemsko urediti in rešiti status vseh prostovoljnih gasilcev, vseh vrst prostovoljnih reševalcev, jamarjev, reševalnih služb, gorskih reševalcev in tako naprej. Pripadnike Slovenske vojske je treba usposobiti, kako ravnati ob naravnih ter elementarnih nesrečah. Sedaj je treba dati poudarek rednemu vzdrževanju, zagotavljanju osnovnih sredstev za takšne primere - to govorimo tako v gasilskih društvih, pri prostovoljskih gasilskih. Tam, kjer so lokalne skupnosti imele dober posluh za opremo teh gasilskih društev, civilnih zaščit in tako naprej, tam so lahko tudi primerno in takoj in dobro posredovali. Tam, kjer tega ni, se je pač zgodilo, kar se je, in bi lahko bile posledice še hujše, če ne bi priskočili na pomoč tudi individualno ljudje, vojska in tako naprej. Treba je razmisliti, kako vključevati Slovensko vojsko v dejavnost sistema zaščite in reševanja z namenom, da okrepimo medsebojno zaupanje civilnega in vojaškega dela. Ob tem pa se mi je porodila tudi misel, da bi bilo dobro ali razmisliti o uvedbi obveznega naborništva. Mi imamo v tem času ogromno mladih, ki niso primerno usposobljeni za nudenje prve pomoči, veliko mladih, ki si ne morejo plačati niti vozniškega dovoljenja za motorno vozilo, za voznike čolnov in tako naprej. V tem šestmesečnem usposabljanju bi bil to primeren kader, ki bi lahko ne samo takrat, ko bi prišlo do naravne nesreče, ampak vedno v primeru takšnih in drugačnih nezgod priskočili na pomoč, sodelovali in v okviru samozaščite delovali ter s tem seveda prispevali velik delež k temu našemu dobremu ali še boljšemu sistemu samozaščite in pomoči. Torej, toliko v tej smeri. Prepričan sem, da bo Vlada, ki je tudi tako hitro odreagirala, našla tudi del tega, kar sem dejal,
da bi se lahko ta sistem še izboljšal. Ta ujma je ponovno dokazala, da smo Slovenci takrat, ko pride do neke krize, složni, da se ne ločujemo ne na leve ne na desne. To so gasilci pokazali, zato so gasilci tako dobri, zato so tudi tako uspešni. V gasilskih društvih in enotah se še nikoli niso spraševali, kdo je kakšne veroizpovedi ali morda politične pripadn osti. To za njih ni pomembno, oni so samo pripravljeni pomagati in ko gredo, gredo vsi skupaj složno; in to je prav. Prepričan sem, da je tudi tukaj, sedaj ta volja pozitivna, dobra in se zahvalim tudi opoziciji, ki je pripravljena in je bila pripravljena pri tem sodelovati in pokazala veliko mero pripravljenosti, da se naredi, da se gre v to zadevo. Torej še enkrat, zakon bom podprl in podprl amandma koalicije.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Danijel Krivec, izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Sam bom ta naš amandma podprl. Oba, tudi ta del, ki govori o zvišanju sredstev v proračunu v rezervnem skladu, in menim, da je treba tudi za občine zagotoviti dodatna sredstva, kajti v zakonu, če ne bo sprejet naš kasnejši amandma, nimajo nobenega pokritja. Ne morem pa se strinjati s kolegico, ki je pred mano govorila, da morajo aktivirati svoj rezervni sklad. Seveda so ga aktivirale, vendar je to za fazo intervencije, mi pa z intervencijskim zakonom govorimo o sanaciji in odpravi posledic, zato tudi ta zakon sprejemamo. Ker vse tisto, o čemer ste vi govorili, je že v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč zajeto in to zajema ta sistemski zakon, mi pa govorimo o posebnem zakonu, tako kot je bil potresni, kot je zakon o plazovih velikega obsega in tako naprej. In ne morem se z vami strinjati, da ni treba zapisati tudi drugih virov, ki lahko pridejo v poštev za to, da se te posledice na nek način hitreje odpravijo in da je mogoče tudi iz drugih virov zagotoviti dodatna sredstva.
Pa bom navedel konkretno, tudi v potresnem zakonu je bil razvojni del opredeljen s konkretnimi številkami, pa so te številke mrtva črka na papirju. Se pravi, tudi če so številke zapisane v takem zakonu, to še ne pomeni, da bodo realizirane. In če gledava analogijo obratno; pomembno pa je zapisati nek možni vir, ki ga lahko skozi nek proces uradništvo kasneje vgradi, v nasprotnem primeru pa je to samo izgovor, da se tega ne da. Tu je naša pobuda, da se vse možne vire, ki jih ima ministrstvo na voljo v prihodnje, ker vsi govorimo o tem, da bo ta sanacija dolgotrajna, lahko uporabimo za te namene. Vam pa zagotavljam, in tudi sami veste iz prakse, da če tega v tem zakonu ne bo zapisanega, tudi če bo možnost uporabe nekega vira, o katerem mi govorimo, finančna perspektiva 2007-2014, ostanki in tako naprej, bo tolmačenje uradnikov, da tega v zakonu ni -to se ne da. To je praksa do sedaj pokazala, v
49
DZ/VI/48. izredna seja
obratni smeri, tudi če je v zakonu napisano 100 milijonov - vi ste prej govorili, da bo treba več kot 100 milijonov za sanacijo škode. Mi imamo zdaj po vseh informacijah zagotovljenih 15 milijonov, to smo včeraj z amandmajem uredili, in govora je o 20 milijonih, nekako obljubljenih iz solidarnostnega sklada. Se pravi smo na 35, vi govorite o 100 milijonih. Se pravi, niti pod razno ti viri ne zadostujejo za sanacijo. Zato je pomembno, da zapišemo in z amandmajem razširimo možnost, ki ga ima ministrstvo, ali kdorkoli se bo ukvarjal s sanacijo in odpravo posledic, da išče vire tudi na nekem drugem področju. In še enkrat opozarjam: verjamem, da to lahko mi ocenimo, da ni problem, saj država že ve, kje lahko najde, vendar če ne bo zapisano, bo to izgovor uradnikom, da se tam ne da. To prakso pa oba poznava: vi ste bili ministrica, jaz sem bil pa dolga leta župan in še poveljnik civilne zaščite in vem, kako se taka stvar kasneje tolmači. V obratni smeri sploh ni problem, v zakonu je lahko zapisanih 100 milijonov, če nekdo reče, da jih ne bomo dobili, jih pač ne bomo dobili za nek namen; obratno, če pa ni zapisano, pa bo nekdo želel nekaj - niti pod razno!
Zato vseeno predlagam, da razmislite o tej hipotetični možnosti, ki jo mi predlagamo, vendar samo dobronamerno, zato da se iščejo še dodatne možnosti za financiranje odprave teh posledic in nič več, tukaj nič ne govorimo o konkretnih številkah.
Glede 20 milijonov za namene te prve odprave in tudi, da je en del namenjen občinam, pa mislim, da je to korektno. Tudi občine so utrpele veliko škodo, so enako, v istem sistemu države, napajajo jih davkoplačevalci, to je enak vir in tudi te ceste, ki so lokalnega značaja, bodo morale biti usposobljene, ker v nasprotnem primeru niti odvoza iz gozdov ne bo mogoče izvajati; in to bo moralo biti predhodno opravljeno, da bodo te prometnice usposobljene. Treba je ugotoviti, da ta območja, ki so bila prizadeta, imajo ogromno lokalnih cest, več kot državnih cest, treba je pogledati poročila in statistike in v tem primeru mislim, da je to korekten predlog z naše strani. Glede višine je pa tako, tudi včeraj smo brez vprašanja Ministrstva za finance zvišali vrednost s 13 na 15 milijonov in bo verjetno treba nek rebalans oziroma notranjo prerazporeditev in tudi če zdaj dvignemo za 5 milijonov, mislim, da to ni tako velik znesek v primerjavi z vsemi ostalimi zadolžitvami in finančnimi preskoki, ki se znotraj posameznih ministrstev delajo. Gre samo za dobro voljo in razumevanje problematike.
Kar pa se tiče razprave kolega Kavtičnika. Samo upam, da se ne bomo vtikali v sistem zaščite in reševanja, ki v tej državi že dolgo časa edini dobro funkcionira. Na neki laični osnovi razglabljati o nekih boljših rešitvah, bi res prosil, da se tega čim manj dotikamo, ker zadeva funkcionira tudi zdaj, ne samo v prejšnjem sistemu. Sicer sta oba kreatorja te zgodbe, na žalost pokojna, to je bil gospod
Ušeničnik, ki je zgodbo začel in, mislim da, Miran Bogataj, ki je to nadaljeval in sistem funkcionira. Na vseh nivojih! Ne se dotikati tega, vas prosim!
Tako bi vam v tej smeri vseeno predlagal, da razmislite iz dosedanjih izkušenj, kako ti zakoni učinkujejo v praksi in kako se posamezne stvari kasneje berejo, da vseeno razširimo ta nabor, ki ga omenja zakon tudi s temi možnostmi, ki jih ponujajo evropska sredstva iz ene in druge perspektive.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk, izvolite ... Gospod Bevk, gospod Kavtičnik želi replicirati. Izvolite, gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
To, kar sem prebral, sem dobil s strani dolgoletnega komandanta TO, šefa civilne zaščite, teritorialne obrambe in tako naprej. To je bil njegov predlog, ki je dolga leta bil uspešen poveljnik celega teritorija Savinjsko-šaleške regije. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala. Gospod Bevk ima besedo.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
7. člen in ta amandma je seveda povezan tudi s 1. členom, kajti mi smo včeraj na odboru amandmirali 7. člen in smo povečali proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezerve s trinajst na petnajst milijonov po posvetovanju z Ministrstvi za kmetijstvo in okolje in Ministrstvom za infrastrukturo in prostor in ta številka ni bila napisana na pamet. Kajti mi smo včeraj skupaj na odboru, tako koalicija kot opozicija, podprli amandma Slovenske demokratske stranke in smo širili vsebino poleg žleda tudi na poplave, ki so bile povzročene zaradi žleda. Tako smo potem na predlog odbora povišali predvidena proračunska sredstva iz državnega proračuna s trinajst na petnajst milijonov.
Vlada je že pred tem poleg tega tukaj zapisala, da bo za sanacijo uporabila tudi sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije. Zanimivo je, ko sem gledal na spletu podatke o velikih poplavah v Nemčiji, v Avstriji in na Češkem leta 2002, se pravi pred dvanajstimi leti, takrat Evropa za primer naravnih nesreč ni imela mehanizmov, da bi pomagala niti svojim članicam niti kandidatkam članicam, kot je bila takrat v tistem času Češka. So pa, recimo, Češko takrat prizadele tako hude poplave, da so morali iz Prage, glavnega mesta, evakuirati štirideset tisoč ljudi. In takrat so razmišljali, kako bi pomagali temu osrednjem delu Evrope s prerazporeditvijo kohezijskih sredstev in kmetijske politike, ampak vse to v soglasju bi moralo biti oziroma je bilo s pomočjo oziroma z odločitvijo in v soglasju z Evropsko komisijo, ne
50
DZ/VI/48. izredna seja
pa na pamet. Če bi mi sedaj dali v zakon to,da bomo financirali naravno nesrečo iz skladov Evropske unije bi prejudicirali odločitev kajti sredstev kohezijske politike se v skladu z evropsko zakonodajo ne da uporabljati za sanacijo naravnih nesreč. Zato pa je Evropska unija na podlagi slabih izkušenj, kot so bile te poplave v srednji Evropi, ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije za sanacijo naravnih nesreč. In to je tisti pravi vir. Ni pa rečeno, da mi ne bi mogli uporabljati sredstev kohezijske politike. V kakšnem primeru? Če se bomo odločili in prijavili, da želimo modernizirati elektroomrežje in da bomo namesto, recimo, daljnovodov v naslednji finančni perspektivi zgradili kablovode, ki bodo vkopani v zemljo in tako manj izpostavljeni tem naravnim nesrečam, v konkretnem primeru žledu.
Poleg tega ta 7. člen govori tudi to, in sicer v četrtem odstavku, da morajo pri pripravi predlogov proračunov za naslednja leta pristojna ministrstva v okviru svojih finančnih proračunov zagotavljati zadosten obseg pravic porabe za sanacijo škode, ki jo ureja ta zakon. Se pravi, da bodo morala ministrstva v naslednjih letih v svojih proračunih zagotoviti bistveno več denarja, kot je predvidenega po tem zakonu in to za sanacijo posledic te naravne nesreče. Ocenjuje se, da je škode bilo od 300 do 500 milijonov evrov. Se pravi, da niti državni proračun, niti sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije ne bodo pomagala za sanacijo. Ampak, tukaj bomo morali koristiti ugodna sredstva Evropske investicijske banke, upam, da se bo država izpogajala, da bo dobila ugodne kredite z moratorijem na 20 let ali več in tudi sredstva Evropske banke EBRD, da ne govorim o tem, kar smo že danes slišali, da seveda morajo glede na zavarovalne police svoje narediti in škodo poplačati tudi zavarovalnice, vsem tistim, ki so imeli svoje nepremičnine in lastnino zavarovano. Tako mislim, da smo v tem trenutku s tem intervencijskim zakonom naredili vse tisto, kar je treba v tej intervencijski fazi narediti, da pa nas še veliko dela čaka pri pripravi državnih proračunov za naslednja leta in pri prijavi projektov za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov Evropske unije za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020. Mislim pa, da bi lahko ministrstva, če nekateri projekti iz te finančne perspektive, ki se je končala 2013 in ki se lahko izvaja še v naslednjih dveh letih, če nekateri projekti ne bodo realizirani in bo na daleč vidno, da ne bo mogoče počrpati sredstev, da se bo naša Vlada dogovorila z Evropsko komisijo in bo lahko del teh neporabljenih evropskih sredstev porabila tudi za nekatere druge projekte, ki bodo lahko sanirali škodo zaradi posledic te naravne nesreče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa gospodu Bevku.
Vam sam sporočam še enkrat, da smo pri 7. členu, pri amandmaju. Želi še kdo o tem
členu in amandmaju razpravljati? Še želijo razpravljati. Kar nekaj ... Prosim, če se prijavite k razpravi. Štirje prijavljeni k razpravi. Prva je na vrsti gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa.
Srečna država, ki ima takšne gasilce. S tem ne mislim omalovaževati 10 tisoč delavcev elektrogospodarstva, 3 tisoč pripadnikov Slovenske vojske, 2 tisoč prostovoljcev, ki so sodelovali pri odpravi posledic naravne nesreče, ki se ji lahko reče kar katastrofa. Pa vendar. Na delu je bilo preko 33 tisoč gasilcev, prostovoljnih in poklicnih. Med njimi tudi jeseniški, ki so v skupini gorenjskih gasilcev odpravljali posledice ujme v Loški dolini. Ti so nemudoma, nesebično in vztrajno pomagali ljudem reševati življenja in imetje. Še več, to počno še sedaj, saj je Slovenijo zajela katastrofa v obliki poplavljanja rek.
