(VI23om ^V/fAND s-yut&ce UOMOVI MA No. 210 AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Franciaco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Nova vodnika Zvezo komunistov Srbije Novi grobovi Alojzij Šef Po težki bolezni je včeraj po- ______ ! poldne umrl v St. Vincent Na čelo Zveze komunistov Charity bolnišnici Alojzij Šef s srbske republike sta bila 1249 Norwood Rd., star 57 let, imenovana univerzitetni roien v Jurovskem dolu na šta-profesor in strokovni de- jerskem. v Cleveland je prišel lavec. ^eta 4956 iz taborišča Spittal na BEOGRAD, SFRJ. — Pretek- v Jezusovega št. 172 KSKJ, Dru- - četrtek je bila objavljena iz-|štva slov_ protikomunističnih volitev novih vodnikov Zveze borcev, Slovenske pristave, Slo-komunistov SR Srbije. Za pred-|Venskega odra in štajerskega sednika je bil izbran univerzitetni profesor, nekdanji parti-Zan, 49 let stari dr. Tihomir ^laskalic, za glavnega tajnika Pa 36 lef stari strokovni delavec, kovinar, partijski aktivist Nikola Petronic. Nobeden od novih partijskih Vodnikov ni bolj znan v partij Nixon proii amnestiji Predsednik Nixon je ponovno odklonil amnestijo za vojne begunce in pobegle vc jne obveznike, WASHINGTON, D.C. — Ko se vojskovanje v Indokini bliža Dravi. Bil je član Društva"Šrca | svoiemu uradnemu koncu, je predsednik Nixon smatral za Iz slov. naselbin ALIQUIPPA, Pa. — Rojak Maks Kopač, 740 Sheffield Ave., Ap. 1, je dobil sporočilo, da mu je umrl v Dobračevu pri Žireh v Sloveniji brat Ivan Kopač. Zapustil je doma ženo in 5 odraslih otrok in poleg omenjenega še tri druge brate. kluba. Zapustil je ženo Marijo, roj. Ornik, hčerki Mimi, por. Elozina, in Slavko, por. Dejak, sina Lojzeta, dva vnuka, eno vnukinjo in drugo sorodstvo. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. skih krogih Jugoslavije, pa tudi Truplo pokojnika bo na mrtvake same Srbije. Izbrana sta bila.škem odru v sredo in četrtek Verjetno iz mlajše nevtralne od 2. do 5. popoldne ter od 7. do 9. zvečer. Margaret Otoničar Sinoči je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Margaret Otoničar, preje Finch, roj. Zupančič v Slo- skupine, ki ni bila nemara vmešana v liberalno linijo komuni-st°v v Srbiji, ki sta jo vodila in Odpirala odstopivši predsednik ^arko Nikezic in glavna tajnica X.._J______, ___^_____ v Latinka Perovič. Oba sta mora- veniji, od koder je prišla v ZDA N odstopiti na Titov pritisk. | pred 60 leti, mati Mary Marsi-Smoter spremembe v vodstvu cano (N.J.), Ann Butler (N.J.) ^veze komunistov S. R. Srbije in sina Henryja Finch, stara N utrditi v njej partijsko dis-1 mati in prastara mati, sestra c^plino in iztrebiti iz Zveze o-1 Michaela in Louisa Zupančič. Portuniste, karijeriste in ljudi Sestre je zapustila v Jugosla-2 malomeščansko potrošniško viji. Pogreb bo v sredo, čas še Miselnostjo, kot je dejal sam ni določen. Na mrtvaški oder ^ifo. On je pripravljen pustiti j bo položena v Grdinovem po-•^publikam čim več pravic, to- grebnem zavodu na E. 62 St. hoče imeti za to čvrsto, tes- futri, v sredo ob 2. popoldne, ho nnvp^anr, in disciplinirano Josephine Meznarsich Včeraj popoldne je umrla 74 let stara Josephine Meznarsich s 4370 N. County Line Rd., roj. Cvetko v Jugoslaviji, do leta 1945 živeča v Clevelandu, od tedaj v Genevi, Ohio. Poročila zem izvesti tudi v sami se le v Clevelandu leta 1922. ^fezi komunistov, čemur pa je Zapustila je moža Franka M., Tlto sedaj napravil s trdim po-lsina Williama A. (Geneva), Segom konec. On noče šest par-hčerko Mrs. Peter (Sylvia) Nj. ampak samo eno, trdno,'Zemba (Parma Hts.), sestro CVrsto in borbeno. Partijski vod-i Louiso Sdiiethauer (Mich.), 9 j^ki v posameznih republikah, | vnukoY in vnukinj. Pogreb bo kl so se navadili na “samoupra-:iz Belding-Webster pogrebnega v°” na ta Titov napor, ne gleda- j zavoda v Genevi v četrtek ob jo ugodno in ga skušajo saboti-! 10- v cepkev Marijinega Vne-To ne velja samo za Srbi-J bovzetia> nato Pa na pokopališče Jo in Hrvaško, ampak ibrez dvo- Vernih duš v Chardonu. Na tudi za Macedonijo, Kosovo Mrtvaškem odru bo iutri> v sre-111 Slovenijo, da o Črni gori niti do> od 2- do 4- popoldne in od 116 govorimo. j V do 9- zvečer. Pokojna je bila • - članica ADZ št. 5 in Oltarnega | društva pri fari Marije Vnebov-zete v Genevi. povezano in disciplinirano Nomunistično partijo, ki naj ^eže posamezne republike v živ-ienja sposobno federativno Jugoslavijo. Komunistični vodniki v posa-^oznih republikah so hoteli fe-ueraliz, McGovern opozarja Unije na “Nixonovo nevarnost” LOS ANGELES, Kalif. — Sen. oorge McGovern, demokratski Predsedniški kandidat, je v po- ^ebni izjavi opozoril delavske ^hije, da bo predsednik Nixon, _e 'bo 7. novembra ponovno iz-0ljen, plačal podjetja, ki so ga odprla z denarjem pri volit-S ^em’ da' bo omejil delav-^ o zaščto in v štirih letih izve-e ‘velik napad na ameriško aelavstvo”. ž ^Govern trdi, da ima Nixon j^v Pripravljen “tajen štiriletni ^ crt”, ki naj omeji razne ugod-j9°sd za delavstvo, pa tudi de-unije same, katerih moč st atere podjetnike in indu-hoe, pa tudi politike in eko-precej moti. Le 'en odstotek dobička CHICAGO, 111. - Prodajalci hrane na drobno računajo pov- potrebno ponovno poudariti, da je proti vsaki amnestiji za vojne begunce in za pobegle vojne obveznike. Teh je okoli 800 v Švedski, kakih 70,000 pa v sosednji Kanadi. Nekateri od pobeglih izjavljajo, da nočejo več nazaj v Ameriko, velika večina pa bi rada in takoj prišla, če bi bila razglašena splošna amnestija za nje. Proti temu je velika večina javnega mnenja, ki pa je pripravljena dopustiti vrnitev beguncem proti primerni “kazni”. Ta naj bi bila v triletni prostovoljni vojaški službi ali v kaki splošni javni službi, kot sta Mirovni zbor in Vista. S tako prostovoljno službo naj bi begunci pokazali, da niso bežali od službe skupnosti, ampak da so se le upirali “nemoralni vojni”. Predsednik Nixon za enkrat za taka stališča nima ušesa. Dejal je jasno in trdo: “Za begunce pred vojno obveznostjo in vojne begunce po vojni ne bo amnestije!” “Milijoni Amerikancev so se odločili služiti svoji domovini v Vietnamu. .Mnogo jih je dalo svoja življenja za to izbiro. Nekaj sto tistih, ki so odklonili službo ali ki so pobegnili pred to službo svoji deželi, morajo za to svojo izbiro plačati kazen,” je dejal predsednik Nixon. Aiiende v Čilu popušča TRUDEAU IZGUBIL VEČINO Liberalna stranka je pri včerajšnjih volitvah v Kanadi i? gubila večino in Pierre E. Trudeau bo moral iskati pomoč opozicionalnih strank, če bo hotel ostati na vladi. Liberalna stranka je dobila 108 poslancev v novem parlamentu, konservativna 107, ostale pa skupaj 47. i Iz Clevelanda j in okolice kratsko stranko, ki je v kanadski politiki na skrajni levici. Predsednik republike čl'2 je ukinil prevzem radijskih postaj, ko se skuša pomiriti z nasprotniki. SANTIAGO, Čile. - Radijske postaje so zopet v rokah njihovih lastnikov, ko je sodišče opozorilo predsednika se-publike Allendeja, da jih je OTTAWA, Kan. — Napovedovalci in presojevalci javnega mnenja in razpoloženja voliv- -----o------ cev so dajali prednost predsed- ]j (Jlsterjl OillOŽetie mku vlade P. E. Trudeauja pri . ■ včerajšnjih volitvah. Vsaj v to- p0kr3JI!1SK6 VOlliVS liko so imeli prav, da je izšla j LONDON, Vel. Brit. — Bri-vladna liberalna stranka iz vo-'tanska vlada je pod pritiskom livnega