Na včerajšnjem odboru za infrastrukturo so bili vloženi amandmaji opozicijske poslanske skupine k 31.b členu, s katerim se, spoštovani, mogoče lahko celo strinjam. Ne morem pa se strinjati, da bi se takšne stvari urejale v tem zakonu na način nekega podčlena. Podpiram trud gasilcev, da se uredi še druge, njihove ostale probleme. Šele zdaj smo sprevideli, kako nujno jih potrebujemo. Zato si zaslužijo sistemski zakon in ne reševanje na račun krpanja lukenj. Potrebujejo tudi spremembe na področju poklicnega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi v zakonodaji, ki zadeva delodajalce prostovoljnih gasilcev. Ne predstavljam si, da se mora šestdesetletni gasilec vzpenjati v deseto ali dvajseto nadstropje, biti 100 % kondicijsko pripravljen, enako kot tridesetletnik in reševati življenja, odstranjevati nevarne snovi ali posredovati v prometnih nesrečah.
Delodajalcem pa sporočam, naj ravnajo bolj družbeno odgovorno, zaposleni prostovoljni gasilci opravljajo tudi dela, za katera bi morali sicer naročiti zunanje podizvajalce, to pa jim gasilci prihranijo denar, saj za njih očistijo led, sneg s streh in drugih nevarnih površin pa še druga opravila. Poleg tega imajo tudi vsi gasilci izpite iz reševanja, to je prve pomoči, kar sicer mora plačati oziroma zagotoviti delodajalec. Mimogrede avstrijski gasilci so prišli na pomoč sosednji državi z vso opremo, z agregati, celo med svojim dopustom. V primeru katastrofe pa so nekateri delodajalci, ne vsi, prostovoljne gasilce stiskali v kot, da niso mogli opravljati svojega humanega dela.
Iz vsega navedenega: ne podpiram rešitev v okviru obeh amandmajev, pač pa se spodobi, da gasilci dobijo svoj sistemski zakon, kjer se bo opredelilo več področij, ki jih je treba rešiti. Zato vsem gasilcem, tudi jeseniškim in gorenjskim, vsem vsa pohvala za nesebično pomoč. Srčni gasilci so reševali Slovenijo tudi z agregati.
51
DZ/VI/48. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala
lepa, gospe Pavličevi.
Dr. Ljubica Jelušič, izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo.
Vseeno bi se vrnila spet nazaj k 7. členu in k diskusiji o tem, ali zapisati v temu 7. členu še dodatne vire sredstev ali ostati pri tistih, za katere zanesljivo vemo, da so namenjena odpravljanju posledic naravnih nesreč.
Popolnoma se strinjam z diskusijo kolega Sama Bevka, tisto, kar bi jaz samo še dodala k njegovi diskusiji, je opozorilo, ki sem ga imela pri stališču naše poslanske skupine pri prejšnjem zakonu, ki smo ga obravnavali, in sicer da imamo tukaj pred seboj zdaj opravka z zakoni, ki imajo kratkoročen učinek. Tisto, kar mi očitno potrebujemo in kar nas bega v temu trenutku, pa je en holistični pristop, eno videnje še vseh drugih zakonov, vseh drugih ukrepov, ki jih bo treba sprejeti, zato da bi se odpravile vse, zelo velike in obsežne posledice te naravne nesreče z začetka tega meseca v Sloveniji.
Zato čutimo to potrebo po tem, da bi nekje zapisali ali sklenili točno tisto, kar je rekel Bevk, da je, če bomo že v okviru finančne perspektive	2014-2020	popravljali
elektrodistribucijski sistem, kar se pričakuje, potem naredimo nadgradnjo, tako da se bomo izognili tako velikim posledicam v prihodnosti s strani naravnih nesreč. Ampak to moramo skleniti nekje drugje, tega v teh petnajst ali pa dvajset milijonov intervencijskega zakona, ki je kratkoročen ukrep kratkoročne narave, najbrž ne bomo mogli iztiščati. Bo pa treba to dati nekam drugam in zapisati to nekje drugje, če drugje ne pa pri potrjevanju operativnih programov porabe sredstev EU iz finančne perspektive 2014-2020.
Druga stvar, na katero bi rada opozorila; rečeno je bilo, da sistem zaščite in reševanja deluje dobro, da funkcionira na vseh nivojih, je rekel kolega Krivec. Jaz se s tem strinjam, ampak vseeno bi opozorila, da ne smem biti tako samoprepričani o tem, da ta sistem tudi nima že vgrajenih napak. Je dober in v primerjavi z drugimi podpornimi sistemi te države zanesljivo deluje bistveno bolje. Toda, gospod Bojan Ušeničnik, ki je dolga leta študiral, kakšen model sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uvesti v Sloveniji, se je zgledoval po švicarskem modelu. Zato imamo mi odgovornost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami preneseno na občine, medtem ko država skrbi za upravljanje in vodenje tega sistema preko državnega štaba za civilno zaščito in regijskih štabov za civilno zaščito. Vendar je sitem nedokončan. Ušeničniku ni uspelo tisto, kar potrebujemo in kar Švica ima; in to je regijski nivo. Mi nimamo regij. Tisto, kar Švica ima, so kantoni in kantoni običajno pokrijejo izpad kakšne občine, ki v primeru velike naravne nesreče ni sposobna odreagirati pravilno. Mi kantonov alias regij nimamo; ne v tem smislu. Tisto, kar je pri nas
ključni problem upravljanja, je prav odnos med občinami, občinskimi štabi za civilno zaščito in regijski štab za civilno zaščito. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sicer določa, da naj bi občinski štab za civilno zaščito poročal regijskemu, toda v primerih prav nekaterih občin, s katerimi smo imeli opravka v pretekli nesreči, se je dalo videti, da ta vez ni delovala. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Danijel Krivec, izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Ja, hvala.
Še enkrat se oglašam, ker nekatere razprave sicer so na mestu, vendar se zgledujejo po nekih naravnih nesrečah v drugih državah. Pa bi le rad opozoril kolege poslance, naj se zgledujejo po nekaj primerih v naši državi, pa bi kmalu ugotovili, ko bi primerjali posamezne dokumente, da večina stvari, ki jih govorijo, sploh ne drži. To, kar sem prej povedal: lahko imamo v zakonu 100 milijonov zapisanih, pa jih ne bo niti 5 milijonov namenjenih za neko naravno nesrečo, če se nekdo tako odloči. V tistem primeru tudi poslanci ne bomo mogli nič urediti. In obratno; če v zakonu nekaj ne bo napisano, nihče tega ne bo uporabil, zato da bo neko stvar pokril. Samo na to vas opozarjam in to je dejstvo do sedaj bilo izkazano.
Zato še enkrat predlagam, da podprete ta amandma, ki odpira neko možnost, da nekdo uporabi določena sredstva, ki se bodo pokazala vsaj iz te obstoječe finančne perspektive, kjer je možnost, da bodo ostanki, pa če v zakonu tega ne bo zapisanega, nihče ne bo želel tega sprocesirati. To so dejstva. Samo poglejte si obstoječe ukrepanje ob naravnih nesrečah. In strinjam se s kolegico Jelušič, da mogoče v določenih primerih stvar ni funkcionirala, ampak ne zaradi slabega sistema ali zato, da je sistem nedorečen. Sistem v Sloveniji funkcionira na nivojih, najprej občinski štab, regijski in državni. Ne smemo pristati zmeraj na to dejstvo, d a če v nekem trenutku neka stvar ne funkcionira, je zato sistem slab ali pa zakon napačen. Samo na to opozarjam. Treba je pač anomalijo odpraviti zaradi konkretnega primera, ne pa zato porušiti celotnega sistema, ki deluje odlično v tem primeru.
Tako vseeno apeliram, da razmislite in da pogledate tudi kakšne domače prakse, kako se odvijajo v takih primerih, ne pa, da se zgledujete po nekih primerih iz tujih držav, kjer tudi evropska sredstva črpajo na čisto drugačen način kot mi. Že takoj čez mejo imajo drugačne pristope in se znajo dosti bolj enostavno lotiti posamezne zadeve. Zato bi bilo pomembno, da vsaj možnost v tem členu pustite, da se še drugi viri za to zagotavljajo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Bevk, replika.
52
DZ/VI/48. izredna seja
SAMO BEVK (PS SD): Ja, hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Očitek, da se zgledujemo, tako sem vsaj razumel, po izkušnjah drugih držav, je neutemeljen iz enostavnega razloga, ker amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke govori o črpanju sredstev evropske kohezijske politike in je bilo treba pokazati na primeru drugih držav, kako se je to reševalo. Vemo pa, da bi za sanacijo naravnih nesreč, ki so nas v Sloveniji že zdavnaj prizadele, na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v tem trenutku potrebovali 60 milijonov evrov za sanacijo poplav pred leti, za plazove, ki grozijo, za sanacijo potresa v Posočju, tako da nimamo samo te aktualne probleme, ampak imamo probleme, ki nas še čakajo, in ne bo enostavno vsega tega skupaj reševati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Marjana Kotnik Poropat, izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Želela bi govoriti v imenu DeSUS o 7. členu oziroma amandmaju k 7. členu. Najprej bi rekla, da sicer opozicija ima pravico, seveda, legitimno pravico, da predlaga amandmaje. Vendar tega amandmaja v DeSUS ne bomo mogli podpreti. Pa bi se navezala tudi na razlago v prvi razpravi gospoda Bevka in sedaj v repliki, ko je še pojasnil, kako namerava država koristiti evropska sredstva, sredstva evropske kohezije. Povedala bi to, da smo včeraj na Odboru za infrastrukturo in prostor dosti razpravljali o teh sredstvih, ki jih je Vlada v zakonu zagotovila teh trenutno razpoložljivih sredstev za odpravo žleda in drugih škod v tem trenutku, in da smo na podlagi zagotovil obeh ministrstev, tako Ministrstva za kmetijstvo in okolje kot tudi Ministrstva za infrastrukturo in prostor, povišali ta sredstva s 13 milijonov na 15 milijonov evrov.
Opozorila bi še na to, da osnovni tekst 7. člena govori o tem, da Vlada na podlagi poročila iz drugega odstavka 4. člena zakona določi obseg, način in dinamiko zagotavljanja dodatnih sredstev za odpravo posledic žleda v letu 2014. In na četrti odstavek, ki pravi: "Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta morajo pristojna ministrstva" - morajo! - "v okviru svojih finančnih načrtov zagotavljati zadosten obseg pravic porabe za sanacijo škode, ki jo ureja ta zakon." Tudi Vlada je zapisala, da bo uporabila solidarnostna sredstva Evropske unije oziroma sredstva evropske kohezije. Mislim, da poslanci koalicije moramo tem zagotovilom verjeti in da žal zato, vsaj v DeSUS, ne bomo mogli podpreti tega predlaganega amandmaja SDS. Podprli bomo zakon in pa amandmaje koalicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Krivec bi rad še razpravljal k temu členu.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Bom kratek. Spodbudila me je razprava oziroma replika kolega Bevka. Je dobro povedal, zakaj na vodarstvu ne uporabljajo evropskih sredstev. Lahko bi jih vprašali, pa bi vam povedali. Jaz sem se pozanimal. Ravno zato, ker sem bi prisoten pri treh največjih naravnih nesrečah, ki so v Sloveniji do sedaj se zgodile pred tem žledom, če bo ta razglašen za večje, dva potresa in kar nekaj plazov. In vem o čem govorim! In vem, kako zadeva funkcionira v praksi! Odgovor ministrstva za okolje, še takrat, zakaj za odpravo poplav in določenih težav na vodotokih ne uporabljajo evropskih sredstev, je bil, zato ker ni v zakonu napisano. To je moja izkušnja. Zato govorim o tem, da je to treba zapisati. Lahko se prepričate sami. Ni vam treba verjeti, ampak poslanci smo zato, da tudi sami razmišljamo in ne verjamemo včasih tudi tistemu, kar nam uradniki prinesejo na mizo. Včasih je treba tudi kakšen drug korak narediti, zato smo neodvisni pri odločanju. Prav bi bilo, da res razmislite, vsaj ta prvi del amandmaja, ki vsaj neko možnost daje, da se še kakšen drug vir pripelje v to zgodbo, podprete, če že ne želite lokalnim skupnostim, ki so imele ravno tako velike težave ob tej nesreči, pomagati. Izkušnje pač govorijo o tem in ni treba prav daleč, samo kakšne dokumente si poglejte in kakšno ministrstvo povprašajte za njihovo mnenje. Res govorim iz konkretnih izkušenj tako na intervencijah kot tudi po sanacijah in o sodelovanju s posameznimi resorji in kako so kakšni dokumenti napisani. Mislim pa, da se zakonodaja v tem času ni kaj bistveno spremenila, zato predlagam, da podprete vsaj ta prvi del amandmaja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Tanko, želite razpravljati?
Izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Tu je bilo povedno, iz pomembnih ust, da je ocena škode po tej nesreči približno 300 do 500 milijonov evrov. Ta zakon prinaša 15 milijonov, če bo amandma sprejet, bo 20 milijonov in samo sprašujem odgovorne za tole vladno mizo, koliko intervencijskih zakonov bo treba sprejeti, da bomo vsaj v neki primerni stopnji pokrili posledice te naravne nesreče. Kolikokrat bomo morali ponoviti ta intervencijski zakon? Vprašam tudi za vas, ki ste v koaliciji. Mislim, da se zavedamo, o čem govorimo. Gospa Jelušič je rekla, da bo treba sprejeti še številne ukrepe - kdo jih bo plačal? Ta zakon tega ne pokrije, je prešibek, nima finančne podlage. Nima. Zavarovalnine bodo pokrile en del, ostali viri so na razpolago in v tem delu, ko predlagamo amandma, da se finančni nabor ukrepov oziroma da se finančni viri razširijo -
53
DZ/VI/48. izredna seja
mislim, da je povsem utemeljen. Mi moramo zapisati v zakon vse mogoče resurse, na katere se lahko prijavi Republika Slovenija ali pa jih koristi Republika Slovenija, če so na razpolago za te namene. Ali pa boste naredili tako, kot se pač navajeni, boste dvignili davke in pač nekaj potem pokrili. Mislim, da ne gre tu za to, da bi SDS predlagala nekaj, kar je neuporabno ali neizvedljivo. Mislim, da predlagamo nekaj, kar je treba sprejeti in tudi narediti.
Glede na to, kako komentirate te naše predloge, pa samo v poduk, vi ste bili v tem kratkem času, kolegi poslanci iz koalicije, izigrani s strani vlade in vladnih uradnikov že kar nekajkrat. Naj omenim samo Zakon o gozdovih, ali pa Zakon o davku na nepremičnine. Izigrani nekajkrat; in to krepko! Peljali so vas kot male otroke iz vrtca preko vode. Zato je stanje tako, kot je. Tudi tam smo predlagali vrsto dobrih ukrepov, lahko se minister smeje, boljše pa bi bilo, če bi kaj pripravil bolj konkretnega in koristnega, kot je to, kar je tukaj, in se zdaj ukvarjate s tem problemom, kako to zablodo rešiti. Tu bo podobno, to je zakon zaradi zakona, brez zadostnih in oprijemljivih ukrepov, predvsem pa brez finančnih podlag. Če ni denarja v proračunu, če denarja ne prinese intervencijski zakon, tega denarja ni in ga ni mogoče uporabiti. Žal je tako! Proračun se koristi in črpa samo na podlagi zakonov in virov, ki jih zakoni predvidijo. Ni mogoče, to bo minister tamle rekel, bomo dali pa še 30 milijonov, kar takole mimo, kot žepnino, za tiste, ki jih imam rad ali pa so mi všeč. To je treba opredeliti v zakonu.