boja kot najmočnejšaj položaja v Severni Irski (Ul- toda komaj. Ima namreč v novem parlamentu le 108 poslancev nasproti 107 konservativne stranke Roberta Stanfielda. No- , , , v . , va demokratska stranka, ki se prevzel pod državni nadzor pro- ... . .. ^.v .. ... . , , . , v ., . drži socialističnih idej, je dobi- tiustavno. Zaradi štrajkov je dežela v hudih težavah glede o-skrbe s hrano in z drugimi rednimi potrebščinami. Štrajk so začeli pred par tedni vozniki tovornih avtomobilov. Pridružili so se mu nato mali trgovci, bančni uradniki, zdravniki, zdravniško osobje in učiteljstvo privatnih šol. Predsednik si je pomagal iz stiske, da je proglasil delno obsedno stanje v skoraj vseh upravnih pokrajinah republike in izročil vojski odgovornost za redno o-skrbo in za vzdrževanje reda in miru. Po njeni odredbi so odprte trgovine z živdl in zaseženi tovornjaki pod stražami prevažajo hrano. Ker grozi državi popoln gospodarski polom in se politična delitev sil bolj in bolj zaostruje, je predsednik Allende začel sredi tedna razgovore z vodniki štrajka in opozicije za pomiritev in konec štrajka. Razgovori so bili prekinjeni, toda so še la 33 poslancev, 8 več, kot jih je imela v prešnjem. Social Credit je povečala število svojih poslancev od 13 na 14. Skupno je v parlamentu 264 poslancev in za večino je potrebnih 133. Pierre E. Trudeau je pri volitvah leta 1968 zmagal s svojo osebnostjo in potegnil za seboj zlasti mladino in ženski svet. Temu so rekli v Kanadi “Tru-deaumania” ali po naše “norost na Trudeauja”. V štirih letih se je ta hudo obrabila in skoraj iz- S ginila, le tu in tam je bilo vidne sterju) odložila pokrajinske volitve, ki so bile določene na 6. december. Predvidoma bodo enkrat prihodnjo pomlad, ko naj bi se razmere vsaj malo umirile. Vprašanje je, če se bo to zgodilo. Protestanti, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva Severne Irske, so zahtevali, da se volitve odlože, dokler ne bo izvedeno ljudsko glasovanje o tem, ali naj ostane Severna Irska del Velike Britanije ali naj se združi z republiko Irsko. Protestanti so seveda prepričani, da bo večina odklonila zdru-1 žitev. Proti krajevnim volitvam v' decembru so tudi katoličani, ker! Konvencija skavtinj bo le v Clevelandu?— Narodna konvencija skavtinj je bila za leto 1975 določena za Cleveland. Vrhovno vodstvo je ta sklep spremenilo, ker da v Clevelandu ni na razpolago dovolj hotelskih sob za tako konvencijo. Neuradni viri so trdili, da je bila konvencija odpovedana, ker njeni organizatorji niso prepričani, da bi bila dekleta na ulicah in cestah Clevelanda dovolj varna. Sedaj je glavni odbor izjavil, da se utegne konvencija le še vršiti v Clevelandu, če bo dobil potrebna zagotovila. Seja— Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važmo sejo jutri v sredo ob 2. uri pop. v prostorih šole sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek. K molitvi— Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine legije pri fari Marije Vnebovzete so vabljeni jutri, v sredo, popoldne ob 2. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. članico Mary Kokal, v četrtek zjutraj ob 9. pa k njenemu mogrebu. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 7. zvečer bo so prepričani, da bi njihova iz-j še nekaj njene sledi. Gospodar-i vedba privedla do še večjega! v cerkvi sv. Vida sv. maša za ski položaj z veliko brezpos sel- razk°la med obema skupinama j pok. Emanuela Grassellija ob 7. Predsednik podpisal veteranski zakon WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Nixon je v torek podpi-j Vedno‘ ^7^, 'sedanje sti: sal dopolnilo in spremembe k s^e veteranskemu zakonu. Zakon ^ povečuje prejemke veteranov! načele so se širiti vesti, da u-in nudi enake ugodnosti vete- ‘eSne vojska prevzeti notranje ranom vietnamske vojne, kot obrambno ministrstvo, pa pripadajo veteranom drugih morda tudi ministrstvo za oskr- vojska. Prevelik odziv? WASHINGTON, D.C. — Pozivi Armade ženskam za vstop v njene vrste so tako uspešni, da je v skladiščih zmanjkalo nekaterih kosov obleke za v armado stopajoče ženske. Armada ima namen vse ne- bo. Opozicija je baje taki spremembi naklonjena, ker ima v vojsko zaupanje. Očitek korupcije v vladi ni vžgal? WASHINGTON, D.C. - Podpredsednik S. T. Agnew trdi, da očitek demokratov zvezni vladi, da se je podala na pot nostjo in inflacijo, porast gibanja za ločitev pokrajine Quebec od ostale Kanade in tudi nova zunanja politika, ki jo je ubiral Trudeau, so bila vprašanja v volivni borbi. Pričakovali so, da bo ta živahna in ostra, pa so volivci pokazali za njo veliko manj zanimanja. Nobeno od omenjenih vprašanj ni postalo resnično pereče, nobeno ni volivcev res prijelo in jih razburilo. Gospodarstvo se je namreč začelo v zadnjih mesecih nekaj popravljati, v Quebecu je postalo mirnejše in tudi v mednarodni politiki so kanadska stališča postala manj sporna. Pierre Trudeau se bo moral sedaj, ko nima večine v parlamentu, povezati z eno ali celo obema manjšima strankama, da bo mogel vladati. Za trdno vlado je potrebna večina vsaj 10 glasov. Take ne more imeti brez povezave z obema manjšima prebivalstva Severne Irske. j obletnici smrti. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pred-! WASHINGTON, D.C. — Dol-sednik Nixon je včeraj podpi-1 ga leta je veljalo načelo, da ni sal okoli 60 v Kongresu odobrenih zakonskih predlogov, med njimi tudi zakon z dopolnili Social Security, ki prinaša vrsto novih ugodnosti, med drugimi zlasti za vdove in za tiste, ki so imeli nizke pokojnine, pa so plačevali za S.S. 30 in več let. CHICAGO, III. — Pri železniški nesreči v Chicagu včeraj zju- mogoče v ZDA trpeti brezposelnost, ki bi obsegala preko 4 G delovne sile. Zdaj je glavni gospodarski svetovalec predsednika Nixona H. Stein izjavil, da o-mejitev brezposelnosti na največ 4 G ni več cilj zvezne vlade. Pred skupnim gospodarskim" odborom Kongresa je H. Stein dejal, da postavitev kakršnega koli cilja glede omejitve brez-traj je bilo skupno 44 oseb1 poselnosti ne more biti korist- mrtvih, okoli 300 pa ranjenih, na, ker lahko zavede k napač-Eden od vlakov je zgrešil po- nim korakom, ki na dolgo roko stajo in peljal dalje, pa se ne bodo koristili, pač pa na-nato vanjo vračal ritensko. V rodnemu gospodarstvu škodo-tem je privozil drugi vlak, ki vali, brezposelnosti pa ne ornemu na tej postaji ni bilo treba! jih. ustaviti in se zaletel v prvega, i Taki ukrepi utegnejo biti na V obeh vlakih je bilo skupno j primer premočni in zato lahko sodelovanju s Social Credit borbene službe, če le mogoče,1 korupcije, ni vžgal in ne priva- stranko ne bo težaven, bolj za- strankama TrZ ^ 1000 i ff«* inflacijo, lahko pa o sodelovaniu s Social Credit; SANTPeln0 ?blačn0 ^jviši oblačno, proti večeru z verjetnostjo dežja. 