Pa še na eno stvar bi spomnil. 23. julija lani je v vladnih prostorih potek znameniti sestanek med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana, prisotnih je bilo 7 ministrov, to se pravi polovica vlade, drugo polovico so pa zastopali državni sekretarji. Učinek tistega razgovora in ukrepov, 44 ali 45, ki ste jih sprejeli takrat - 23. julija lansko leto -, je večji od tega intervencijskega zakona. Izračunajte! Mestna občina Ljubljana je na enem sestanku enega lepega dne, poleti, dobila več, kot je ta velika zgodba s predsednico Vlade tukaj zjutraj za to odpravo posledic naravne nesreče.
Pa še nekaj bi predlagal. Predlagam vam, spoštovana Vlada, da župane prizadetih občin povabite na razgovor na vlado, na podoben sestanek, kot ste ga imeli z županom Mestne občine Ljubljana, in da na podoben način pripravite tudi ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče v prizadetih občinah. To naredite, to bi bil ukrep! Ker župani so tudi tisti, ki morajo zagotoviti tudi javne potrebe, ampak z lokalne ravni. Pa ker jim odrekate denar v intervencijskem zakonu, jim tega ne boste omogočili. To je problem in ne razumem, zakaj se te zadeve ne lotite tako projektno kot ste se z Mestno občino Ljubljana. Tukaj gre za prizadete ljudi, za hudo nesrečo, za velike posledice, za hudo trpljenje, ki bo dolgotrajno in se vlada ni
bila sposobna organizirati in prizadetih občin, županov prizadetih občin, povabiti na razgovor, da bi skupaj pripravili intervencijski ukrepe za odpravo posledic v tistih občinah. To ocenjujem kot veliko pomanjkljivost. Upam, da bo iz te razprave, ki je zdaj pred nami, prišlo do nekega takega dogovora in do - če bo ta zakon danes sprejet - do popravka tega zakona, ker zakon mora prinesti za ljudi tisto, kar rabijo, ne pa tistega, kar je všeč uradništvu. Zakon mora rešiti probleme, ne pa da bo nekdo z neko nalepko delal in reševal neke probleme, ki bodo lahko samo trikrat dražji, kot bi bili dejansko stroški sanacije. Predvsem se mi zdi pametno, da se ta porazdelitev aktivnosti da na občino, da je država čim manj zraven; najdražja je takrat sanacija, kadar je preveč države zraven pri odpravi takih posledic. Občine to naredijo dosti cenejše in bi kazalo to upoštevati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Tanko.
Želi še kdo razpravljati o vsebini 7. člena? Bom odprla možnost za prijavo k razpravi. Samo trenutek. Izvolite. Prijava teče, trije prijavljeni. Prvi je na vrsti gospod Samo Bevk. Izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa gospa, podpredsednica. Spoštovani zbor! Saj bom kratek. Kolegu Tanku bi priporočal, da bere 7. člen v celoti, ne pa samo drugi odstavek. Drugi odstavek govori o tem, da bo v proračunu za leto 2014 zagotovljenih 15 milijonov evrov in skupaj z vami, z opozicijo smo včeraj na odboru povišali to postavko s 13 na 15 na podlagi amandmaja k 1. členu, ki ste ga predlagali. Zato je treba brati še tretji in četrti odstavek tega 7. člena. Tretji odstavek govori o tem, da je treba zagotoviti dodatna sredstva na podlagi poročila o končno ocenjeni škodi, o tem pa govori drugi odstavek 4. člena. Potem ko znana celotna škoda, aproksimativno nekako je ocenjena med 300 in 500 milijoni evrov, bo treba na podlagi tretjega odstavka 7. člena, ki govori o zagotavljanju sredstev, zagotoviti dodatna sredstva za odpravo posledic žleda v letu 2014. Poleg tega, kolega Tanko, je treba brati še četrti odstavek, ki govori, da morajo ministrstva v okviru svojih proračunov v naslednjih letih zagotavljati zadosten obseg pravic porabe za sanacijo škode. Tukaj pa se lahko implicirajo tudi evropska sredstva, kajti ministrstva morajo zagotoviti svoj delež sredstev za črpanje evropskega denarja. Tako je ta vaš amandma dejansko konzumiran v 7. členu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Gospod Srečko Meh je na vrsti. Izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Pravzaprav ne vem zdaj, ali govorimo o 7. členu ali govorimo kar počez. Torej, če preberemo 1. člen, vsebino zakona in seveda potem tudi 3. člen, v teh členih natančno piše, kaj se bo naredilo in na kakšen
54
DZ/VI/48. izredna seja
način bo ta zakon zagotovil odpravo posledic žleda. 7. člen pa seveda govori o zagotavljanju sredstev in to, kar je gospod Bevk povedal, je seveda zelo jasno opredeljeno, da to mora biti zajeto tudi v drugih proračunih in v drugih sredstvih.
Želel pa sem govoriti pravzaprav o tem. Danes so v Mestni občini Velenje dali obvestilo za javnost, s katerim obveščajo vse občanke in občane, da naj prijavijo posledice škode žleda do 10. 3., 10. 3. pa se bodo podale na teren komisije, ki bodo ocenjevale škodo, ki je nastala kot posledica žleda. Šele od tam naprej bodo jasne vse posledice, ki so nastale. Sam vidim, da so posledice zaradi žleda lahko večplastne in so seveda jasne. Torej na infrastrukturi, na cestah, na gospodarstvu, na gozdovih, na poljščinah, vsepovsod, so pa seveda tudi v občinah. Ko sem vprašal na odboru, ali so škode v občinah že ocenjene, sem dobil odgovor, da te škode niso ocenjene, da pa so ocenjene na infrastrukturi in da se ve, kolikšna je ta škoda. Seveda bi lahko govoril ravno tako, da zagotovo nismo dobili v naši občini povrnjenih niti 10 % niti 5 % škode, nobene škode, ko smo sanirali plazove, in da je v letošnjem letu bila poplava, ki je ima razsežnosti izjemno velike in ki jo je bilo treba sanirati in jo je morala sanirati tudi sama mestna občina iz proračuna. S tega vidika se meni zdi, da je to, kar je danes tukaj napisano, da je torej všečno, da je tako, da se lepo sliši, da pa smo včeraj od 8. zjutraj do 8. zvečer govorili o tej tematiki in prav na tem segmentu povečali, če rečem temu, za 2 milijona in danes vlečemo in nategujemo, če temu tako rečem, proračun oziroma ta strošek še za naslednjih 5 milijonov. Seveda mislim, da je treba, ko se bo pokazalo, kakšna je škoda, kakšna je ocena, takrat zelo resno povedati in občinam nadomestiti tisti del škode, ki so zaradi tega nastale.
Kar zadeva, gospod Tanko, pa tega, da so vas kot otroke peljali ... Veste, ta ocena - zadržite jo za sebe! To ne velja, recimo, vsaj zame ne. Zelo zavestno sem dvignil roko za to oziroma pritisnil na tipko, da smo sprejeli oba zakona in o gozdovih in seveda tudi o davku na nepremičnine. Kako pa bi naj sicer rešili to situacijo, kako bi jo naj rešili? Da bi tisti, ki imamo več, nekaj plačali? Zato, prosim, ne uporabljajte tega. Če vi vodite svoje kolege kot otroke, pri nas zagotovo odločamo samostojno in priznamo, če smo naredili napako. Mene ni sram priznati tega, da je bila tukaj storjena napaka, ampak da jo bomo tudi popravili zato, ker so nekatere stvari šle pa resnično preko tistega, kar je bilo tudi načrtovano. Zato se mi zdi, da je ta 7. člen pravzaprav nastopanje, kot je včeraj bilo od 8. zjutraj do 8. zvečer. Tega amandmaja ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Sonja Ramšak. Repliko želite? Izvolite, replika.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tudi to, kar je
bilo zdaj govorjeno, spoštovani Meh, je nastopanje. Na odboru in v državnem zboru nastopamo javno in govorimo javno. Tako vi, jaz - kdorkoli se oglasi. Zdaj, ena stvar se je pa le pozabila. Mi smo včeraj imeli na odboru nek amandma, ki je govoril o zagotovitvi teh intervencijskih sredstev za občine in je bil zavrnjen; in imeli smo amandma, ki smo ga povzeli po Državnem svetu, ki je govoril o zagotovitvi dodatnih sredstev za občine, predvsem v tistem delu, ko odpravljajo škodo na gozdnih cesta, ki je govoril o 2 milijonih teh sredstev. Ker so bili ti amandmaji zavrnjeni, je zdaj bil predlagan tukaj amandma pri 7. členu, da se ta sredstva v okviru teh intervencijskih sredstev tudi zagotovijo. Tako je bilo to verjetno pozabljeno oziroma je poslanec Meh spregledal, zaradi tega mu je bilo pač to treba ponovno povedati. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Sonja Ramšak, izvolite.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala, spoštovana podpredsednica! Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Bom zelo kratka.
Moram reči, da bom podprla vsekakor amandma k 10. členu oziroma k našemu členu Slovenske demokratske stranke. Sredstev nikoli ne bo dovolj in verjamem, da tudi v tej težki situaciji, v kateri se nahaja Slovenija, seveda nam sredstev primanjkuje. Vendar pa na drugi strani, če imamo za pokrivanje bančnih lukenj privatnih bank, mislim, da bi morali ta naš amandma tudi koalicija podpreti.
Dotaknila pa bi se enega drugega segmenta, na katerega se pa nihče od vas ni. Vsi ste govorili o sistemu zaščite in reševanja. Jaz bi pa rekla, da je ta kriza oziroma ta nesreča, ki nas je doletela, je prerastla sistem zaščite in reševanja in da bi morali govoriti o kriznem upravljanju in vodenju. Vem, da dr. Ljubica Jelušič ve, da na Ministrstvu za obrambo si že leta in leta prizadevamo, da bi se ta sistem kriznega upravljanja in vodenja uveljavil in da je zdaj morda nastopil čas, da se vsi strokovnjaki usedejo skupaj in da začnejo razmišljati na nek drugačen način, da takrat, ko pridemo do neke velike krize - kar ne nazadnje je ta zadnja naravna nesreča tudi pokazala, ni šlo samo za odpravljanje posledic, ampak bodo te posledice zelo dolgoročne in da je bilo treba v kratkem času ukrepati na pravi način. In da tega vodenja oziroma koordinacije in ukrepanja potem ni bilo in da imamo nacionalni center za krizno upravljanje, pa tudi ni bil aktiviran. Ker tukaj pa gre za nek višji nivo, ko se točno ve, kdo lahko koordinira, na kakšen način in gre potem za strateško raven koordinacije za operativno in pa taktično raven. In da gre tudi potem za ukrepanje na pristojnih, lahko v okviru Vlade, ministrstev, seveda so pa to različne oblike.
55
DZ/VI/48. izredna seja
Mislim, da je treba tudi na ta način začeti razmišljati. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Meh, izvolite, replika.
SREČKO MEH (PS SD): /izklopljen mikrofon/ ... k 7. členu. Je pa seveda zopet vedno znova govorjenje o tem, da moramo sistem zaščitite in reševanja spremeniti, centralizirati in narediti bolj operativen. Ja, tam, kjer je to potrebno! Sistem zaščite in reševanja je pri nas delalo tako, kot mora delati. Je obvladoval vse in zagotovo ga ni mogoče v Velenju ali v Zavodnjah voditi iz Ljubljane. To smo že govorili z drugimi centri in zato bi kazalo reči, da je bila zaščita in reševanje v nekaterih sredinah vrhunsko izpeljana, da ni bilo prav nobene dileme o tem, ali je kaj narobe in ali je treba kaj spremeniti. In ko smo pomoč potrebovali, smo pomoč tudi dobili. Nič prej je nismo potrebovali, kot takrat ko .
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Meh, komu replicirate?
SREČKO MEH (PS SD): Gospe Ramšakovi. O tem je govorila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ona? SREČKO MEH (PS SD): Ona je o tem govorila.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: O čem
ste bili pa vi narobe razumljeni?
SREČKO MEH (PS SD): Kako? Jaz pa sem
govoril o 7. členu in o nalogah občine.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, nadaljujte.
SREČKO MEH (PS SD): Repliciram njej. Kako zdaj vi razumete, da repliciram, ker sem bil narobe razumljen? Oprostite. Repliciram na to, o čemer je ona govorila in jaz se s tem ne strinjam. In še enkrat.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ne, ne,
ne, potem pa vas popolnoma prav razumem. Replika pomeni, da je bil nekdo narobe razumljen in potem pojasni, kako bi moral biti razumljen. Izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Jemljete čas, gospa podpredsednica. To delate zelo pogosto in tako sem vas že kar nekajkrat opozoril. Nikogar niste opozorili, ko je govoril o čemerkoli. Tanko je govoril o zakonih, o vsem tistem, kar je tam. Niste ga opozorili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Meh, čas vam pa teče. Izvolite, dokončajte.
SREČKO MEH (PS SD): Saj jaz sem svoje povedal.
Se pravi, zaščita in reševanje je delovala tako, kot delovati mora in tukaj jaz nikoli ne pristanem na to, da bi se lahko govorilo o tem, da je treba nekaj spremeniti - kar tako.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Zdaj vam, gospa Ramšak, ne bom dala možnosti za repliko, ker replika na repliko pač ni mogoča, čeprav jo je gospod Meh narobe razumel.
Ampak gremo naprej. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati o vsebini 7. člena oziroma amandmaju k temu členu.
Če ne, prehajamo na 11. člen. K 11. členu je bil vložen amandma Poslanske skupine SDS. Naknadno pa so me obvestili, da je tudi koalicija vložila amandma, ki ga imate na voljo za ogled v elektronski obliki oziroma na e-klopi. Me pa hkrati tudi obveščajo, da je bil v tem času, ko je bil vložen, tudi že spremenjen in tudi ta sprememba je že objavljena na e-klopi.
Torej razpravljamo o 11. členu in o dveh amandmajih, koalicije in Poslanske skupine SDS. Želi kdo besedo? Gospod Zvonko Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Glede na to, da je bil vložen amandma s strani koalicijskih poslanskih skupin, ki ga tudi podpiramo, ker je vsebinsko povzel ta del našega amandmaja, bomo mi naš amandma k temu členu umaknili in bomo ta amandma podprli.
Mi smo včeraj na odboru kar nekaj časa govorili o tem, ali določba, ki je bila predlagana, ker je bilo na mizi pet različnih amandmajev in je potem bil sprejet ta amandma, za katerega smo ugotovili - vsaj mi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke -, da ne rešuje vseh situacij, predvsem pa ne rešuje tistih, ki bi jih najbolj moral reševati. Glede zagotavljanja nadomestne električne energije preko agregatov in pokrivanja stroškov v zvezi s tem smo potem pripravili amandma in ga tudi danes vložili in amandma je zdaj povzet v tem amandmaju poslanskih skupin koalicije na ustrezen način. Če je bil temu dodan še ta popravek v petem odstavku, da so enaki stroški, kot so navedeni v četrtem odstavku, zavedeni tudi v petem odstavku, potem je seveda ustrezen in v celoti pokriva te situacije. Gre za primere, ko je bila škoda največja, in gre za primere, ko škoda še vedno nastaja. Kar nekaj agregatov je še vedno v funkciji, predvsem za gospodarstvo, kmetijstvo, odročne predele, in bodo v funkciji še nekaj mesecev, preden bo vzpostavljena električna energija iz stabilnega elektroomrežja. Zaradi tega bi bilo nepošteno v duhu tega zakona, ki je danes v obravnavi, da se vsem tem ti stroški ne bi priznali. S tem amandmajem se sedaj ti stroški priznavajo, tako da ga bomo podprli.