9a temperatura okoli 46. CLEVELAND, O. — Odkar je Hanoi objavil 9 točk sporazuma o končanju vojskovanja v Vietnamu in je te dr. Henry Kissinger v imenu ZDA potrdil, razpravljajo v naši deželi in izven nje o tem, kaj te točke pomenijo za eno in drugo stran, za katero so ugodnejše in ali pomenijo res za Združene države “časten mir’, o katerem je govoril in govori predsednik Nixon. V naši deželi so mnenja zelo različna, toda močni glasovi trdijo, da se Nixon s kompromisom ne more pohvaliti in tudi ne govoriti o. “častnem miru”. Tako končanje vojne lahko sprejme le “s sklonjeno glavo”, kot je zapisal londonski “The Telegraph”. Velika večina zahodno-ev-ropskega časopisja je spreje- la kompromis o končanju vojskovanja z nejevoljo in nezadovoljstvom, označuje ga skoraj kar na splošno “mir brez časti”. “The London Sunday Telegraph”, vpliven desničarski list, je zapisal: “Nihče razen g. Nixona ne bo izvolil imenovati to mir s častjo, čeprav je morda najboljše, kar je bilo mogoče doseči.” Neodvisni “The London Sunday Times” pravi, “sporazum ne bo triumf za njegovo (Nixonovo) čast. . . Predsednik je voljan sprejeti mirovne pogoje, ki jih je skozi vse desetletje večina ameriških vodnikov odklanjala kot nečastne”. “The London O b s e r ver” sprašuje, če je bil “mir s častjo, ki ga zdaj obeta Nixon, vreden žrtev zadnjih štirih let”. Radio Luxemburg je hudo kritičen, ker v sporazumu ni določila o umiku severnoviet-namskih čet iz Južnega Vietnama. Pravi: “Amerika in Južni Vietnam sta vezana na izpolnitev ženevskega dogovora (1954 in 1962), med tem ko ga Hanoi lahko spregleda.” Več francoskih listov poudarja, da so pogoji taki, da je prevlada komunistov v Južnem Vietnamu verjetna. Pariški “Journal de Diman-che” opozarja, da Severni Vietnam ne govori o “miru s častjo”, ampak o zmagi, ko njegovo časopisje trdi: “Mi smo zmagali, mi smo porazili ameriške napadalce!” Radio Ženeva se sprašuje, če “bo Saigon mogel pre- živeti neobhedno širjenje ciljev Severa”. “The London Telegraph” je zapisal: “Severnovietnamske čete bodo ostale strategično razmeščene za pohod na Saigon, upajmo da bo v dostojnem presledku, ki bo zadoščal za rešitev nekaj ameriškega obraza.” Če upoštevamo domačo in tujo kritiko, nam je lažje razumljivo, zakaj Nixon odlaga s podpisom kompromisa in zakaj dr. Henry Kissinger govori še o enem sestanku, ki ne bo trajal več od treh do štirih dni. Živčna vojna s Ha-noiem utegne Nixonu le še prinesti dodatni popust, ki ga trdo zahteva Saigon: umik Severn ovietnamskih čet iz Južnega Vietnama vse domov, ne le v Kambodžo in Laos. je začel postopek za odstavi tev štirih ministrov Allende-jeve vlade, ki jih so kršili ustavo. WASHINGTON, D.C. — V diplomatskih krogih trdijo, da je prišlo med Washingtonom in Hanoiem do sporazuma o nadaljevanju razgovorov, o katerih pričakujejo, da bodo prekratki, ker bi jih utegnili opustiti, ko bi bil cilj dosežen, na-dolžijo, da mesto da bi jih ohranili, ker bi bili potrebni za ustalitev. Nixon-McGovern 56:30 NEW YORK, N.Y. — Yanke-lovich je v svojem četrtem in zadnjem povpraševanju za New York Times in za Time v dneh končani še do konca tedna, 15- do 24. oktobra dognal v 16 na kar naj bi sledil podpis do- glavnih državah Unije povpreč-govora v začetku tedna. Mo-1 no 56% volivcev za Nixona, skva in Peking sta baje oba 29 % pa za McGoverna. pritisnila na Hanoi naj pri- Od zadnjega povpraševanja stane na nadaljevanje poga- je McGovern n a p r e doval za Janj. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so včeraj znova izvedli preko sto napadov na razne vladne postojanke in oporišča. To je že šesti dan zapored, ko je bojevanje zelo široko razpredeno po skoraj vsem Južnem Vietnamu. Obe strani se trudita, da bi imeli v trenutku nastopa premirja čim več ozemlja pod svojo oblastjo. Ameriško letalstvo je včeraj izvedlo vrsto napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu pod 20 vzporednikom. i 4%. Nixon vodi v vseh državah z izjemo Massachussetts, kjer sta si predsedniška kandidata skoraj vštric. NEW YORK, N.Y. — Zadnje Harrisovo povpraševanje je pokazalo, da je predsednik Nixon svoj položaj pri volivcih okrepil. Zanj se je izjavilo pri povpraševanju, izvedenem 24.-26. oktobra 60% povprašanih, za McGoverna pa le še 32%. McGovern je tako 4% podpore izgubil. 2 AMERIŠKA DOMOVINA OCTOBER 31, 1972 Ameriška Domovina 1 beseda iz naroda National International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO '^11111^ 83 No. 210 Tuesday, Oct. 31, 1972 Mladi rod v Sloveniji noče poslušati komunistov Jugoslovanski komunistični režim se opira na nartij-ske privilegirance, policijo in vojsko, skoraj brez vsake o-pore pa je med delavstvom in mladino. Režim in tudi posamezne republike se prizadevajo, da bi med ‘delavstvom dobili več zaslombe, toda uspeha doslej ni bilo in statistike kažejo, da je v partiji vedno manj članov iz delavskih vrst. Prav poseben primer je za režim in partijo mladina. Ta gre svoja pota. To dokazujejo razni dogodki ter članki mlajših generacij v revijah in časopisih. Večini mladine je marksizem kaj malo mar. Pa tudi tisti, ki morda razlagajo tako, da povzroča vodilnim partijcem neprestan glavobol. Zaplembe posameznih številk revij, v katere pišejo mladi komunisti, stanje še zaostruje. Komunistični režim vidi, da je brez mladine neizbežno zapisan smrti. Zato Zveza komunistov Jugoslavije pripravlja že tretjo konferenco ZK Jugoslavije, ki naj bi obravnavala predvsem mladinska vprašanja. V septembru in oktobru so se vršili po vseh republikah posveti za to tretjo konferenco ZK Jugoslavije. Tudi v Ljubljani je imel i. septembra sekretariat CK Zveze komunistov Slovenije sejo, katero je vodi! Lojze Briški. Briški je na tej seji poudaril, da se bodo vršili v okviru priprav za tretjo konferenco ZK Jugoslavije občinski, regionalni in republiški posveti ter tudi dva zvezna posveta, ki naj rešujejo mladinski problem. Na posvetih naj bi nujno razčlenili dejansko stanje in iskali potov, kako bi se “položaj v resnici začel spreminjati na boljeu. Zato naj bi bili posveti poglobljeni v iskanju vzrokov številnih perečih vprašanj, ki zadevajo mlado generacijo ter odnos ZK do mladine. Iskati bodo morali tudi pota, kako rešiti mladinske probleme. V Sloveniji bosta tudi dva jugoslovanska posveta. Tema prvega bo “Socialistična vzgoja in marksistično izobraževanje mladine”. Poseben posvet bo za eno najbolj perečih vprašanj, to je: “Religija, klerikalizem, mladina in naloge ZK komunistov”. Kako važen je za komuniste ta problem, se vidi iz tega, da ga bodo v Sloveniji obravnavali skupno s Centralnim Komitejem ZK Hrvatske. V zvezi z mladinskimi vprašanji se oglašajo tudi v o-stalih republikah najbolj nestrpni komunistični funkcionarji. Med te gotovo spada predsednik Pokrajinskega Komiteja ZK Vojvodine Mirko Čandanovič. Ta je po dosedanjih izjavah pokazal, da je naravnost alergičen na odnos Cerkve do mladine in na prosvetne delavce, odnosno na učitelje mladine. Ta je tudi 1. septembra govoril v Novem Sadu in je našel kot glavni vzrok odtujitve mladine v tem. da ne dobi jasne predstave pri pouku zgodovine. Pri tem je kritiziral predavatelje zgodovine in je zlasti navedel kot njihovo največjo napako, da se nekateri predavatelji zgodovine preveč opirajo na buržoazne zgodovinarje ali pa so pod vplivom dogmatskega pojmovanja socializma. Vsi ti poskusi in posveti in konference bodo ostali brez uspeha. Do tega zaključka mora priti vsakdo, ki vsaj malo pozna razmere med mladino v Sloveniji, in drugih republikah. Mladina ne verjame slavospevom takozvanega osvobodilnega boja in vsak dan bolj spoznava, da komunizem ni sposoben rešiti družbenih vprašanj. Teh dveh dejstev nobena konferenca in noben posvet ne bodo spremenili. Komunistični učeniki imajo posebno težavo z mladim rodom v Sloveniji v tem, da jih ta sploh noče več poslušati. To ne velja le za tiste mlade ljudi, katerih starši komunizem odklanjajo, ampak tudi za samo mladino partijcev. Kc kak partijec pride na radio ali celo na televizijo, se mladi ljudje samo spogledajo in sprejemnik izklopijo. Še pred leti so v “Perspektivah” zapisali, da mladi rod ne mara več poslušati starih “partizanskih” pravljic in slavospevov. “Perspektivam” so zato tedaj zavili vrat, “partizanske slavospeve in pravljice” pa Še dalje pripovedujejo. Partijski vodniki v Sloveniji se nočejo sprijazniti z resnico, rajše plavajo dalje v v svoji “slavi”, pri tem pa mladi rod bolj in bolj beži od njih. Brihtnejši v Partiji se položaja zavedajo, pa ne morejo najti rešitve, pogreta jed nikomur ne diši, najmanj pa še mlademu rodu v Sloveniji. Na deset in deset tisoče mladih slovenskih ljudi je v tujini, vedno novi prihajajo v svobodne demokratične države Zahoda in se lahko na lastne oči prepričajo o resnici, o življenju v kapitalističnem svetu. Komunizem v Sloveniji bi mogel uspešno tekmovati s svobodno demokracijo le, če bi mogel nuditi ljudem enake ali vsaj slične gospodarske nosoje, kot jih nudi kapitalizem v svobodnih državah Evrope. Tega ne more in-nemara ne bo nikdar mogel, ker suženjski gospodarski red in nesvoboda nista nikdar megla ;n ne m e reta zdaj tekmovati uspešno s svobodnim gospodarskim redom in s svobodo. ve POVEDATI “slrie” OP.E60B? * ČEZ PAR DNI, ko to pišem, bomo ameriški državljani na voliščih delali križe na voliv-nih listah :za predsednika, senatorje, kongresnike, guvernerje in še za druge kandidate za razne položaje. Ko bodo te vrstice objavljene, boste dragi čita-telji morda že vedeli, kdo bo vodil Združene države prihodnja štiri leta. Kampanjskega hrupa je bilo dosti, Obljub še več in če bodo le nekaj teh izvedli tako, kakor so napovedovali, bo kar dobro. To če bo “tistega”, kar so obljubovali, le nekaj. Ko sva s sosedom zadnjič obiskala sorodnike gori pri Eagle jezeru nedaleč od Kenoshe, smo obirali jabolka in hruške. Oboje le letos bolj pozno, posebno b . .iške so trde. Bo treba čakati, da se bodo omehčale, so take pozne sorte. Sorodnik je tožil o slabem vremenu letos. Hudi na- davke in drugo. Drugim, ki iz raznih krajev prihajajo na površje v razne kraje, pa daje. Pravijo, da je to potrebno, da bodo “toplini lonci” dajali naši družbi boljše rodove. Drugega izhoda ne vidijo, in izgleda, da ga ne znajo najti tisti, ki vodijo vozila te socialne politike. Ta pota in potovanja so pa od dneva v dan težja v naši družbi, še vse bolj, kakor so potovanja na luno in planete. Naša družba bo pri tem doživela še več občutljivih skušenj. Po takih pogovorih smo govorih še o drugih zadevah v naših ZDA. Sorodnik mojega soseda je svoje vprašujoče oči uprl v nas in rekel: “Kaj pa delate vi doli v predmestjih okrog velikega Chicaga, da je vedno toliko škandalov in zločinov, kakor to čujemo dan za dnem. Kakor sem videl prikaz na televiziji, so zaprli sedem temnih mladcev, ki so obtoženi umorov desetih ljudi tam okrog po se-vernozapadnih predmestjih Chicaga. Državnega pravnika Han-rahana pa obtožujejo, da je pretrdo nastopal proti temnim “panterjem” in so ga vse vprek kritizirali, ko so( potekale pravde na sodiščih. Še premehko je nastopal. Kaj naj bi jim za take zločine, kakor jih uganjajo, še nagrade dajali?! Kje je zdrava pamet in razsodnost?” da, kakor se, kakor pri nas o-krog velikih mest. Kako? Denar, če ga je tudi malo, znajo tisti, ki molzejo, nekako izmolsti iz ljudstva. Nekdaj v starih časih je šlo vse v malhe, torbe in žepe baronov, cesarjev in kraljev in njihovih služabnikov. Zdaj pa gre vse v komunistične rezervarje, o katerih ni nobenih računov, ker, kar je komunistično, je nekak “bratski kombinat”, nad katerim ima komando le Titov “tovariški svet” — mah tovariši pa le tihe skromne želje, kaj več pa ne. Vse stavbe in vse, kar stoji v mejah “bratskega kombinata”, pa je itak last komunističnega tovarištva, v katerem imajo mali tovariši le dolžnost nositi na kup skupnosti vse, kar prinaša kake dohodke in drugo, ki se da vnovčiti, da novcev in zrna ne zmanjka za velike tovariše. Taka podoba vsega tega je stala v duhu pred menoj. Da nisem imel za njo nobenega navdušenja, mi menda ni treba poudarjati! Kaj več o vsem tem ob drugi priliki. Zdaj čakam, kako bodočnost nam bodo napovedale naše letošnje narodne volitve v naših ZDA. To je za nas ameriške državljane važno! Dal Bog najboljše! To želi za vse in zase Stric Gregor Spomini ob 80-letnici ps Bernarda Ambrožiča sva Za vsemi takimi, sitnostmi in težavami, ki smo jih omenjali v livi so po nižavah pustih za se-1 pogovoru, so več ah manj koli-boj kar mala jezera. Mnogim kor toliko odgovorni politikarji. farmarjem so marsikje ob meji Posebno v časih, ko mešajo pre-med Illinoisom in Wisconsinom frigani politikaši mnenja javno-pokvarili mnogo posetev. sti. To pa znajo zelo perfektno, Sorodnik, ki je nam o tem -da govore istočasno z obemi pripovedoval, je dejal, da letos stranmi ust. Na eni strani ust se je vreme obnašalo, kakor se istočasno? hvalijo ene, na drugi obnaša politika po naši Ameri-' strani ust druge. Ko pa pridejo ki. Vse je nekam zmešano, je'po' dobro pripravljenih volitvah dejal. Petorica„nas je sedela pri j na s^oje položaje, pa vozijo tarnali južini” popoldne, predno ko, kakor njihove želje poveljujejo, namreč, da lastne brade in mustač se ne sme pozabiti in te je treba najiprvo lepo zadovoljivo gladiti in božati, da predstavljajo najbolj lepo dopadljivo modro glavo, kakršne še nekdanji stari Mojzes ni imel. Tako obnašanje pravijo nekateri, da priporoča v teh časih in dnevih zelo vplivna “kisingerska filozofija”, ki baje močno vpliva, da kdor jo zna uporabljati za razne namene in se zna pokrivati z njeno kapo, da kadar koli stopi v jutru na hodnik in če se zraven malo posmeje, začno odganjati, cveteti in rasti cene bondom in delnicam na Wall Streetu. Če pride na hodnik s kislim obrazom in dežnikom, se pa krčijo navzdol. Vidite, svet ni nikdar brez čudodelnikov! V se odpeljala nazaj domov, pa je bilo med nami skoro kar “sedem strank”. Sosedov sorodnik je bil kar navdušen za Mc-Governa, demokrata. Obljube so se mu dopadle. Če bo McGovern izvoljen (to zdaj še ne vem, ko to pišem tik pred volitvami), bomo videli, če je prav sodil. Na drugi strani pa je bil pavdu-šen za kongresnega kandidata, ki je republikanec. V marsičem je imel sorodnik prav, ampak kakor je malo kuharjev in kuharic na svetu, ki bi za vse prav pekle in kuhale, tako je pa prav resnih in poštenih politikarjev prav malo na svetu. Redki so redki, smo mu pritrdili. Moj sosed pa je k temu še pristavil, da njemu se zdi, da gospodarska politika bo postala v teh štirih letih še bolj kisla.' starih časih so znali pred nevih-Za male ljudi se je od dnevov tami s “črnimi knjigami” hoditi okrog in nevihte in točo u- “Hooverjeve prosperitete” precej izboljšalo. Malim in potrebnim se zdaj več pomaga, kakor se je v Hooverjevih časih. Poslabšali so pa to ljudje. Moralno obnašanje gre bolj in bolj v temne nižave. Zločinstva naraščajo kakor gobe po dežju. Vse to vozi in gre po nekih čudnih cestah in potih. Za avtomobilska vozila izboljšujemo ceste, gradimo , veleceste. Za boljša obnašanja mladine, kakor tudi mnoge starejše, pa ne znamo odpreti boljših cest in jih naučiti, da bi