56
DZ/VI/48. izredna seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Izvolite, gospod
Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. O tem amandmaju oziroma o tem členu smo kar veliko debatirali na samem odboru, kot je bilo že rečeno, je bilo kar okoli pet amandmajev pripravljenih na to temo, in veseli me, da smo na koncu našli takšno rešitev, ki jo podpira tudi opozicija. Tukaj bi se zahvalil članom skupine in ministru in državnemu sekretarju, da so našli tisto pravo dikcijo, ki rešuje ta problem v celoti. Gre za problematiko uporabe agregatov za zagotavljanje električne energije v primerih, kadar je ta izpadla zaradi izpada omrežja, in nadomestilo teh stroškov. Hvala za opravljeno delo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na naslednji člen oziroma amandma. Koalicija je vložila amandma k 13. členu. Želi kdo besedo? Ne želi.
Potem prehajamo naprej na 15. člen, kjer pa je bil vložen amandma Poslanske skupine SDS. Želi tukaj kdo besedo? Izvolite, gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
15. člen govori o postopkih umeščanja v prostor teh objektov, ki bodo potrebni sanacije. Včeraj je bil ta amandma, ki ga vlagamo, na odboru zavrnjen. Mi predlagamo, da se v 15. členu doda novi, tretji odstavek, ki se glasi: "Za obnovo gospodarske infrastrukture v skladu z določbami iz prvega odstavka tega člena šteje tudi izvedba nadomestne infrastrukture izven varovalnega pasu poškodovanega objekta gospodarske infrastrukture, če upravljavec infrastrukture za poseg pridobi služnost lastnika zemljišča, po katerem bo tekla nova gospodarska infrastruktura, in ob pogojih, ki so določeni v petem, dosedanjem četrtem odstavku tega člena."
Za kaj gre? Imamo primere, ki ne bodo tako redki, ko je bil porušen en del 20 kilovoltnega omrežja, upravljavec te infrastrukture je ugotovil, da bi bilo smiselno namesto nadomestne infrastrukture, ki je popolnoma uničena na določenem delu trase, izvesti vkop in podzemno kablažo. Vendar ne točno na isti trasi, ne v varovanem pasu te trase, ampak recimo 300 metrov nižje ob državni ali pa lokalni cesti. Če ta odstavek ne bo sprejet, ki ga predlagamo, tega ne bo mogoče narediti brez seveda silne procedure, ki pa traja nekaj let. Včeraj je bilo to zavrnjeno, zaradi okoljskih razlogov je bilo rečeno, vendar isti okoljski razlogi obstajajo v primeru 300 metrov višje pozicije kot v primeru 300 metrov nižje, pri čemer je izvedba, ki je vkopana, dolgoročno
gledano bistveno bolj racionalna in preprečuje take havarije, kot smo jim bili priča ob tej ledeni ujmi. In ni nobenega razumnega razloga, da se ta amandma ne bi podprl, nobenega. Tudi v teh primerih, ko bo šlo za varstvene režime, bo moral upravljavec postopati enako kot v primeru drugega odstavka tega člena v skladu s sedanjim četrtim oziroma kasneje petim odstavkom tega člena. Če pa to ne bo sprejeto, se bo pa preprečila marsikatera dobra rešitev, ki bi bila hitra, racionalna, brez soglasja lastnika in njegove privolitve, da se mu vzpostavi služnost na tem zemljišču, itak ne bo mogla biti izvedena. Se pravi, če to ne bo sprejeto, bomo po nepotrebnem zgubili nekaj let zasilne procedure pri umeščanju te infrastrukture oziroma še več, jaz mislim, da nikoli ne bo potem taka boljša rešitev izvedena, nikoli ne bo na tistem delu trase kablaže, zna pa se zgoditi čez leto ali dve ponovno žled in bomo ponovno kaj sanirali te porušene stebre.
Tako menimo, da je ta amandma upravičen in ga velja podpreti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Krivec, želite besedo? Izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Tudi sam bom ta amandma, ki smo ga že včeraj na odboru kar dlje časa diskutirali, na koncu neizglasovali z neodločenim izidom, bilo je 6:6 na glasovanju, kar tudi nekaj pove, jasno, da podprl. Bom pa še mogoče kakšen primer dodal, zato da bo tudi drugim poslancem nekako jasno, o čem govorimo.
Verjetno ste si vsi predstavljali, da je v tem zakonu, ko berete ta 15. člen, omogočeno dokaj svobodno nadomeščanje teh porušenih daljnovodov in vse druge infrastrukture, ampak govora je samo o varovalnem pasu in ta varovalni pas je za to infrastrukturo sorazmerno ozek. Za nizkonapetostno omrežje kvečjemu 1 meter izven osi, za daljnovode mogoče 2 do 3 metre, to pa v določenih primerih ne rešuje problema, ki ga bodo imeli pri sanaciji oziroma nadomestni gradnji. Predstavljajte si, da so določeni stebri, ki so bili porušeni, v poplavnem območju, kar se je pokazalo zdaj kot naslednja faza te nesreče z žledom. V tem primeru, če tega ne sprejmemo, ta izvajalec ne more teh stebrov umakniti s tega območja oziroma jih lahko, vendar po normalni proceduri, kar pomeni, kdor se je ukvarjal z gradbenimi dovoljenji, najmanj leto, leto in pol, ali pa nikoli, če se tam najde kakšen metuljček ali pa kakšna čudna cvetka slučajno kje tam raste. In potem imamo primer, tako kot je bil predstavljen na odboru, ko distributer Elektra Ljubljane enega stebra sredi največjega poplavnega območja že eno leto in pol ne more prestaviti na neko bolj smiselno lokacijo, ob tem da z lastniki vse uredi. Mislim, da je bilo veliko govora v času te naravne nesreče o tem, zakaj določeni distribucijski vodi niso v zemlji in tako naprej.
57
DZ/VI/48. izredna seja
Treba je vedeti, da če bo nek pristanek zdaj v nekem lokalnem okolju, da se posamezni prostozračni vodi dajo v zemljo, bodo več ali manj sigurno izven tega koridorja, za katerega je predvidel možnost rešitve ta 15. člen.
Če ne sprejmete tega našega amandmaja, ki še vedno daje možnost oziroma obveznost izvajalcev, da se uskladi tako z lastnikom kot tudi z vsemi režimi, kot tudi z vsemi režimi, ki veljajo na tistem območju, vendar ne gre v upravni postopek, ker s tem zgubi leto ali pa dve leti, nismo v tem primeru naredili nič, ker se bodo vsi ti infrastrukturni objekti reševali po isti trasi, kar pomeni, da bodo potencialno ogroženi v naslednjem primeru, ko se bo žled pojavil, mogoče samo na nekem lokalnem okolju, ali pa niti ne žled, mogoče že sneg, veter in podobno. Poglejte, bilo je veliko razprave o tem, da je treba poenostaviti postopke, če tega ne naredimo, nismo nič naredili. Moram reči, da je včeraj večina ali pa vsaj nekateri poslanci so razumeli, o čem govorimo in bilo je glasovanje sicer 6:6, tako da bi predlagal, da razmislite, ker to res omogoča, da se neke tehnične rešitve izvedejo v smislu izboljšanja in da ne bo v naslednjem trenutku prihajalo ponovno do nekih ogroženosti. V tem trenutku so tudi določene trafo postaje na poplavnem območju in če ne damo te možnosti, bodo naslednjih pet let verjetno na istem. In ne zaobidemo nikakršnih lastnikov, kot je bilo rečeno, oziroma ne predlagamo, da se temu izogne. V večini primerov gre za to, da se največkrat lastnik strinjajo, da se izboljša neko stanje na nekem območju in s tem ni problemov. Nastane pa lahko problem z vsemi ostalimi soglasji v upravnem postopku. Če pa podprete to, pa pomeni, da se mora izvajalec držati režimov, ki veljajo za to območje, in tudi obveščati te varstvene režime oziroma tiste, ki skrbijo za to, in se lahko izvede zadeva brez upravnega postopka.
Mislim, da je to treba narediti, kajti v nasprotnem primeru res s tem zakonom nismo v tem infrastrukturnem delu ničesar dobrega rešili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Krivec.
Želi še kdo razpravljati k temu členu? Če ne, prehajamo na naslednji, in to je 22. člen. Želim vas samo obvestiti, da imamo pred sabo še tri amandmaje, k 22., 30. In 31. členu. Vsi so Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Torej, razprava o 22. členu in amandmaju. Izvolite, gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
Ta člen določa, da za delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi izvedbe sanacije gozdov, poškodovanih zaradi žledu, ni treba izdelovati tega elaborata za zaporo ceste, še vedno mora dati Direkcija soglasje, in to v 14 dneh. V 14 dneh! Imamo pa v Zakonu o cestah določbo v 73. členu, ki govori, da v primeru, ko
gre za redno vzdrževanje cest in se v takšnem primeru naredi delna ali popolna zapora, ta postopek ni potreben. Se pravi, ko gre za delno ali popolno zaporo za redno vzdrževanje, ni nič od tega potrebno, tukaj ko gre za bolj nujne in akutne situacije, pa bo to potrebno. Danes, ko sem se peljal iz Postojne proti Uncu po tej državni cesti, ki poteka ob avtocesti, se je ta postopek dogajal. Dvomim, da so prosili za to soglasje in čakali 14 dni, da so ga dobili. Na dveh koncih se je dogajalo. To so enostavno gozdarji čistili, na vsaki strani so zaščitili, da ne bi prišlo do kakšne nesreče, spuščali enosmerno promet in zadeva je lepo enostavno tekla. Dva kamiona sta nakladala in tako naprej. Zdaj bo pa ta silna birokracija za vse te stvari se sprožala, ob tem da imamo že v zakonu rešitev, ki za primer rednega vzdrževanja pravi nič od tega ni potrebno. Zaradi tega predlagamo, da se enostavno to isto regulativo, ki velja za redno vzdrževanje, uporabi tudi v teh primerih. Predlagamo, da se ta člen, namesto tako, kot se glasi, da se glasi: "Za delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi izvedbe sanacije gozdov, poškodovanih zaradi žledu, se uporabljajo določbe drugega odstavka tega zakona, ki določa postopek delne ali popolne zapore državne ceste za redno vzdrževanje cest." In so vsi ti administrativni problemi s tem odpravljeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Černač.
Želi še kdo besedo za razpravo o vsebini 22. člena oziroma tem amandmaju?
Če ne, prehajamo naprej na 30. člen. Želi kdo besedo o vsebini 30. člena? Bom odprla možnost za prijavo. Gospod Zvonko Lah, izvolite.
ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V amandmaju k 30. členu predlagamo, da se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za parcele gozdnih zemljišč, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja v obsegu, ki znaša več kot 50 % 10-letnega mogočega poseka, ki ga ugotovi Zavod za gozdove Slovenije, se katastrski dohodek, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka, odpiše." To pomeni, da tisto območje oziroma parcela, ki je bila tako poškodovana, da je treba posekati več kot 50 odstotkov desetletnega poseka po načrtu. Seveda ta lastnik potem kar nekaj desetletij ne bo imel nobenega prihodka oziroma ne bo mogel sekati iz tega gozda in ne bo imel prihodkov. Zato predlagamo, da se ta dohodek odpiše, želimo pa, da se doda tudi tretji odstavek, ki pa pravi o tem: "Oprostitev, odpis ali zmanjšanje katastrskega dohodka po tem členu se pri pristojnemu davčnemu organu uveljavlja na zahtevo Zavoda za gozdove Sloveniji, ki o tem obvesti davčnega zavezanca oziroma lastnika parcele." Se pravi, da ta lastnik nima še
58
DZ/VI/48. izredna seja
tega birokratskega dela, da bi on vlagal za zmanjšanje, ampak da to naredi Zavod za gozdove, ki ugotovi tako sečnjo oziroma tak obseg sanitarne sečnje, da tudi sporoči pristojnemu organu in obvesti seveda lastnika. Da je to nek avtomatizem - mislim, da bi bilo prav v tem primeru. To je naš predlog v 30. členu oziroma da se zamenja drugi odstavek in da se da tretji odstavek, ker mislim, da bi v bistvu poenostavili to zadevo in da bi ljudje, ki ne bojo nič imeli od poseka oziroma od lesne mase kar nekaj desetletij ... Vprašanje pa je tudi, kaj bodo dobili od tega, kar bo posekanega zdaj na ta način te sanitarne sečnje, kakšen bo izplen. Verjetno ne tak, kot če bi sekali redno, bi rekel, zdrava drevesa, nepolomljena, in bi bilo dobro, da to sam zavod ugotovi in da se jim pač ta katastrski dohodek na ta način tudi odpiše. Seveda bo pa Zavod za gozdove verjetno izdal tudi, kot pravite, splošne za določeno območje, kjer je poškodovan gozd tako močno. Bi naredili samo še ta napor, da bi pristojnemu organu sporočili, da se ne zaračunava katastrski dohodek za nedoločen čas, ker verjetno bo škoda imela posledice tudi dolgoročno, več desetletij. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Krivec, ne želite besede pri tej točki oziroma pri tem členu? Želi še kdo drug? Če ne, prehajamo na zadnji amandma, na 31. člen in na amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Želi kdo razpravljati? Gospod Krivec, imate besedo.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Tukaj gre za amandma, ki v 31. členu dodaja tretji, četrti in peti odstavek. Tudi o teh amandmajih je bilo včeraj na Odboru veliko govora. V dodanem tretjem odstavku urejamo rešitev, da se za nepremičnine, ki so bile prizadete - se pravi kmetijska zemljišča, trajne nasade, sadovnjake in gozdove - poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte ter gospodarskim subjektom za nepremičnine, ki se uporabljajo za poslovne namene in ki so utrpeli več kot petdnevni izpad proizvodnje, odpiše davek na nepremičnine. Se pravi, gre za odpis davka na nepremičnine, ki že tako ali tako povzroča veliko razburjenja trenutno in nihče ne ve, ali bo sploh uveljavljen, je pa, bi rekel, na nek način nekorektno z naše strani, da bi tista zemljišča in gozdove, sadovnjake in tudi infrastrukturne objekte, tako v lasti lokalnih skupnosti kot tudi drugih gospodarskih subjektov in, jasno, tudi nepremičnine, ki so namenjene poslovni dejavnosti, obremenjevali s tem davkom v primeru, da so bile s tem žledom poškodovane.