lepše vozili, da bi bilo manj slabega med njimi... Seveda je to krivda več ali manj nas vseh. V takih razmerah kaj rade nastanejo krize in zmešnjave, v katerih gre vse v nered. Pri vsem tem padajo težke gospodarske, kulturne in socialne odgovornosti na politične voditelje, ki na svojih položajih odmerjajo nove določbe za to in ono. Mnogo vsega tega je zato, ua se prikupijo masam raznih ras v naši javnosti. Tistim, ki so gradili vse, kar ima dežela v svojih uspehih pokazati, se predpisuje odgovornosti za stavljati. Zdaj so pa že napredovali in “coprajo” okrog borz in določajo cene in veljave vsem raznim predmetom. Znati je treba, pa na pravem vratu glavico imeti, pa gre. . . Tako mi je poudaril pred nedolgim znanec, ki je bil letos v starem kraju. Pravil mi je, da stari kraj se je tako razmahnil vsestransko, da bi ga jaz, če bi zdaj tja prišel, niti ne poznal. Gradijo in zidajo vse povsod, pa ne male “kurnike”, ampak velike večnadstropne stavbe. Lepe tovarne in druge stavbe. Ko sem ga vprašal, kje pa dobijo denar za vse, je malo v zrak pogledal in dejal: “Pricoprati” ga menda znajo! Kako? Tega pa natančno ne vem. Vem le, da v starih časih ga ni znal ne cesar Franc Jožef in pred njim drugi Habsburžani in za njimi ne po osvoboditvi Karadjordjeviči — Tito pa nekako zna. Kako, to pa ne vem. Zida pa se in vse raste. Pri tej njegovi pripombi o starem kraju se je nekaj posvetilo v moji glavi. Namreč, kje dobijo denar, da se gradi in zi- Lsp uspeli lfenško¥@ga kengeria ¥ indigi EUCLID, O. — V Ameriki se .nahaja na koncertni turneji odličen zabavni ‘muzikalno-vokal-ni/an^ambel iz SJovenije, Henček Burkat. Priredil je že koncerte v Kanadi, nato pa je nastopil v Clevelandu kar na petih koncertih. Zadnjega je imel v četrtek, 12. oktobra, v Slovenškem društvenem domu na -ftecher Ave., Euclicl, O. Koncert je bil pod pokroviteljstvom Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Bil je uspešen v vseh ozirih. Koncert je bil na hitro organiziran in ni bilo mnogo časa za oglašanje. Kljub temu je bila dvorana polna ljubiteljev naše glasbe, ki so navdušeno ploskali vsaki točki in toplo izražali notranja doživetja ob slovenskih napevih. Med upokojenci smo opazili tudi večje število mladine in novih naseljencev. Nekateri so prišli na koncert že drugič, kajti ansambel je priredil že prej štiri koncerte v Clevelandu. Henčkov! godbeniki in pevci so dobro trenirani. Odlikuje jih živahnost, sproščenost, domačnost in uglajena tehnika. Henček sam igra diatonično harmoniko (vodja ansambla), Bogd/ Čater kitaro, Slavko Vidrih bi Viktor Muženič klarinet. Pevci: Jože Križaj prvi tenor, Tomaž Brank drugi tenor, Dušan Križaj bas. Muženič je obenem tudi pevec. Vsi so še mladi in polni energije. Program so odprli godbeniki s poskočno vižo, nakar so pozdravili občinstvo napovedovalec in nadarjeni humorist Marjan Roblek, ki je tudi režiser ljubljanskega radia, Tony Petkovšek in predsednik Kluba u-pokojencev Krist Stokel. Zatem so se vrstile privlačne točke dobri dve uri. Godbeniki so igrali večinoma Henokove skladbe, prirejene po narodnih motivih in spremljali pevce. Vsi so bili odlični, toda klarinet (Viktor Muženič) je odnesel krono in je dosegel u-metniško višino. Henčkove skladbe so podobne Slakovim in imajo tempo polk in valčkov. Iz njih sije toplina in zvočnost. Ves ansambel je nastopil v narodnih nošah, kar je izpopolnilo folklorno vzdušje in vedrino. Pevci so nastopili v kvartetu in duetu. Vsi imajo izborne glasove, ki se zlivajo v harmonično celoto in ubranost. Posebno lep in obsežen je bil drugi bas (Dušan Križaj). (Dalje) Do ustanovitve “slovenske republike” ni prišlo. Najvidnejši med njimi, Etbin Kristan — tako je takrat Peter Zgaga v “Glasu naroda” pisal, “se je v Jugoslavijo vozil v prvem razredu na račun milijondolarske-ga fonda, dočim so tiste, ki so ta fond zbrali, istočasno na tej ladji tretjega razreda uši grizle”. Povrnil se je v Ameriko kot izseljeniški komisar kraljeve vlade v New York. Znano je, kako so nekateri, ki jim težaško delo ni prijalo, na račun tega fonda sprejemali delež, da so uredniki “Proletar-::i” na račun fonda živeli. Kar n/. je bilo, dokler ni usahnil .. . Gotove tisočake so investirali v marksistično tiskarno v Mariboru (Slovenija), kar najbrže je to tam z drugo svetovno vojno bilo vse uničeno. V spominu doživljam, ko smo 1. 1922 bili premogarji v W. Va. in ostalih državah s premogar-skimi revirji v 5-mesečni stavki, ko so takrat gmotno izčrpani prosili upravo milijondolar-skega fonda, naj bi se iz tega sklada dalo kaj pomoči, da bodo njih otroci oblečeni, obuti in hranjeni. Pa je vodstvo fonda odločilo, da se namestp pre-mogarjem da $3,000 v podporo “Proletarcu”, pa naj se list (tednik) njim pošlje, da se jih v marksističnem duhu “izobrazi” (prevzgoji). Koliko je 'ta; “prevzgoja” golim, bosim, nim otrokom pomagala, na to upravitelji fonda niso mislili. — Zato ni čudno, da so nekateri z veliko rezervo “Sklad za otroško bolnišnico” zaupanja sprejeli! Tisočak z obrestmi so pa v Jolietu pred par leti obrnili v pomoč slovenski kapeli v Wa-shingtonu, D.C. Da sledimo dogodkom, kakšen odmev se je po končanju druge svetovne vojne ameriškim Slovencem odtisnil, je še vedno vredno, da sledimo tiskani besedi iz tistih dni. Komunistična propaganda je žela vpliv, ki je kot “osvobodilna” omamila tudi premnoge izseljence. V protiutež so sklicali 9. avgusta 1945 ustanovni shod — kot sem že v zadnjem spisu omenil —, ki je dal osnovo Ligi katoliških Slovencev v Ameriki. Takratni urednik revije Ave Maria pater Bernard Ambrožič je v sep e . berski številki 1. 37 - 1945 ze prvi strani v članku: Liga Slovencev v Ameriki — P° san tu rojeni Slovenec ___ lojzij Medic OEM kot tajnik ^ podal program, kaj je Ligi11 n men: “Biti v pomoč rojakom domovini in v izgnanstvu n prej v verskem oziru. Jasno namreč, da je ves katoliški zn' čaj naše stare domovine v n večji nevarnosti.. • “Prav tako so pa sklenili, da je trenutno naj va nejši problem za katoliške vence v Ameriki: Moralna finačna pomoč tisočem s'i0^ skih beguncev, ki tavajo pomoči v tujini, bodisi v a Avstriji, Nemčiji ali kler Mnogi od njih se ne bodo mog irT-ru+i domovino, tisoči'moi . Ameriko, že P11' odborniki vrniti v nikoli. Sem, v - ^ bajajo pozivi in prošnje za no na znanje in bajajo pozivi m , moč. Liga je vzela te klice u ^ no na znanje in sklenila, a po najboljših močeh skuša a storiti za te siromake. To je nekako glavni smoj^ nove organizacije, kjer ra i ^ sežnosti sem se omejil s^nJ° „ to jedro, ne prepišem ce ° n °-e članka. Na drugi strani P natisnjen Izvrševalni 0 °r’ ■ je: preds. Rev. M. J. ®utaT^seph Rev. Alojzij Medic; blag- ^ cve_ Zalar. (Imenovani so še tovalni, nadzorni in publiciteto Slovenci -- ^ ra(jj Dam ob- Interpretacija petja je bila živa in pestra. Zvočnost nežna ter odlično poudarjena. Peli so z, močnim občutjem in razgreli občinstvo. Najbolj so ugajale narodne pesmi kot romantična “Po jezeru”, fantovska “Po gorah se bli-i’, “Od Celja do Žalca”, než-r...: . . .. je moj mili dom” itd. Pa tudi Henčkove skladbe so užgale, kot: “Prelepa moja Dolenjska”, “Dekle moja, zakaj žaluješ”, “Pod Gorjanci”, “Na travniku”, “Žena naj bo doma”, “Rodna vas”, “Mama, za vaš praznik” in druge, so žele priznanje. Glasovi so se prelivali v en sam spev in prodirali v našo notranjost. Posebej je treba omeniti napovedovalca Robleka, ki je k programu dodal svoje šaljive točke in vzbudil salve smeha in dobre volje. Zapel je tudi dva kupleta in izvajal posrečeno skico “Biba leze, biba gre”; vmes pa je pripovedoval duhovite domislice, ki jih je kar iz rokava stresal. Ob zaključku so ljudje v svojem navdušenju zahtevali: “še eno, še eno!” In Roblek nam je ustregel pod pogojem, da bomo vsi peli splošno znano popevko: “Mi se imamo radi. . kar se je tudi zgodilo. Po koncertu'se je razvila prijateljska zabava in ples, ;za katerega so igrali Henčkov! muzikantje. Bil je lep večer, kakršnih si želimo še več. Bil je kot sanje o naših iogih, planinah in mladostnih dneh. Frank Česen drli za onimi, ki so se tega mo jasen nastope? To kat. Slovencev in ni ^i-dvoma, da bo polagoma z la vse okoli sebe, kar reS katoliško čuti.” * j b° “Veliko denarnih sreds tem v sve- odbor iz raznih naselbin v Ameriki, ki jih (števila tu ne označujem.) 'pa ponovno besedo, ki Je g robnem “Križem K r al Križa” takrat p. Bernard n sal: “Liga kat. Slovencev v Am^ riki je zdaj stopila na dan in v tej številki tudi našim nikom predstavlja. Rodila s ^ na Katoliškem dnevu v j0 in kot vidite sami, m ^ mrtvorojeno dete. Mnogi menda tako mislili P° PrV1. na_ ropilih in samo malo obrV1 ^ sršili, ko so zvedeli o nje rojstvu. Zdaj se je d™ga‘'lli}Co kazalo. Čeprav ni bilo hrušča in trušča, ko je naši Liga, stoji zdaj sredi med in vse kaže, da bo tezko^ nj. toličan med nami stal oo s ^ Vsem je zdaj jasno, da gr® p toličanstvu v naši stari 0 1 ni za biti ali ne biti. Menda ^ ne bodo naši ljudje še na dalj6 stays0 svoje P1 se daneS nja naše stare domovine na moč želeli, in tudi po pomogli do tega, kar ^ tam godi. Ali ni skrajni ’ rp se katoliški Slovenci v ki osamosvojimo in si P° e program za sk P hoče doseči nobeni n°' P' vei" Liga potrebovala, o ° -ni; c+p no- benega dvoma. Bran 3 ’ 0£ o- je takoj lotila dela za Pona. Janini Slovencem, ki so ra lostnih razmer zbežali v ^ ^ pred preganjalci doma. zdaj že veliko veste. J. jU' tu na široko pisati, saj Im1 di v tej številki na drug®1** stu berete. Tu naj le v * '-a- udarimo, da se naš ID1 "° toliško in nabožno glasi® nih ameriških Slovencev srcem pridružuje Ligi in mu delu ter kar najbolj P ^.0 roča, da se zavzamete za Nujno prosimo: Podpirajte ^ v vsem njenem strem podprite jo z denarnimi a 0]j Nam se zdi to danes nujno in potrebno —■ za n ^ drugo reč ni tako potreon^ ^ rovati in se žrtvovati k° Ligo. Zato naš list sprejemaj rove za Ligo, če je na roko, da kar k nam P ^3, nego naravnost na blaga] kakor naroča Ligin oklic-simo, prosimo!” (Pride še) ^ AkiaxaSKA DOMOVINA OCTOBER 31, 1972 KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Za vero . . . Ljudje tožijo, da vera peša. Pogled v osebno okolico in. po svetu priča, da vera ni nič več oblikovalna sila sveta. Zgleda, da človeštvo hoče shajati brez nje. Kako bo šlo, je pa drugo vprašanje. Je pa vera dar od zgoraj. Za dar je pa treba prositi. Če tega daru nebesa dandanes ne rosijo zemlji v obilni meri, je to zato, ker ljude, ki še verujejo, za vero premalo prosijo. Nekako takole bi se glasila prošnja za vero v teh časih: “Pred nekaj leti so nekateri govorili, da si umrl, Gospod, da si mrtev. Še se dobijo taki, ki trdijo, da niso čisto gotovi, kako je s to zadevo. Drugi pa nočejo, da ibi jih te stvari sploh begale. Nekaterim dvomi trgajo srca in uničujejo eksistenco. Nekateri pa še verujemo, a pri tem nismo najboljši dokaz Tvojega usmiljenja do človeštva. Gospod, pokaži nam. še več tega smiljenja, tako da bo slavospev Tebi odmeval po vseh kontinentih in po najbolj oddaljenih o-tokih! Amen.” (Chr. N. N.) Uspešna akcija za slovenski misijon Ko je letos spomladi obiskoval Slovence po svetu misijonar iz Zambije cče Jože Kokalj, je stalno poudarjal, da vsi slovenski misijonarji, ne glede na to, Po malici je napetost pričakovanja naraščala, a je začela hitro padati, ko je g. K. Kromar odnesel naj lepše darilo. Ostalih šest je bilo hitro razdeljenih. Napetost je popustila, dvorana se je izpraznila .... Koliko denarnih darov so nabrali člani Baragovega misijonskega krožka to popoldne — seveda z vsemi pripravami prejšnjih mesecev — še ni točno znano. Vsa poročila se strinjajo v tem, da bo “pridelek” boljši in večji kot lani. Točno finančno poročilo bo krožek izdal, ko bodo zbrani vsi podatki in plačani vsi stroški. Vsem, ki so pri tej misijonski prireditvi sodelovali, pa že danes: Bog plačaj! Misijonski por. Birma v župniji Brezmadežne V nedeljo, 22. oktobra, je bila v župniji Brezmadežne s čudo- Lahko pa verujemo, da bo lepo in samostojno Slovenijo pribo-] rila vojska, ki so jo “zavezniki” izdali, komunisti pa mučili in pobili. Mučena in pobita slovenska vojska ter žrtvovana generacija živih, to dvoje je poroštvo lepše slovenske bodočnosti. Mislimo na to ob letošnjem “29. OKTOBRU”. PM Gospodarska vprašanja v ospredju zanimanja ¥m saussfepl nastop felltae skiplne 'User5 TORONTO, Ont. — Ob priliki slavnostnih priredtev, kot je Slovenski dan na Slovenskem letovišču, je pred tremi leti ga. Nežka Škulj prvič predstavila plesno skupino deklet v simboličnem plesu, ki je prikazal hrepeneči izraz ljubezni do rodnega kraja. Naslednje leto so zopet zaplesale ples — Šopek cvetja —, ki je vzbudil dekletu spomine o lanski ljubezni. Letošnje leto, ko so nastopali tudi fantje, je skupina žela velike uspehe v raznih krajih, kot so: delno svetinjo birma slovenske! Sudbury, London in v števil- mladine. Delil jo je škof slovenskega Primorja prevzv. dr. Janez Jenko, ki je 19. oktobra prispel v Toronto. Birmo je prejelo 96 birmancev. Dva izmed njih nih nastopih v Torontu. Resnost, vztrajnost in marljivost so bile nujno potrebne v skupini za tak napredek^ Zdaj : je v skupini 12 parov, ki se res- OTTAWA. — Naraščajoča draginja in velika brezposelnost najbolj vznemirjata široko javnost. Obe vsakdo čuti, prav posebno pa seveda prizadevata malega človeka, ki živi iz rok v usta. Brezposelnost je dosegla pretekli mesec 7.1%, kar je največ v zadnjih 10 letih. Gospodarsk vodniki kljub temu niso črnogledi. Naraščajoča gradnja stanovanj in nagla prodaja žita ustvarjata dobro voljo in napovedujeta boljše dni. Kanadski narodni dohodek je v preteklem četrtletju prvič presegel 100 bilijonov dolarjev in bil na letnem povprečju 102.09 bilijonov, nekako 3% nad povprečjem v prvem tromesečju 1972. Poročila kažejo, da prodaja blaga v trgovinah narašča, prav tako gredo dobro in naglo socialista nove demokratske jim je šlo to v račun. Več družb je tedaj začelo razmišljati o preselitvi svojih glavnih stanov iz Montreala v Toronto, kjer so iz-gledi boljši in zanesljivejši. Zdaj se je položaj umiril in v sredini Montreala so začeli graditi večje število novih stavb, kar naj bi pomenilo povratek zaupanja. Tudi stanovanja in hiše se v zadnjih mesecih na področju Montreala boljše prodajajo. Britska Kolumbija ima zdravo in trdno gospodarstvo, ki temelji na obilici industrijskih surovin. Gospodarska nihanja se v njej na splošno ne čutijo veliko in vedno precej kasneje kot v drugih delih Kanade. Tokrat je tam precej negotovosti zaradi nove vlade Davida Barretta, rilo dejansko, po odbitku inflacije za okoli 6%. To je napovedal Carl E. Beigie, izvršni direktor Private Planning