Dodajamo tudi četrti odstavek, kjer želimo urediti status gasilstva. Mislim, da tu kakšne velike besede ponovno ni treba govoriti. Gre za to, da se uredi status operativnega prostovoljnega gasilca v odnosu med delodajalcem in gasilcem,
kjer je na nek način treba stimulirati zaposlovanje gasilcev za to, da so za delodajalce na nek način prijazni oziroma da delodajalcu na nek način dajo neko bonitetno, tako kot je na primer urejeno v Avstriji. In drugič, da se zagotavlja tudi dodatno zavarovanje v primerih intervencij. Dodajamo tudi spremembo zakona na dodano vrednost, kjer predlagamo -to je bila pobuda Državnega sveta in mislimo, da je povsem korektna - glede na to, da se ves čas, ko je nastopil žled, pa tudi že prej, govori o lesni biomasi kot priložnosti za to državo v smislu nadaljnjega razvoja in novih dodatnih kapacitet. Predlog je, da se na lesno biomaso zniža davek na dodano vrednost s te višje stopnje na nižjo in je to nek prvi korak v smeri spodbude za lesno predelovalno industrijo. Predlagam, da dobro razmislite o teh treh amandmajih oziroma tem sklopu treh predlogov za amandma. Vsi gredo v smer, da se olajša tistim, ki so bili oškodovani, neko dejavnost, da se uredi status prostovoljnega gasilstva, kar sta predsednica Vlade in minister za obrambo na vsakem srečanju z gasilci na terenu, dokler je bil žled aktualen, obljubljala, tudi javno za medije; ko pa žled popusti in pridemo nazaj na otoplitev, pa vsi pozabijo na to. Mislim, da tu boste imeli hudega moralnega mačka, če boste to izpustili. Jasno je tudi, da je treba prvi korak pri pospeševanju vlaganj v lesno predelovalno industrijo v izkoriščanje lesa narediti. To je prva priložnost, da preidemo od besed k dejanjem. Pobuda Državnega sveta je bila korektna, na mestu. Mislim, da imajo tudi v svojih krogih ljudi, ki vedo, o čem govorijo. Mi smo ta amandma povzeli. Mislim, da je to prva priložnost, da se tudi na tem področju naredi prvi korak v tej smeri, da ima ta lesno predelovalna industrija in sploh lesna biomasa neko konkretno boniteto tudi skozi to znižanje davčne stopnje.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Gospod Robert Hrovat. Se opravičujem, samo trenutek, prosim če se prijavite k razpravi. Imamo pet prijavljenih razpravljavcev.
Pa ste vendarle prvi, gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Ne delam si utvar, da boste koalicijski poslanke in poslanci ta amandma podprli. Vendar pa je prav, da na tem mestu, ko se pogovarjamo o odpravi posledic tega katastrofalnega žledoloma, da odpremo debato tudi o gasilcih, pa ne le o gasilcih. Treba je odpreti razpravo o vseh, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja in to svoje delo ali poslanstvo opravljajo prostovoljno. Tukaj je treba izhajati, prostovoljni gasilci, teh je največ, ampak ne smemo zanemariti tudi gorskih reševalcev, jamarjev, jamarskih reševalcev, vodnikov reševalnih psov in še koga. Torej, vsi ti opravljajo svoje delo na prostovoljni bazi in vsi ti ljudje so nekje
59
DZ/VI/48. izredna seja
zaposleni. In vsi ti ljudje imajo običajno težave z delodajalci, ko je treba iti na intervencijo in reševati in pomagati ljudem, ki so v stiski. Mislim, da je zdaj prišel čas, ko ne bo več dovolj samo piarovsko slikanje ob gasilcih, ob reševalcih, takšnih ali drugačnih, ampak bo treba narediti korak naprej. Zavedamo se vsi, da smo v gospodarski krizi in vsakemu delodajalcu je kakršenkoli izpad dohodka problem. Mi tukaj predlagamo status gasilca, prostovoljnega gasilca ali pa status vsakega reševalca, o katerih sem prej govoril, da je to odnos med delodajalcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave. Poglejte, to je stvar, ki se jo da narediti. Mislim, da je prav, da se o teh stvareh začnemo pogovarjati zdaj, ko je stvar še vroča, ker imam občutek, da tudi tukaj, v tej hiši bolj ko se oddaljuje ta naravna katastrofa, bolj se pozablja na te stvari. In jaz ne bom odnehal in verjamem tudi v Slovenski demokratski stranki ne bomo odnehali in če ne boste vi pripravili zakona - govorim seveda Vladi -,ga bomo pripravili sami. Ker zdaj je pa res čas, da naredimo korak naprej. Potem boste spet rekli, spet imamo nujno sejo, spet imamo opozicijski zakon, spet ga moramo zavrniti in spet bo blamaža. Zato predlagamo Vladi, da naredijo korak naprej, da skličejo vse pomembne deležnike v sistemu zaščite in reševanja in pripravijo zakon, ki bo reševal to problematiko. Problem je delodajalcu pustiti nekoga na intervencijo: izpad dohodka, dopust. Res, da se določene stvari povrnejo, se strinjamo, to je v Zakonu o gasilstvu že na nek način urejeno. Ampak ta odnos med delodajalcem pa prostovoljnim gasilcem pa ni urejen in bi ga bilo treba urediti.
Predlagam oziroma želim si, da razumete ta naš amandma kot apel Vladi, koaliciji, da naredite korak naprej. Verjemite mi, da imate v Slovenski demokratski stranki polno podporo pri kakršnikoli spremembi, ki bo šla v smer, o kateri sem govoril. In ne govorimo samo o gasilcih, govorimo o celotnem sistemu zaščite in reševanja, ki delujejo na prostovoljni bazi. Vse te je treba zajeti v zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Pojbič, izvolite.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovana gospa podpredsednica.
Tudi sam bom podprl amandma k 31. členu, ker govori, da se dodajo novi trije odstavki, tretji, četrti in peti odstavek. Seveda se bom tudi sam osredotočil na vprašanje, o katerem je že kar veliko povedal moj kolega Robert Hrovat. Govorimo o ureditvi statusa operativnega prostovoljnega gasilca. Na to temu in okrog tega vprašanja smo govorili že na Odboru za obrambo, kjer so bila velika usta vseh, kako bomo to vprašanje čim prej
uredili. Potem smo to govorili včeraj na Odboru za infrastrukturo, kjer so ponovno vse poslanske skupine oziroma člani poslanskih skupin koalicije govorili, kako je nujno treba ta problem rešiti, kako so pri nas gasilci pomembni in tako dalje. Vsi se zavedamo, da so še kako pomembni! In zdaj pri tej ujmi so se dokazali in pokazali, da je ta status njihov treba čim prej na pravi način zakonsko urediti. Kar me je zmotilo in kar sem tudi včeraj na Odboru za infrastrukturo povedal, da so vse poslanske skupine koalicije glasovale proti temu amandmaju. To so Socialni demokrati, to je Virantova lista, to je DeSUS, se pravi Erjavčeva skupina, prav tako pa tudi Jankovičeva skupina - pravzaprav jaz ne pravim Pozitivna Slovenija, ker so daleč od Pozitivne Slovenije. Če koalicija govori eno, na drugi strani pa, ko pa je treba odločiti, pa odloča v nasprotju s tistim, kar govori, se pravi, ta koalicija ni tista prava, ki bi delala v interesu vseh in vsakogar in še najmanj, da bi delala v interesu vseh gasilk in gasilcev in vseh tistih, ki so dokazali, kako požrtvovalno so se borili za to, da so reševali življenja in premoženje Slovenk in Slovencev. Zato bom ta amandma podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Marjana Kotnik Poropat, izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Najprej moram povedati, da DeSUS ni glasoval proti temu amandmaju zato, ker ne bi priznal pravic gasilcem, ker jih ne bi spoštoval in vseh drugih, ki so prostovoljno pomagali v tej ujmi, in vseh tistih, ki prostovoljno delajo tudi na drugih področjih. Gospod Hrovat je naštel gorske reševalce, jamarske reševalce, vodnike reševalnih psov in mislim, da je še vse druge imel tudi v mislih in jih imam tudi jaz. Seveda pa ne moremo pristajati na to, da bomo v ta zakon, ki govori o odpravi posledic nesreče, to se pravi te ujme po žledu, da v ta zakon vnašamo tudi zadeve, ki se nanašajo na gasilce, pravice za gasilce - oprostite, ker to področje ureja Zakon o gasilstvu in mislim, da bo Vlada razumela apel poslancev, da se te zadeve za prostovoljne gasilce uredijo v Zakonu o gasilstvu. Tudi sama apeliram na to, ker razumem, da imajo prostovoljci probleme z delodajalci, ki seveda niso veseli, če imajo izpad delavcev v času, ko potrebujemo pač državljani in državljanke prostovoljno pomoč gasilcev.
Prav tako menim, da Zakon o davku na dodano vrednost je tisti zakon, v katerega spada ta predlog pod točko 5 amandmaja stranke SDS - torej zadeve, ki se nanašajo na lesno biomaso. Tudi tukaj apeliram na Vlado, da pripravi spremembo tega zakona in da ga predloži v Državni zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Pojbič, želite repliko? Izvolite.
60
DZ/VI/48. izredna seja
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana gospa podpredsednica!
Enkrat v tej državi si je treba jasno in glasno naliti čistega vina in nehajmo zavajati slovensko ljudstvo! Včeraj na Odboru za infrastrukturo je DeSUS - in gospa Poropat - glasoval proti amandmaju, o katerem sem govoril prej. Lepo prosim, da ne govorite in ne zavajate slovenskega naroda!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: To bi
morala biti replika, gospod Pojbič, pa ni bila replika. Samo opozarjam, da možnost za razpravo, če bi želel še kdo kaj pojasniti, bo tudi v nadaljevanju, ker bom odprla še en krog razprav. Gospa Poropat, nimate možnosti za repliko, ker se je gospod Pojbič pač prijavil k repliki. Boste pa imela v nadaljevanju, kot rečeno.
Na vrsti pa je gospod Samo Bevk za razpravo. Ste še vi, dr. Ljubica Jelušič, prej na vrsti? Izvolite, gospa Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Govorila bom o tistem delu tega amandmaja k 31. členu, ki je napisan v odstavku 4 in zadeva urejanja statusa gasilcev. Govorila bom o tem, kar je napisano v amandmaju, in o tem, kar so predlagatelji povedali v predhodni razpravi. Najprej se mi zdi zelo pomembno, kar je kolega Hrovat govoril o tem, da pri odpravi posledic naravnih nesreč sodelujejo različni prostovoljci, gasilci, gorski reševalci, jamarji, pripadniki prve pomoči, Rdečega križa, Karitasa, skavti, taborniki in še mnogi drugi. Status vseh teh ljudi, njihov položaj v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je urejen v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potemtakem, če ste želeli urediti status vseh teh ljudi, ki so bili vsi alarmirani, vpoklicani in so sodelovali pri odpravi posledic predhodne naravne nesreče, bi morali navesti v svojem amandmaju, da želite spreminjati Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in ne samo Zakona o gasilstvu.
Grozite, da boste vložili svoj zakon. Moram vas spomniti, da ste to že naredili večkrat in da boste najbrž vložili istega, kot ste ga leta 2010 v času moje vlade, na začetku leta, da smo potem veliko stvari, o katerih so govorili ne samo gasilci, ampak vsi prostovoljci, da so njihov problem v odnosu zlasti do delodajalcev, tudi uredili z ustrezno spremembo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bila sprejeta 23. 11. 2010 in ker je bilo 70 glasov "za" v takratnem državnem zboru, predpostavljam oziroma sklepam, da je bil vmes verjetno tudi kakšen glas SDS in da ste se takrat strinjali, kar je bilo v spremembi tistega zakona napisano in predvsem, da ste vedeli, kaj vse je že urejeno.
Torej, predlagam, da danes ne govorimo zdaj znova o tem, kako je treba urediti povračila osebnega dohodka in take stvari, ker
je to že urejeno. Ne pozabimo, da je v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami zelo jasno napisano, da so delodajalci upravičeni do povračila osebnega dohodka in vseh prispevkov, ki nastanejo iz naslova osebnega dohodka prostovoljca, ki je v reševalni misiji, za ves čas njegove odsotnosti. Drugič, napisano je, da ima delodajalec pravico do 20 odstotkov izgube dobička za tega manjkajočega prostovoljca. Tretjič, napisano je, da je upravičen do povračila bolniške, če slučajno pride do poškodbe tega prostovoljca v času, ko bodisi se usposablja ali pa izvaja reševanje v okviru take reševalne operacije. Četrtič, napisano je, da tudi v primerih, ko je poškodovan huje, se pravi, da dlje časa manjka, se ta njegova poškodba obravnava kot poklicna poškodba oziroma poškodba pri delu. Se pravi, da ključni problemi, ki so jih delodajalci vedno imeli s prostovoljci, so bili z dopolnili iz leta 2010 upravičeni. So pa seveda mogoča tudi druga dopolnila in tudi druge beneficije, če jih država lahko plača. Če pa jih ne more, če je v finančni situaciji, kakršna je sedaj - in je bila tudi leta 2010 -, potem določenih beneficij ni mogoče uvesti. In če že navajate primer Avstrije, mi, prosim, pojasnite, zakaj pa so bili avstrijski prostovoljci, prostovoljni gasilci s svojimi agregati, ki so bili vpoklicani v okviru sistema mehanizma Evropske unije za civilno zaščito, se pravi, da jih je država vpoklicala. Zakaj pa so prišli v Slovenijo na račun svojega osebnega dopusta, če je že tako strašno dobro urejen njihov status v Avstriji?
Govorite o tem, da je treba zagotoviti sredstva, torej, da naj država, vlada, zagotovi sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev. Ta sredstva so zagotovljena, v okviru primerne porabe mora za zavarovanje operativnih gasilcev garantirati občina. In občina, v kateri so operativni gasilci klasificirani v skladu z Zakonom o gasilstvu zdaj, je seveda dolžna zagotoviti zavarovanje operativnih gasilcev. Plus, dolžna je zagotoviti preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev. In tretjič, v primeru, ko država vpokliče gasilce ali druge reševalce na svoj račun, v okviru svojega državnega načrta, mora Vlada oziroma Uprava za zaščito in reševanje povrniti vse stroške, ki so nastali iz naslova sodelovanja takega operativca oziroma reševalca pri naravni nesreči. Potem pravite, naj država zagotovi prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja. V letu 2010 smo tudi en del tega poskušali urediti, tako da smo rekli, v okviru usposabljanj tistih operativnih gasilcev, ki se urijo za uporabo izolirnih dihalnih aparatov, skratka, tisti, ki so verjetno zelo velikokrat vpoklicani, ker imajo neko posebno večkrat uporabljeno znanje, za tiste se v okviru usposabljanja, ko so na Igu, s strani državnega proračuna tudi zagotovi finančna sredstva za njihovo dodatno zdravstveno zavarovanje in spet dodatno zdravstveno zavarovanje zagotovi Vlada vselej takrat, ko vpokliče - recimo, kot se
61
DZ/VI/48. izredna seja
je tokrat zgodilo, gasilce s Primorske in iz Prekmurja in so šli na pomoč na Notranjsko. Naloga Vlade je bila, da je tem ljudem zagotovila dodatno zdravstveno zavarovanje - in ga seveda je.
Zdaj pa, če pa govorite o dodatnem pokojninskem zavarovanju, se pa sprašujem, če ste tako grozno ponosni na ZPIZ-2, kje ste bili takrat. Ko ste sprejemali ZPIZ-2, bi lahko uvedli tudi dodatno pokojninsko zavarovanje za gasilce, če bi to seveda bilo mogoče in če bi takratno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na to sploh lahko pristalo. Pa ne more, ker je dodatno pokojninsko zavarovanje vezano na opravljanje poklica in prostovoljci ne opravljajo poklica. To zdaj ne pomeni, da smo, če vam bomo zavrnili ta amandma, nehvaležni v odnosu do gasilcev. Želimo samo povedati oziroma jaz želim pojasniti, da je veliko stvari, o katerih vi govorite, že urejenih, da jih je zakonodaja že prerastla, da je to že upoštevano, da pa so res nekatere stvari še take, da bi se jih dalo še urejati. To pa naj bo sestavni del sprememb Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in če eksplicitno želite, da se še kaj posebnega prav gasilcem uredi, potem tudi Zakona o gasilstvu. Ampak če govorite o vseh prostovoljcih potem še jaz še enkrat opozarjam, tako kot sem pred štirimi leti, da potem prosim, uporabljajmo Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ker je tam urejen status vseh prostovoljcev in vsem je treba biti hvaležen. In ne govoriti samo o gasilcih v tem trenutku, čeravno je res, da je v celotni masi prostovoljcev v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 45 tisoč operativnih gasilcev in pet tisoč prostovoljcev iz teh drugih družb. Res je, da so večina, kljub vsemu pa opozarjam, urediti je treba status za vse. Sama tega, tako kot je zdaj napisano, ne mislim podpreti. Podpreti je pa treba to zadevo na drugem mestu in v okviru zakonodaje, kot se spreminja na področju zaščite in reševanja, nikakor pa ne v intervencijskem zakonu, ki se sprejema za porabo denarja v letu 2014. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Repliko je želel gospod Robert Hrovat. Izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala. Me veseli, da ste na koncu povedali tisto, kar ste pravzaprav vseskozi želeli povedati, pa ste hranili do konca. Torej vse to, o čemer sem prej govoril, je res in imam prav. Nekaj vam bom povedal. Če je res tako vse lepo in prav, a bi bilo potem treba predsednici Vlade klicali neko podjetje, da je gasilce pustilo z dela, da so šli na intervencijo. To se je zgodilo! To smo gledali na televiziji in tega tudi vi ne morete zanikati, kljub temu da pravite, da ste vse uredili v zakonu, o katerem ste govorili. Ni res, da je vse urejeno. Samo 20 odstotkov, prav ste povedali, samo 20 odstotkov je izpada ... Ali koliko pa? Jaz pravim, če smo tako zelo ponosni in jih potrebujemo in
to so ljudje, ki svoj prosti čas namenjajo za te stvari, bi bilo treba stvari urediti. Pa še nekaj vam bom povedal pa mislim, da sem že zadnjič ali pa že dvakrat, ko smo se pogovarjali o sistemu zaščite in reševanja. Veste, proračun je vedno odraz prioritete vsakokratne oblasti in tudi te vaše; in ne govoriti, da ni denarja, da je kriza in ne vem kaj. Če ljudje potrebujejo, ko ljudje potrebujejo pomoč, grejo ti prostovoljci pomagat! Tem ljudem je treba zagotoviti neko boniteto. Pa ne samo njim, tudi njihovim delodajalcem. In to ni urejeno in ne govorite, da je urejeno, tako kot ste prej povedali. Če bi bilo vse tako rožnato, kakor govorite, kako je vse urejeno, a se vam zdi prav in lepo, da se danes odvija zvečer neka oddaja na televiziji, kjer se prostovoljni prispevki zbirajo za slovenske gasilce. Pa kam smo prišli! Mene kot prostovoljnega, kot poklicnega gasilca to žali. Mene to žali. In vi ste na oblasti in vi ste dolžni zagotoviti sredstva za opremo gasilcev, gorskih reševalcev in vseh, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanje. Torej le ni vse tako lepo, kot ste zdaj prikazali, kako je vse urejeno v zakonodaji. Ni! Že prej, preden sem zdaj repliciral, sem vam povedal, zakaj sem se oglasil in govoril o vseh: zato ker se zavedam, da tega amandmaja ne boste sprejeli, ampak odprli smo pa debato, tako kot smo jo leta 2010, ko se je potem stvar odvila. In verjamem, da se bo tudi zdaj, ker težko bo biti tiho, ker preveč je razburkana stvar. Zdaj bo tudi Ministrstvo za obrambo moralo narediti korak naprej in SDS vam bo vedno sledil, verjemite, da vam bo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk, izvolite. Gospod Meh, želite besedo?
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Nekateri amandmaji pač vsebinsko ne sodijo v ta intervencijski zakon in to je prav ta amandma, ki govori o statusu gasilca. Mislim, da ni korektno posploševati izjave predsednice Vlade, ko je pozvala podjetje naj gredo na roke prostovoljnim gasilcem - vsa podjetja. Velika večina gasilcev nima teh težav, morda so samo v izjemno redkih podjetjih, ki ovirajo delo prostovoljnih gasilcev. In tudi če bo status še kako celovito urejen, se bo našlo neko podjetje, kjer bodo pač imeli te težave in ovirali njihovo delo. Včeraj smo tudi o tem govorili na Odboru za infrastrukturo in prostor, ki ni matični odbor za ta vprašanja. Je pa kljub temu bil na seji gosp od Darko But, direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Malo prej sem hotel pogledati magnetogram te včerajšnje seje, vendar še ni izdelan do konca in tega dela še ni, da bi citiral, kaj je včeraj direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But nedvoumno dejal. Če bi imel citat, bi ga vam tukaj sedaj reproduciral. Ampak po mojem spominu je rekel, da bodo na Ministrstvu za obrambo rešili
62
DZ/VI/48. izredna seja
vprašanje prostovoljnih gasilcev na celovit način v sistemskem zakonu in bodo opravili obravnavo na matičnem Odboru za obrambo tega državnega zbora. Tako jaz predstavniku Vlade, ki je včeraj bil na tej seji, verjamem in verjamem, da bo Vlada celovito uredila status gasilca v za to primernem zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Vidim, da je še želja po razpravi, zato odpiram možnost za prijavo. Dr. Ljubica Jelušič je prva na vrsti, izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo.
Rada bi samo dopolnila svoj odgovor od prej, in sicer rečeno je bilo, zakaj je predsednica Vlade pozivala delodajalce, da naj dovolijo prostovoljcem, da gredo na reševanje. Predsednica Vlade je imela dve možnosti, da prijazno poprosi delodajalce, da izvedejo tisto, kar za njih velja v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali pa, da jih spomni na 100. in še en člen v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer piše, da se z globo kaznujejo tisti delodajalci, ki imajo zaposlene operativne reševalce in jim ne dovolijo, ko so vpoklicani, da odidejo na reševanje.
Predsednica Vlade se je očitno odločila, da je bolje, če na prijazen način povabi in poprosi tudi preko medijev točno določene delodajalce, da naj se ne izogibajo svojim obveznostim, ki jih tudi za njih predvideva Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!
Sam nimam problemov s podporo temu amandmaju, o katerem razpravljamo, posebej se mi zdi pa pomembno in je neka dodana vrednost sploh sama razprava. Tukaj podpiram razmišljanje dr. Ljubice Jelušič, ko pravi, da je Zakon o gasilstvu tisti, ki mora urediti status gasilca, in to v nadaljevanju na tak način, da bo delodajalec motiviran, zainteresiran, da bo gasilca zaposlil. Kako se to tehnično naredi, je vprašanje detajlov v zakonu.
Na tem mestu želim tudi pohvaliti nekdanjo ministrico za obrambo, ko je v moji vasi pozdravila postroj pomurskih gasilcev, z vsakim izmenjala nekaj besed - veste, to prostovoljcem veliko pomeni, če se lahko rokuje in izmenja par besed z ministrico za obrambo. Tudi to je neka dodana vrednost, ki jo nekako pri sedanjem ministru za obrambo pogrešam in upam, da se bo to v prihodnosti popravilo.
Gospe in gospodje, nas bi ta nesreča, ki nas je doletela, morala absolutno poenotiti,
morala bi nas združiti, da bi poiskali najboljše rešitve, kako parirati novim nesrečam, ki bodo nesporno prišle.
In ko govorimo o gasilstvu, gospe in gospodje, naj na tem mestu, čeprav se opravičujem, ne spada ravno k razpravi o tem amandmaju, vas pozovem, da vendarle podprete zakon, dopolnilo Zakona o davku na nepremičnine, ki smo ga spisali poslanci Nove Slovenije in ga vložili 23. januarja, daleč pred nesrečo, ki nas je doletela. Danes je na Državnem svetu ta zakon dobil podporo 10:0 in skoraj sem moral braniti predstavnice Ministrstva za finance, ki so bile v nezavidljivem položaju. Razlagale so, da če je Gasilska zveza Slovenije humanitarna organizacija - in sem danes zjutraj sprintal razvid humanitarnih organizacij in Gasilske zveze ni v tem seznamu, danes zjutraj - in razlagale naprej, da so potem tudi vsa prostovoljna gasilska društva avtomatično humanitarne organizacije in bi naj bile po 4. odstavku 8. člena Zakona o davku na nepremičnine potem tudi gasilske organizacije oproščene davka na nepremičnine. Povsem deplasirano, mimo! Zakaj se tako bojimo podpreti kdaj tudi mikro zakon, par besed ima člen, ki ga spiše opozicija? Naredimo tole, če nam je res toliko do gasilcev! 151 tisoč in nekaj je registriranih prostovoljnih gasilcev, okoli tisoč 400 prostovoljnih gasilskih društev, čez 2 tisoč gasilskih domov in še in še nepremičnin, vadbišč in tako naprej. Živim v vasi, kjer je v lanskem letu imelo prostovoljno gasilsko društvo kar štiri desetine na državnem tekmovanju, že štiri državna tekmovanja smo organizirali - in dobili informativni izračun! A veste, da so prostovoljna gasilska društva dobila informativne izračune? In neko mikro prostovoljno gasilsko društvo dobi informativni izračun za 750 evrov. Pa dajte no! Nekdo bo moral odgovarjati za ta papir in za ta strošek za te informativne izračune, na nas, zakonodajalcih, pa je naloga, da to v zakonu popravimo. Vabim vas k sodelovanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Marijana Kotnik Poropat,
izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala, spoštovana podpredsednica.
Moram ponovno povedati pred tem državnim zborom, ker pač nekateri niso razumeli ali pa niso hoteli razumeti mojega razlaganja, zakaj sem sinoči na Odboru za infrastrukturo in prostor povedala, da tretja, oprostite, četrta in peta točka amandmaja SDS ne spadata v ta zakon. Ne spadata zato, ker urejata druga področja, se pravi področje gasilstva, ki spada v Zakon o gasilstvu, in glede lesne biomase, kar pa spada v Zakon o davku na dodano vrednost, ker gre za davek. In ponavljam: jaz sem za to, da se te zadeve uredijo, da se uredijo tam, kjer
63
DZ/VI/48. izredna seja
se morajo, ker sem pravnica in to razumem, da ne moremo zmešati hrušk in krompirja v en zakon.
Potem bi želela povedati, da je gospa Ljubica Jelušič lepo razložila, da Zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami podrobno ureja te beneficije, ki jih želimo stlačiti sedaj v ta zakon. Zato je to še en razlog več, da sem prepričana, da je moja odločitev pravilna. Kot sem prej rekla, DeSUS seveda podpira te ideje in smo za to, da se uredi v zakonih - to področje, kamor to spada -, da pa tega amandmaja v takem besedilu ne moremo podpreti.
Želela bi še eno mnenje povedati v zvezi z direktorji, ko se pojavi problem, da mora gasilec iti na neko akcijo. Najbrž nekateri tega ne razumejo in ker je motnja v delovnem procesu, imajo pač drugačno mišljenje. Zakon to ureja in tudi to je gospa Ljubica Jelušič razložila in je obrazložila tudi ravnanje naše predsednice Vlade v tem zadnjem primeru, ko je šlo za odpravo posledic žleda, da je apelirala na vse oziroma prosila vse direktorje, da dovolijo tistim, ki morajo na akcijo, da to lahko storijo. Toliko prosim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Mag. Matej Tonin ima besedo.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovane kolegice in kolegi!
Če kaj, potem današnja razprava lahko prispeva k temu, da tudi delodajalca nekoliko osvestimo, kaj so pravzaprav njihove dolžnosti v odnosu do njihovih zaposlenih, zlasti do operativnih gasilcev. Glede na pozive predsednice Vlade se je očitno zdelo, da vsi delodajalci ne vedo, kaj jim zakon veleva. Kljub vsemu bom prebral Zakon o gasilstvu, in sicer 25. člen, ki pravi: "Prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače." Potem: "Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine." To pravi 25. člen. Potem še tretji odstavek 25. člena pravi, da prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme - poslušajte to dobro - ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati. In potem imamo še 36. a člen, ki pravi, da je delodajalec dolžan omogočiti opravičeno odsotnost operativnemu gasilcu. Torej, že danes imamo nek zakon, ki se ga očitno ne izvaja. To je tudi tisto, o čemer sem prej v uvodu pri stališču poslanske skupine govoril, da mi sprejemamo intervencijske zakone, kjer posegamo v neka področja, kjer zakoni že veljajo, vendar jih nihče ne izvaja. To, kar sem vam sedaj prebral, je obstoječi zakon; in celo več; v 45. členu so celo predvidene kazni, če delodajalci tega ne upoštevajo. Potem pa je treba koga pozivati, celo na televiziji, da naj pusti operativne gasilce v akcije. Morda se ljudje ne zavedajo, da danes je na vrsti nekdo drug, ki
mu je treba pomagati, jutri smo lahko to že mi. To je neka ureditev, nek nivo, ki smo ga v tej državi pripeljali, kar zadeva operativne gasilce, seveda pa obstaja možnost, da se ta nivo statusa operativnih gasilcev nadgradi. In amandma, o katerem danes teče razprava in o katerem govorimo, pravzaprav uvaja prav to. To, kar sem vam prej prebral in kar že določa zakon, bi s tem amandmajem še dodatno nadgradili. Kako in na kakšen način bi nadgradili?
Če danes operativni gasilci za marsikaterega delodajalca predstavljajo breme, se morda danes številni delodajalci bojijo zaposlovati gasilce, ker vedo, da bodo morda v nekem trenutku odšli v operativno akcijo, ker morda vedo, da se lahko zgodi, da gasilci, njihovi delavci, tri, štiri dni ne bodo prisotni na delovnem mestu, ker so na operativnih akcijah. Prav to se je dogajalo ob zadnjem žledolomu, ko so bili operativni gasilci po tri, štiri dni na terenu. In marsikateri delodajalec to vidi kot breme in kot nekaj, kar ni najbolj spodbudno za zaposlovalca. Prav zaradi tega so številni operativni gasilci v podrejenem položaju. Danes, ko iščeš zaposlitev, ko hodiš na razgovor za zaposlitev, je eno izmed vprašanj tudi, ali ste operativni gasilec. Ta amandma, ki je predložen, povzroča oziroma dela zgolj to, da bi na podlagi tega amandmaja bilo biti operativen gasilec velika konkurenčna prednost. Amandma predlaga, da bi zaposlovanje operativnih gasilcev pri delodajalcih nagrajevali z raznimi davčnimi olajšavami in z določenimi oprostitvami pri prispevkih. Zagotovo gre za nadgraditev statusa gasilcev, zagotovo to gre v smeri tega, da bodo imeli operativni gasilci pri iskanju službe tudi večje možnosti, da bo to njihovo poslanstvo, ta njihova predanost prednost, ne pa slabost. Da bo prednost zaradi tega, ker se bo delodajalcem splačalo zaposliti tovrstne in na takšen način usposobljene ljudi.