Association of Canada v Montrealu. Za prihodnje leto napovedujejo, da bo v Kanadi zgrajenih le okoli 230.000 novih hiš, med tem ko jih bo letos okoli 250,000. CLEVELAND, O. Frank D. Celebrezze kandidat v vrhovno sodišče Ohia šinič, F. Mihelič in F. Turk. Tu-kateri deželi delujejo,' tvorijo di Pri ^ Priliki se> zbralo ka-slovenski misijon. V pomoč kih 500 Za žuPnij° i6 bil temu misijonu skuša delovati tudi Baragov misijonski krožek v Torontu. Med rojaki poskuša zbujati zavest dolžnosti, kil jo imajo vsi verni do vseh nevernih. Člani se trudijo, da bi zbrali čim več božjih in materialnih sredstev za slovenski misijon. Temu cilju služi tudi vsakoletna prireditev na misijonsko nedeljo. Ni težko opaziti da misijonska nedelja prinese vsako leto več in večjih uspehov za sestre in brate v misijonih. To lahko zapišem tudi letos, čeprav člani krožka še niso imeli posprave in še niso zapisali vsega, kar so dosegli. Na organizacijo misijonske dejavnosti v kat. Cerkvi je v nedeljo, 22. oktobra, opozarjal pri vseh mašah župnik g. Tone Zrnec CM. Popoldne je pa Baragov misijonski krožek najprej povabil ljudi v cerkev. Ura molitve za misijone se je začela ob treh. Sledil je rožni venec, lita- i? lep praznik. pol peto uro. Kako hitro se je napolnila dvorana, galerija in še mala dvorana. Oder je bil poln lepih in dragih daril. Predsednik Baragovega misijonskega krožka g. Janez Marentič je nialo pred peto uro pozdravil zbrano množico. Pozdrav je izrekel tudi prevzv. škofu Janezu Jenku, ki je spregovoril nekaj bodrilnih besed. A vsi navzoči So težke čakali, da bo mala deklica začela segati v “Žakelj” in da bo g. Bogo Avsec začel klicati srečo. Klical jo je in klical, sreča pa je izbirala po njej lastni muhavosti. Srečnih obdarovanih je bilo kakih 150, to se Pravi kaka četrtina navzočih. Ko so na odru ostala samo še najlepša darila, kot: stereo, televizor, kolo, kamnita mizica, zla- -sta bila iz župnije Marije Po- no trudijo, da bi vam lahko nu-| magaj. Po cerkvenih opravilih dili trenutek zabave in veselega so imeli birmanci, botri in so- razpoloženja v “Večeru na va-rodniki v dvorani skupno kosi- si”. Na sporedu imajo pester lo, ki se ga je poleg župnijske program narodnih in umetnih duhovščine udeležil tudi škof plesov, ki jih je skrbno^ naučila dr. Janez Jenko in gg. A. Vuk- in naštudirala ga. Nežka Škulj. Saj je znana za delno koreografijo že pri Kresovi skupini, in se je zanimala za slovensko folkloro že doma. Naj omenim sarap nekajv^ple-sov, ki jih bodo podali v “Večeru na vasi”. Diri-drajsa polka: Domišlja- vim, prevzetnim fantom se dekleta hudo maščujejo, a se končno zopet pobotajo. Na zelene trav’ce: Ples poklonjen vsem mamicam. Otroci skrbno zbirajo rožice za svoje mamice. Franc Košir: Nerodni kmečki fant, ki ima težave se prilagoditi mestnim navadam in mini-kikljam. Preveč bi bilo opisovati toliko različnih plesov, ki jih imajo pripravljene za vas. Pridite, o-glejte si sami. Doživljali boste lepe trenutke v soboto, 11. novembra ob 7.30 zvečer v cerkveni dvorani na 739 Brown’s Line v New Torontu. Da pa ne bi samo gledali plesati veselo razpoloženo mladino, bo tudi za vas preskrbljen ples ob zvokih Prekmurskih Trubadurjev. Za vse tiste, ki mislijo, da bodo lačni ali žejni, se jim obetajo vsakovrstna okrepčila. Pridite vsi, ki vam srce hrepeni — še enkrat na vas, na “Večer na vasi”. Rezervirajte si 11. november za ta izredni nastop v Torontu. T. Z. “29. oktober” Ko bodo šle te vrstice med bralce, bo ”29. OKTOBER” v 1. 1972 že preteklost. “29. OKTOBER” je slovenska emigracija začela praznovati kot slovenski narodni praznik; temu prazniku je emigracija dodala še praznovanje čiste slovenske zastave. Brez dvoma je bil dan, do so se Slovenci po večini odtrgali proč od nemštva in se o-svobodili germanskega varu-štva, eden najpomembnejših v slovenski zgodovini. Bil je to prvi korak k popolni svobodi in suverenosti slovenskega naroda. Silnice, ki so delovale po tem dnevu, pa niso bile vse slovenske ali samo slovenske. Bile so često nasprotne slovenski svobodi, a zato “29. OKTOBRA” ne moremo poimenovati pogubnega. “29. OKTOBER” je svetel dan v slovenski zgodovini, je ttije in blagoslov z Najsvetej-] praznik slovenske svobode. Šim. Koliko božjih darov so mo-J Slovenci se bodo tega dne lilci nabrali v cerkvi za misijo- spominjali na različne načine, ne, ve samo Bog. i Mimo mnogih bo šel, ne da bi Začetek misijonske priredit- pomislili nanj. Mnogi bodo mi-ve v dvorani pod cerkvijo Mari-' skli nanj, a tega ne bodo smeli je Pomagaj je bil napovedan za1 povedati in pokazati. V srcu pa ta ura, dve namizni luči in tranzistor, tedaj je pa kuhinja °dprla svoja vrata in ponudila dobrote, ki so jih darovale do- bre lu” gospe. Po “trudapolnem de-se je okrepčilo prileglo. bodo želeli, da bi se ta dan ponovil, da bi jim bilo znova dano svobodno odločati o lastni svobodi. V emigraciji bo nekaj proslav in spominskih govorov in pri tem bo ostalo. Pred kratkim sem govoril s človekom, ki je prav v teh dneh pred 29 leti stal zvezan pred veliko jamo, nekaj metrov stran, kjer so komunisti streljali slovenske legionarje. Čakal je, da pride tudi nanj vrsta, kajti tudi njemu so določili rafal v obraz. Ko je tako čakal na strašni trenutek, mu stopi pred oči lepa slika srečne Ljubljane. Nato se slika poveča, in on, ki je čakal smrti, je videl pred seboj vso Slovenijo, ožarjeno, lepo, prelepo. Čez nekaj trenutkov je slika izginila. Njega so potegnili k jami, odjeknili so streli, padel je v jamo, nič ni bil ranjen, rešil se je in danes srečno živi v svobodi. Človeške razlage za to videnje lepe Kanada pripravlja čete za premirje v Vietnamu OTTAWA. — Načelnik stana narodne obrambe gen. Jacques Dextraze je odredil pregled in prenovo načrtov :za pošiljatev e-nega polka letalske pehote v Vietnam, če se Kanada odloči in sprejme predlog za nadziranje premirja v Vietnamu. Polk je pripravljen v Edmontonu. Obrambni načelnik je odredil, da pregledajo načrt in ga spravijo v sklad z danimi razmerami in zahtevami, pa pripravijo tudi vse ostalo, kar bi bilo potrebn, zlasti nagel prevoz polka v Vietnam. Samo svoj jezik Okoli tri milijone mehiških Indijancev govori in razume sa- Slovenije gotovo ni.;™0 svoi jezik- v denar novi avtomobili, tovornjaki in stroji za na farme. To vse kaže, da ljudje imajo denar in da so prepričani, da se jim v prihodnjih mesecih ni treba bati stiske. ' Na splošno imajo gospodarstveniki “več zaupanja v bodočnost kot že precej časa”, je dejal prodajalec delnic v "Montrealu. Tako zaupanje prevladuje povsod, z nekaj negotovosti v Britski Kolumbiji, kjer novi predsednik vlade David Barreft straši podjetnike s socializacijo podjetij. V Torontu pričakujejo nadaljevanje sedanje gospodarske rasti skozi vse prihodnje leto, je izjavil D. D. Peters, glavni ekonomist Toronto Dominion Banke. Druga znamenja o poživitvi gospodarstva v srednji Kanadi, je dejal, so močno naraščanje izdatkov za razširitev tovarn in tovarniške opreme, velika zahteva po kanadskem izvozu na povečanih evropskih in azijskih trgih. Nekateri ekonomisti v Torontu so nekaj negotovi glede iz-gledov za leto 1973, ko se ozirajo preko meje na jug v ZDA. Motijo jih napori Washingtona za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci ZDA s tujino, ki zadeva poleg Japonske v prvi vrsti