Če ste si podrobno prebrali amandma, amandma ne gre v detajle, nam pa daje možnost, da te stvari natančneje in podrobneje uredimo in na nek način, rekel bom, celostno zaokrožimo ureditev statusa gasilcev. Zaradi tega iskreno upam, da bomo vsi skupaj ta amandma podprli in s tem prispevali k temu, da bo status operativnega gasilca bolj zanimiv. Ko sem bil prejšnji vikend na občnem zboru gasilcev v ./nerazumljivo/ vasi in smo se tam s kolegi gasilci pogovarjali o teh problemih, je prišla na dan ena izjava, ki definitivno drži, to pa je: če kdaj, potem je danes pravi trenutek, da se status gasilca nadgradi. Danes se o gasilstvu in o gasilcih v javnosti ogromno govori. Na gasilce je postavljenih ogromno žarometov in kamer. Tudi politika je do teh vprašanj bolj dojemljiva in jim posveča več pozornosti. Ko bodo enkrat začele stvari minevati in ko bo od te naravne nesreče minilo dlje časa, se bo na te probleme ponovno pozabilo in ukvarjati se bomo začeli z drugimi težavami, ki jih seveda ta država tudi ima.
64
DZ/VI/48. izredna seja
Zaradi tega še enkrat ponavljam, da če kdaj, potem je danes in ta trenutek pravi čas, da s tem amandmajem nadgradimo status operativnih gasilcev.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? (Da.) Predlagam, da se
prijavite k razpravi.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Mislim, da je bila ta razprava o tem amandmaju glede ureditve statusa prostovoljnih gasilcev koristna. Tudi včeraj na odboru, ne glede na to, da ni še tega dela magnetograma, ki ga je omenil predsednik odbora gospod Bevk, je bilo nekako tam s strani predstavnika Vlade izraženo stališče, da ta status ni na ustrezen način urejen, tako glede prostovoljnih gasilcev kot ostalih reševalcev in ostalih, ki delajo v okviru Civilne zaščite. Da je treba ta položaj na sistemski ravni celovito urediti, res pa je ostalo neodgovorjeno vprašanje, v kakšnem časovnem okviru bomo prišli do te celovite ureditve. Ampak, ne glede na to, mislim, da je zavedanje v tej dvorani nas vseh, da je prišel čas, ko je dejansko te stvari treba urediti. Tako kot je rekel kolega Robert Hrovat, če danes ta amandma tukaj ne bo sprejet, potem obstaja ta javna zaveza, dana na odboru predstavnika Vlade, da bo v najkrajšem času ta zakonodajna formalna procedura doživela luč sveta; najprej na Vladi, potem pa tudi v Državnem zboru.
V tem amandmaju, o katerem govorimo, predlagamo še, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja davek na nepremičnine, davek odpiše za prizadeta kmetijska zemljišča, trajne nasade, sadovnjake, gozdove, poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte ter vsem gospodarskim subjektom za nepremičnine, ki se uporabljajo za njihovo osnovno dejavnost, če so bili izven obratovanja več kot 5 dni. Ta amandma je bil tudi včeraj zavrnjen, po našem mnenju ni razlogov za takšno zavrnitev. Mi do letošnjega leta za večino teh nepremičnin davka na nepremičnine sploh nismo poznali, poleg tega veste, da se z izvajanjem tega zakona dogaja kaos, zmeda.
Danes smo v okviru Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke iz tega razloga naslovili zahtevo za sklic izredne seje Odbora za finance in monetarno politiko, kjer naj bi ta odbor, glede na to, da se to ni zgodilo, kar bi se po našem mnenju moralo, pozval, da Vlada javno prekliče vse te informativna obvestila in izračune ter jih označi za brezpredmetne. Ker če se bo to stanje, ki se zdaj nadaljuje na izpostavah Gursa in upravnih enot nadaljevalo, se bojimo, da bodo počasi postala ogrožena življenja ljudi, ki delajo za temi okenci in ki niso nič krivi, ki niso za to zmedo in za to, kar se zdaj dogaja, nič krivi. Torej, pričakujemo nemudoma javni poziv, da je vse to, kar je Gurs pošiljal brezpredmetno. To je prvi korak. In drugi korak, da se ta zakon odpravi. Se odpravi, da se dajo
na mizo izhodišča, kako se bo prenovila obdavčitev nepremičnin, glede na to, ki jo imamo zdaj, da se o tem opravi javna razprava in da se potem ta situacija na nek način uredi na nek smiseln način, razumen način, ne pa tako, kot je to urejeno zdaj s tem nesrečnim zakonom o davku na nepremičnine. Na to pa smo v okviru zakonodajne procedure decembra, kot veste, ves čas opozarjali in točno to, na kar smo opozarjali, se je zdaj to res zgodilo. Zaradi tega ne razumemo, zakaj zavračanje tega amandmaja tukaj, ko gre za zemljišča, ki so prizadeta, ki še več let ne bodo v funkciji, ko gre za gozdove, ki so v celoti uničeni, in nekaj desetletij od njihove uporabe ne bo nobene ekonomske vrednosti, ampak samo stroški. Zakaj je bil včeraj ta amandma zavrnjen? Ne vidimo enega razumskega, racionalnega razloga in predlagamo, da se v okviru odločanja na današnji seji Državnega zbora ta amandma potrdi in da se da tem ljudem, ki so bili najbolj prizadeti, in podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi tega, ker niso več dni obratovala, vsaj neko moralno satisfakcijo tudi na tem področju. Dodatno predlagamo, tukaj smo povzeli amandma Državnega sveta, da se zniža DDV na lesno bio maso.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Še. Dr. Ljubica Jelušič, izvolite.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala.
Še vedno sem pri tistem delu tega amandmaja k 31. členu, ki se nanaša na gasilce, in sicer bi še enkrat rada opozorila, da v naravnih nesrečah sodelujejo prostovoljci, reševalci različnih vrst in ne samo gasilci. Če torej želimo urediti na sistemski ravni ali izboljšati položaj teh prostovoljcev, potem je to treba narediti v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Država in družba običajno takšne stvari, glede na razvoj družbe, vedno na novo ali dopolnjeno ureja. Zato lahko danes rečemo, da se nam zdi, da položaj gasilcev in drugih prostovoljcev mogoče pa ni dovolj dobro urejen za razmere, v katerih živimo. Ne moremo pa trditi, da zadeve, ki ste jih zapisali v ta amandma, niso urejene. Večina teh stvari, ki so tukaj zapisane, so že urejene, če pa mislite prenašati stroške za gasilce, zlasti za zavarovanje operativnih gasilcev pa za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev, če mislite te stroške prenašati na državo, potem bi jaz postavila vprašanje, kam pa je šel v občinah denar, ki je v okviru primerne porabe predpisan za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nekoč, pred tem zakonom, je bilo eksplicitno napisano, da morajo občine 4 % svojega proračuna nameniti za gasilce pa za vse zadeve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ampak je, tako kot so včasih rekli, županski lobi v tem parlamentu potem nasprotoval, da se eksplicitno
65
DZ/VI/48. izredna seja
zapiše v Zakonu o lokalni samoupravi, koliko denarja mora biti porabljenega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Rekla bi: spremenimo tisti zakon in tam napišimo, koliko občine morajo nameniti za potrebe bodisi operativnih gasilcev bodisi za potrebe vseh reševalcev, katerih enote imajo ustanovljene v svojih občinah. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Razpravljati želi še Robert Hrovat,
izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa.
Spoštovana kolegica Jelušič, glejte, prva alineja piše, da status operativnega prostovoljnega gasilca je odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev, tako da se delodajalcu zniža zavarovalne premije in imajo davčne olajšave. O čem govori to? Ne o kaznih, o čemer ste prej govorili, da je to zapisano v onem zakonu, govorimo o spodbudah; te spodbude manjkajo za delodajalce, to je problem. In to želimo mi urediti. Tega ni urejenega nikjer. Pa še nekaj, ko govorite, koliko denarja, koliko denarja je bilo zagotovljenega gasilcem, koliko ga morajo občine zagotoviti. Spomnite se amandmaja, ki ga je Slovenska demokratska stranka vložila za sofinanciranje nakupa gasilske in reševalne opreme. Koliko dela smo imeli, da ste preklopili in ste sprejeli tiste 3 milijone. Država ne namenja tistega, kar je dolžna, kaj šele občine.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Želi še kdo razpravljati o amandmaju k 31. členu? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali v okviru glasovanj. Zato s tem prekinjam to točko dnevnega reda, prekinjam tudi 57. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali z glasovanji ob 19.00 uri.
Prekinjam sejo in nadaljujemo z glasovanji ob 19.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 18.14 in se je nadaljevala ob 19.uri.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora.
Prehajamo na glasovanja Državnega zbora o predlogih odločitev. Prosim vas, da pred tem preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala za pozornost. Predvidevam, da ste preverili delovanje glasovalnih naprav.
Zato nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o gozdovih, skrajšani postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 26. 2. 2014, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. členu. Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Robert Hrovat, izvolite.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Še enkrat bomo v Slovenski demokratski stranki poskušali prepričati vas, ki boste danes odločali o Zakonu o gozdovih, da podprete naš amandma, ki ukinja ali izničuje možnost prevoza samo 6 kubičnih metrov lesa za lastne potrebe. Govorimo o lastnikih gozdov, ki imajo veljavno odločbo o poseku, vendar tega lesa ne morejo pripeljati domov ali pa na žago za lastne potrebe, če nimajo prevoznice oziroma če peljejo manj kot 6 kubičnih metrov. Poglejte, nam se zdi to nesmisel in predlagamo, da se to črta oziroma briše iz tega člena. Poglejte, še enkrat bom postavil tri vprašanja, pa so retorična vprašanja, ker vem, da ne bom dobil odgovora. Zakaj lastnike gozdov, ki sekajo za lastne potrebe in imajo odločbo o sečnji, obremenjevati s tem, da jih omejimo, da lahko pripeljejo samo 6 kubičnih metrov lesa? Zakaj uvajati plačljive prevoznice, če ugotavljate, da se z enostavno listino o prevozu zagotavlja potrebna skrbnost, kot jo zahteva uredba Evropske unije? In zakaj se uvajajo nesorazmerno visoke kazni za prekrške, ki so kar nekaj desetkrat večje od vrednosti naloženega lesa? Torej, to so vprašanja, na katera danes na žalost nismo dobili o dgovora. Nismo dobili odgovora v smislu, da je samo tako prav in nič drugače. Torej gre za odločitev. Teh 6 kubičnih metrov je bilo odmerjenih čez palec in za teh 6 kubičnih metrov danes imate, imamo vsi skupaj priložnost, da jih zbrišemo in da lastnik gozda z odločbo o poseku lahko pripelje lesa, kolikor ga hoče naenkrat. Samo za to gre in tukaj vas prosimo za razum, da podprete naš amandma, ker gre za neko razumno rešitev in razbremenitev lastnikov gozdov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 42.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 24. členu. Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Robert Hrovat, izvolite.
66
DZ/VI/48. izredna seja
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala še enkrat. Ta amandma je pa na nek način ključen pri samem Zakonu o gozdovih. Mi pozdravljamo odločitev Vlade, da je prišla z amandmajem k 24. členu, kjer se za eno leto poenostavljajo zadeve v zvezi s spravilom lesa, sečnjo lesa in z vsemi stvarmi, ki spadajo zraven. In zagotovo je to pravi korak v pravo smer. Seveda smo pa skeptični, da bo sanacija gozdov po tako katastrofalni ujmi, po tako katastrofalnem žledolomu končana do aprila 2015. Mislim, da ga ni tukaj v Državnem zboru, ki bi verjel temu, da bo sanacija gozdov do takrat končana. In mi ne želimo nič drugega, kot samo to, da opredelimo v zakonu, ne z nekim datumom, ki velja eno leto, ampak mi predlagamo nekoliko daljši rok, ker verjamem, da bo ta rok precej daljši kot eno leto, za sanacijo, da bi nadomestili ta datum z "do končne sanacije posledic žledoloma". Samo za to gre. To je preprosta rešitev, ki zajame pravzaprav vse in katera ne bi smela motiti nikogar, ker se vsi zavedamo, da v enem letu ne bo mogoča sanacija. Če ta amandma danes ne bo sprejet, sem že prej v razpravi rekel, lahko s čisto gotovostjo napovem, da bo čez eno leto ponovno sprememba Zakona o gozdovih, ko bomo podaljševali ta rok. In to vsi vemo.
Predlagam oziroma v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da sledite našemu amandmaju, našemu predlogu in ta rok podaljšamo samo do takrat, dokler traja ta sanacija. Tukaj mora sedaj igrati razum, drugače bomo drugo leto ponovno sedeli aprila ali morda že kakšen mesec prej in se pogovarjali o podaljšanju tega roka. In to bi bilo slabo. Mislim, da danes lahko zapakiramo vse skupaj in pripeljemo do konca. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam. Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 42.
(Za je glasovalo 24) (Proti 42.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih in drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker k drugi obravnavi predlagana amandmaja nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa. Razočaran sem oziroma ne razumem tega, da niti en amandma Slovenske demokratske
stranke ni bil sprejet. Sprašujemo se, kaj pravzaprav lahko še naredimo. Takrat smo pripravili amandmaje, ko ste prvič pripeljali v Državni zbor Zakon o gozdovih, to je bilo lansko leto poleti. Predlagali smo svoj zakon, ki je bil boljši, ki bi reševal stvari. Sedaj smo pripravili amandmaje - vsi amandmaji so bili zavrnjeni, pa sem prepričan, da so šli v pravo smer. V uvodu predstavitve stališča naše poslanske skupine sem na začetku rekel takole: »V Slovenski demokratski stranki podpiramo vse ukrepe, ki pozitivno prispevajo k reševanju nastale situacije v slovenskih gozdovih, gozdarstvu in na slovenskih kmetijah.« To sem takrat tudi iskreno mislil in o teh stvareh smo v Slovenski demokratski strani, v naši poslanski skupini, veliko pogovarjali. S tistim trenutkom, ko ste v Državni zbor prinesli 24. člen, amandma k 24. členu, kjer ste zaradi tega žledolom a, ki je bil, postopke poenostavili, kjer ni potrebnih prevoznic, pa je še vedno zagotovljena sledljivost, kjer ne omejujete lastnikov gozdov, da prepeljejo le 6 kubičnih metrov, in kjer ste kazni nekoliko znižali, smo to sprejeli kot ukrep v pravo smer. Zato napovedujem, da bomo v Slovenski demokratski stranki ta zakon zaradi tega amandmaja k 24. členu tudi podprli. Seveda pa napovedujemo že sedaj, da bomo pred iztekom tega roka vložili novelo Zakona o gozdovih in ta sistem, ki je sedaj v 24. členu, predlagali podaljšanje, da bo veljalo tudi v prihodnje. Ker dejstvo je, da sledljivost je zagotovljena, ne obremenjujemo administrativno lastnikov gozdov, in kazni so, recimo temu, kolikor toliko sorazmerne. Torej, še enkrat, napovedujem podporo temu zakonu, hkrati pa napovedujem tudi, da bomo vložili spremembo Zakona o gozdovih, preden se izteče ta rok enega leta, da se ta poenostavitev podaljša tudi naprej oziroma na nek nedoločen čas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, nujni postopek.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
67
DZ/VI/48. izredna seja
Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti 0.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, nujni postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih. Odločanje bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 26. 2. 2014, ki je objavljen na e-klopi.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 7. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? Gospod Zvonko Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo ta amandma k 7. členu podprli. Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da z amandmajem omogočimo sredstva izrecno tudi za sanacijo lokalne javne infrastrukture in gozdnih cest občinam. Mislimo, da je to pomembno, glede na to, da so bile občine tiste, ki so prve pristopile k tej sanaciji, da ta sanacija pospešeno teče in bo v naslednjih tednih zaključena. Pomembna je zaradi tega, ker bo to očiščenje teh gozdnih cest omogočilo normalno sanacijo gozdnih površin in menimo, da bi morala biti ta sredstva tudi v okviru tega intervencijskega zakona izrecno zagotovljena. Drugi razlog je dodaten finančni vir, kjer govorimo o uporabi sredstev obstoječe finančne perspektive in možnosti uporabe sredstev iz naslednje finančne perspektive. Ti argumenti, ki smo jih slišali v razpravi, so se nekako izničili, kajti tisti, ki ste utemeljevali, da tega ne bo mogoče uporabiti, ste samo sebe derogirali, ko ste ugotovili, da za sanacijo predvsem gospodarske infrastrukture bodo ta sredstva potrebna in pomembna. Glede na to, da je ocena škode na železniški infrastrukturi nekje na ravni 60 milijonov evrov in na energetski približno ravno toliko, če ne bo še večja, glede na to, da se bo iz tega denarja temeljito obnovil velik del petega koridorja, bi bilo seveda racionalno pričakovanje, da se bodo za to namenila tudi evropska kohezijska sredstva. Seveda ne na račun ostalih projektov. S tega mesta bi želel spomniti odgovorne, predvsem na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da po nepotrebnem stojijo nekatere odobritve nekaterih zahtevkov predvsem glede vodooskrbe, kjer je vse pripravljeno, postopki so izvedeni in investicije se ne morejo začeti izvajati, ker ni ustreznih odločb. Gre pa za obstoječo finančno perspektivo, v okviru katere nam grozi, da ne bomo uspeli počrpati vsega denarja, ki je na voljo. In mi ne govorimo o teh
sredstvih, ne govorimo o sredstvih za tiste projekte, ki so pripravljeni in ki bi se lahko že izvrševali in tekli, če bi ta papirologija stekla, pač pa govorimo o tem, da je treba, če to že ni bilo storjeno, nemudoma poskenirati stanje, ugotoviti, kateri projekti ne bodo izvršeni do leta 2015, in ta sredstva nameniti sanaciji gospodarske infrastrukture predvsem na železniškem koridorju. V tem delu petega koridorja, ki je pomemben za pretovorne potrebe Luke Koper.
Iz tega razloga bomo seveda ta amandma podprli, ker omogoča uporabo tudi teh sredstev in omogoča tudi uporabo sredstev za sanacijo poškodovane lokalne infrastrukture v okviru občin.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Lahko odločimo o amandmaju? Glasujemo o amandmaju k 7. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 44.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 11. členu, predlagatelj - poslanske skupine koalicije. Tukaj vas moram še opozoriti, če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istih predlagateljev k 13. členu brezpredmeten. Lahko odločimo o amandmaju k 11. členu. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu, predlagatelji so poslanske skupine koalicije. Lahko odločimo? Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, proti nihče.
(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 15. členu, predlagatelj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine gospod Krivec, izvolite.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo.
Amandmiramo člen, ki govori o gradbenih in prostorskih postopkih. Cilj tega zakona je ponastavitev vseh postopkov, ki bodo omogočili hitrejšo in boljšo sanacijo. Mi predlagamo amandma, ki ga bom prebral. S tem amandmajem določamo, da se za obnovo gospodarske infrastrukture v skladu z določbami iz prvega odstavka tega člena šteje tudi izvedba nadomestne infrastrukture izven varovalnega pasu poškodovanega objekta gospodarske infrastrukture, če upravljavec infrastrukture za poseg pridobi služnost lastnika zemljišča, po katerem bo potekala nova gospodarska
68
DZ/VI/48. izredna seja
infrastruktura, in ob pogojih, ki so določeni v 5. odstavku tega člena. 5. odstavek govori pa o območjih, ki so varovana s posebnimi predpisi, ker mora izvajalec najaviti in pridobiti mnenje 14 dni pred začetkom del in 3 dni pred pričetkom del tudi obvestiti soglasodajalce. Ta amandma rešuje situacijo, o katerih vas je polna usta, da jih je treba rešiti. Govorimo o tem, da se vsa javnost sprašuje, zakaj nekatere stvari niso že v izvedbi oziroma niso ukabljene, če tega amandmaja ne sprejmete, nihče ne more teh zadev reševati na tak način. Druga zadeva, ki jo rešuje naš amandma, je primer, ki ga imamo, da imamo določene stebre, ki so na daljnovodih ali pa na nizko napetostnem omrežju, ki so zdaj na območju, ki je poplavno. V tem primeru, če tega amandmaja ne sprejmemo, teh stebrov ne moremo umakniti s teh tras. Imamo trafopostaje, ki so tudi v poplavnem območju. V tem trenutku v primeru, da tega amandmaja ne sprejmemo, se ne more umakniti s tega območja, ampak je treba sanacijo narediti na tem območju. In še nekaj primerov bi lahko povedal, ki so iz praktičnih vidikov nujni, da jih s tako rešitvijo poenostavimo. V nasprotnem primeru pomeni vsaka taka rešitev normalen postopek in jasno tudi soglasja vseh soglasodajalcev, predvsem Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Gre pa za manjše odmike od obstoječih tras. Če dovolimo in dopustimo, da ostane 15. člen brez našega amandmaja, pomeni, da je možnost sanacije in obnove teh objektov samo v koridorju, ki zdaj v prostoru leži. tudi če poteka po najbolj neugodnem terenu, ki pri naslednji havariji pomeni ponovno škodo.
Ne vem, ali bomo dopustili, da nam Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tu diktira neko rešitev, ki pomeni dodatno obremenitev našega proračuna. Že tako je žled velika nesreča, zdaj pa bomo vsem tem, ki na terenu želijo narediti boljše rešitve, prinesli še novo nesrečo s tem, da ne podpremo amandmaja, ki omogoča vsaj neke normalne rešitve v prostoru. Prosim, da si to ponovno preberete in da razumete, o čem govorimo, kajti teh . /izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Lahko odločimo? Glasujemo o amandmaju k 15. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 38. (Za je glasovalo 26.) (Proti 38.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 22. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 44. (Za je glasovalo 22.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 30. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 44. (Za je glasovalo 24.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 31. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine gospod Zvonko Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Tri stvari se urejajo v tem amandmaju. Ena je znižan DDV na lesno bio maso, kar je bil predlog Državnega sveta. Druga je ureditev, formalna ureditev, nadgraditev sedanje ureditve statusa prostovoljnega gasilca, glede katere smo se včeraj na odboru nekako strinjali, da je dozorel čas, da se te stvari uredijo. Predstavnik Vlade je zagotovil, da se bo ta položaj uredil s sistemsko preureditvijo zakonodaje, žal pa ni povedal, v kakšnem časovnem okviru se bo to zgodilo. In tretja določba, ki se uvaja s tem amandmajem, je odpis davka na nepremičnine za vsa prizadeta kmetijska zemljišča, trajne nasade, sadovnjake, poškodovane gozdove, poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte ter gospodarskim subjektom za nepremičnine, v katerih opravljajo dejavnost in v katerih več kot 5 dni niso mogli poslovati zaradi te ledene ujme.
Ta amandma bi bilo smiselno podpreti, predvsem kar se tega odpisa nepremičninskega davka tiče. Doslej tega davka za ta kmetijska zemljišča, za gozdove, sadovnjake in tako naprej nismo poznali. Uveden je bil z Zakonom o davku na nepremičnine, glede katerega vemo, kaj se dogaja v zadnjih dneh na okencih upravnih enot in Gursa; vemo, da je zmeda popolna, da praktično ni informativnega obvestila, ki ne bi vsebovalo napake. Zaradi tega je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke danes vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za finance, kjer naj bi pozvali Vlado, da javno prekliče veljavnost vseh teh informativnih obvestil in izračunov, ker se drugače bojimo, da se bo na teh okencih kaj hudega zgodilo, in to ljudem, ki niso nič krivi za to zmedo, ki se je zgodila. In seveda, drugo, kar smo predlagali in kar bi bilo smiselno, da se tudi skozi ta amandma odpre, da se pač ta zakon o davku na nepremičnine prekliče, ker ga ne bo mogoče izvajati in izvrševati, in da se pripravijo sistemske osnove, kako in na kakšen način naj bi se to področje uredilo in se o tem opravi javna razprava v okviru stroke, ki te stvari pozna in obvlada.
Prvi korak na tej poti bi pa moral biti storjen danes s podporo temu amandmaju, zaradi tega ga bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli, ker pomeni nek
69
DZ/VI/48. izredna seja
signal vsem tistim, ki so bili prizadeti v tej ledeni ujmi, da se jim, glede na to, da še vrsto let ne bodo mogli koristiti plodov s teh kmetijskih in gozdnih zemljišč, omogoči vsaj en majhen korak na poti k sanaciji teh prizadetih zemljišč. Zaradi tega ga bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov dr. Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala, predsednik.
V naši poslanski skupini tega dopolnila ne bomo podprli. Predvsem zaradi tistih določb, ki zadevajo poseganje v Zakon o gasilstvu. Rada bi najprej opozorila na to, da imamo pred seboj intervencijski zakon, ki je poseben, specialni zakon, s katerim se poskuša posegati v splošni sistemski zakon, ki ureja področje gasilstva. To ni mogoče - prvič. Drugič, če želimo urediti status vseh prostovoljcev ali nadgraditi status prostovoljcev na boljši način, potem je to treba urediti v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in ne v Zakonu o gasilstvu samo za en del prostovoljcev. Naslednjič, proti smo tudi zaradi tega, ker je v naši koalicijski pogodbi sedaj zapisano, da bomo izvedli analizo na Upravi za zaščito in reševanje skupaj z Gasilsko zvezo in z vsemi zainteresiranimi gasilskimi društvi, analizo vseh odprtih problemov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kajti v prihodnjem letu se izteče nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in treba je pripraviti nov program. V okviru dogovorov med Gasilsko zvezo in Upravo za zaščito in reševanje pa je tudi predviden dogovor o tem, ali bi bilo in kako treba nadgraditi status prostovoljcev. Zaenkrat je situacija taka, da glede bonitet za delodajalce v Gasilski zvezi ni enotnega stališča glede tega, kako nagrajevati -če sploh - delodajalce, ki imajo zaposlene prostovoljce. Dokler s strani strokovne organizacije ni enotnega stališča, ocenjujem, da tudi tu na politični ravni o tem ne moremo odločati.
Proti smo tudi zato, ker želi ta člen poseči v prenos plačnika zavarovanja za operativne gasilce in tudi za preventivne zdravstvene preglede. Zakon o gasilstvu jasno določa, da se vsako leto sprejema pogodbo o opravljanju javne gasilske službe in v tej je tudi natančno določeno, kdo je dolžan poskrbeti za plačilo zavarovanj in preventivnih zdravstvenih pregledov za operativne gasilce. Če kdo misli, da je treba to prenesti na državo, potem spreminja samo plačnika, finančna sredstva pa za to niso zagotovljena. Proti smo tudi zato, ker je dodatno zdravstveno zavarovanje za tiste operativce oziroma tiste prostovoljce, ki se jih vpokliče, že zagotovljeno v sedaj obstoječi zakonodaji. In zadnjič, proti temu smo, da se za gasilce ureja dodatno pokojninsko zavarovanje v
tem zakonu, ker to tudi posega v drug sistemski zakon, ki je ZPIZ-2. Če je predlagatelj resno mislil s temi predlogi, potem bi v letu 2012, ko se je ZPIZ-2 sestavljal, to že uredil, pa ni. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Lahko odločimo? Glasujemo o amandmaju k 31. členu, predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 21, proti 44.
(Za je glasovalo 21.) (Proti 44.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo končali z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 11. in 13. členu dopolnjenega predloga zakona, zato sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandma? Besedo želi gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): V imenu koalicije bomo vložili amandma pri tretji obravnavi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Odrejam 15-minutni odmor, tako da nadaljujemo ob 19. uri 45 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 19.33 in se je nadaljevala ob 19.45.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje, nadaljujemo z delom!
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju k 11. členu, predlagatelj -poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati oziroma lahko odločimo? Ugotavljam, da ni prijavljenih k razpravi, zato prehajamo na odločanje o amandmaju koalicije k 11. členu. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti nihče. (Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo končali odločanje o amandmajih.
Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestila, da bi bil zaradi sprejetega amandmaja predlog zakona neusklajen, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Lahko odločimo?
Glasujemo o zakonu. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, proti nihče.
(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 57. izredno sejo zbora.
70
DZ/VI/48. izredna seja
Hvala za danes in na svidenje na naslednji seji.
Seja se je končala 25. februarja 2014 ob 19.48.
71
DZ/VI/48. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BEVK, SAMO.............................................................................................................39, 43, 50, 53, 54, 62
BOSNIC, DRAGAN.................................................................................................................................47
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................................................7
BRULC, MIRKO................................................................................................................................16, 24
Č
ČERNAČ, ZVONKO......................................................................................46, 55, 56, 57, 58, 65, 68, 69
D
DIMIC, IVA....................................................................................................................................18, 24, 36
F
FICKO, BRANKO..................................................................................................................19, 27, 36, 41
H
HOČEVAR, MAG. KATARINA........................................................................................................17, 28
HORVAT, JOŽEF..............................................................................................................................26, 63
HROVAT, ROBERT....................................................................20, 23, 25, 26, 30, 33, 36, 59, 62, 66, 67
J
JELUŠIČ, DR. LJUBICA....................................................................................37, 48, 52, 61, 63, 65, 70
JENKO, MAG. JANA........................................................................................................................18, 35
K
KAVTIČNIK, JOŽEF.............................................................................................................29, 30, 48, 50
KLEMENČIČ, ZORAN............................................................................................................................11
KOTNIK POROPAT, MARJANA........................................................................................40, 53, 60, 63
KRIVEC, DANIJEL..............................................................................................42, 49, 52, 53, 57, 59, 68
KURNJEK, BRANKO.............................................................................................................................35
L
LAH, ZVONKO............................................................................................................................28, 34, 58
LISEC, TOMAŽ............................................................................................................................20, 22, 32
M
MEH, SREČKO..................................................................................................................................54, 56
MODERNDORFER, JANI..................................................................................................................9, 70
O
OMERZEL, SAMO............................................................................................................................10, 38
P
PAVLIČ, ALENKA..................................................................................................................................51
PAVLIŠIČ, MARKO..........................................................................................................................44, 57
POJBIČ, MARIJAN...........................................................................................................................60, 61
PRESEČNIK, JAKOB.............................................................................................................................15
PREVC, MIHAEL...................................................................................................................17, 31, 35, 39
R
RAMŠAK, SONJA..................................................................................................................................55
72
DZ/VI/48. izredna seja
£
SIMČIČ, IVAN..........................................................................................................................................30
STRNIŠA, MAG. TANJA................................................................................... 13, 15, 21, 26, 31, 32, 33
T
TANKO, JOŽE.....................................................................................................................................9, 53
TONIN, MAG. MATEJ......................................................................................................................41, 64
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ...........................................................................................................................45
73
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/48. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
74