prav Kanado. Posebna Domestic International Sales Corporation nudi davčne popuste družbam, ki imajo podružnice v tujini, če izdelujejo več blaga v ZDA kot v tujini. Kanada ima več ameriških podružinc kot katerakoli druga dežela na svetu in dober del teh je prav v Ontariu. Če bi bil napor ZDA v okviru DISC .uspešen, se mora to neugodno izraziti v Kanadi. O tem trenutno ni mogoče dobiti jasne slike, ker ameriška podjetja in družbe o svojih načrtih molče. V Torontu pripisujejo odgovornost za veliko brezposelnost v precejšnji meri trdim vladnim ukrepom za zajezitev inflacije v preteklih treh letih. To je res do neke mere uspelo zavreti, toda za precejšnje povečanje brezposelnosti. Te vladi ni uspelo zmanjšati kljub raznim posku- | som. Cilj vladne politike je dr-1 žati izpod 4% celotne delovne ! sile. Sedaj je Kanada daleč od tega cilja, nova vlada se bo morala hudo resno lotiti posla, da bo na tem področju uspela. V Kvibeku so postali tudi nekaj pogumnejši, ko se je pokrajina pomirila in so tuji podjetniki pokazali zopet nekaj zani-manj a za razširitev svojega de- | la in posebno podjetij v Kvibek. Pred dvemi leti, ko je. prišlo do znanih nasilij, ko je bil umorjen delavski minister, je v tujini zaupanje v bodočnost pokrajine ji Kvibek močno'padlo. Podjetja,, ki so imela tam kake načrte, so te opustila ali pa jih premestila j dalje v notrajnost Kanade, če' stranke, ki napoveduje prevzem velikih podjetij v javno last v smislu socialističnih gospodarskih, teorij. Alberta napreduje in raste, o-Ije in naravni plin pomenita trden temelj njenega gospodar-, okrajnem sodišču. Je nečak biv- Okrajni sodnik Frank D. Celebrezze kandidira v državno vrhovno sodišče. Na okrajnem sodišču v okraju Cuyahoga je od leta 1984, ko je bil prvič izvoljen, leta 1970 pa ni imel pri vlitvah nobenega tekmeca. Frank D. Celebrezze je mlajših sposobnih sodnikov CLEVELAND, O. HELP WANTED SLOVENE HOME FOR AGED 18621 Neff Rd. Nursing Personnel needed. R.N.’s, LPN’s, Nurses Assistants (fringe benefits included). Ask for nursing supervisor. 486-0268 or 531-2235 (210) MALI OGLASI NAPRODAJ Eno-družinska hiša na 1015 E. Za informacijo, oglasite 66 Pl. se na 1126 881-0914. E. 61 St. ali kličite -(213) HANDY MAN SPECIAL Hiša v Grovewood okolici blizu Lake Shore Blvd. Dnevna soba, jedilnica, kuhinja, družinska soba, 2 spalnici, polna klet, garaža za 2 avtomobila. $14,900 PERME REALTY 731-4300 (212) skega napredka. Manitoba in Saskatchevan sta zadovoljni, ko je po vsem svetu povpraševanje po žitu narastlo in gre to dobro in hitro v denar. Winnipeg,! četrto mesto Kanade po veliko-1 sti, naglo raste in se širi. Doslej j so letos v njem začeli raznih j novih gradenj :za preko 152 milijonov dolarjev. Kanada na splošno gleda polna zaupanja v bodočnost, saj je poleg ZDA najbogatejša in gospodarsko najtrdnejša država. Pomislimo le, da je'skupni na-rorni dohodek Kanade na leto preko 100 bilijonov dolarjev približno enak onemu Indije, kjer živi preko 535 milijonov ljudi, v Kanadi pa le 22 milijonov. Britanski je res nekaj večji od kanadskega, zato pa živi in dela v Veliki Britaniji več kot še enkrat toliko ljudi kot v Kanadi. KRIŽEMTo DEŽELI Kanadski zastopnik na razo-rožitveni konferenci Združenih rodov v Ženevi je dejal političnemu odboru glavne skupščine ZN pretekli teden, da a-tomske sile ne kažejo nobene volje, da bi omejile svoje šile v skladu s predlogi in pozivi članov šega župana Clevelanda A. Ce-lebrezzeja. V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na eden * Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (213) na James.P. Kilbane hoče na okrajno sodišče Senator James P. Kilbane kandidira za okrajnega sodnika v Cuyahoga okraju s podporo demokratske stranke. Skozi 10 let je bil Kilbane v državni zakonodaji in sodeloval na raznih področjih javnega življenja v okraju in v državi. Med drugimi podpira njegovo izvolitev za okrajnega sodnika AFL-CIO. MAINLINE REALTY 1191 E. 79th St. 1126 E. 68th St.: (off Bliss) Three family, 5-5 double and 4 room bungalow. Full basements. Gas furnaces. Room for parking off Bliss. Well maintained. Asking $14,000. $1,400 down. — Ask for John Lorenz. Office: Evenings: 431-8182 v 221-9381 V najem Odda se hiša, 2 spalnici, kuhinja, jedilnica in sprejemna soba na Schaefer Ave. Kličite 432-2875 -(211) Help Wanted — Female . CLEANING WOMAN razorožitvene konferen-! Tq work 4 hrg_ a ^ three days J a week, cleaning factory office * I etc. Off E. 70 St. & St. Clair. Vlada v Saskatchewanu je| 351.0264 odredila, da mora imeti vsako podjetje, ki zaposluje vsaj 10 oseb, poseben odbor za zdrav- stvena vprašanja v podjetju. Nadziranje nad izvajanjem te odredbe je odloženo do 1. januarja 1973. © Predsednik vlade Nove škotske Gerald Regan je napovedal, da bodo zgradili v prelivu Can-so pristanišče, ki bo sposobno sprejeti naj večje tankerje in bo imelo opremo za pretakanje petroleja na kopno in seveda tudi nazaj na manjše ladje, v kolikor bo potreba. * Brezposelnost . v Kanadi prihodnje leto ne bo padla izpod 6.2%, cene bodo raste prihodnje leto v povprečju 4.5%, narodno gospodarstvo pa se bo ši- (211) General Help —■ Factory work in cutting room — no experience necessary. 8 to 4:30 — 5 days — steady work. Call 881-5459 -(214) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj,, na 1105 E. 71 St. Pridite pogledat ali kličite 881-0369, po 5. zvečer. ________________ (210) V najem Štiri sobe in kopalnica spodaj ali zgoraj na 890 E. 76 St. Kličite 431-0628 in pustite telefonsko številko. —(211) Hiša naprodaj Lepa zidana hiša, za večjo družino, 3 spalnice in 2 kopalnici in velik lot na Kildeer Ave. Kličite KE 1-2527 -(211) Stanovanje se odda 4 sobe in kopalnica, ogrevanje, samo odraslim brez otrok, v okolici sv. Vida. Kličite 391-4126 ali EN 1-2329. -(211) Sewing Operators Merrow and Singer — work rates. Call 881-5459 UNITED TORCH DRIVE UNITED TORCH SERVICES piece (214) Euclid — Beverly Hills nova zidana hiša, štiri spalnice, dve kopalnici, rekreacijska soba, polna klet, garaža za dva avtomobila. Štiri bungalows Imamo štiri bungalows v Eu-clidu, tri ali štiri spalnice, klet, garaža. Kličite za več informacije. Euclid — Russell Development Nove zidane ranch hiše. zidane in aluminijaste. Odprto vsak dan od 6 do 9 in v soboto in nedeljo od 1 do 6, na 880 E. 250. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (213) , . ..... COSMOPOLITAN DEMOCRATIC LEAGUE cl Cuyahoga County John PustaL President ENDORSE COUNTY COMMISSIONERS CORRIGAN & POKORNY C. Carl, Chairman, 18103 Norwell Ave. AMERISKn. DOMOVINA OCTOBER 31, 1972 Včasih pa so razjasnile njegovo čelo svetlejše podobe in njegova prša je navdalo nedopovedljivo sladko upanje; ob takih trenutkih mu je bil pa najhitrejši korak prepočasen in zahotelo se mu je peroti, da bi z njimi zletel čez drn in strn, hitro kakor lahko ptica in tem preje dospel do cilja svojega hrepenenja in svojih neutešlji-vih želja. In ko je danes neposredno pred ciljem sedel na zeleni senožeti, ravno nad svojim domo-vjem, med bujnim zelenjem in pestrim ter dehtečim cvetjem, ko je zopet vsrkaval sveži gorenjski zrak in ko so tako prijetno božali njegova lica domači solnčni žarki, tedaj se je razlil na njegovo obličje sveti mir in nedopovedljiva rajska sreča, kakor bi bil dospel v nebo. Naenkrat je skočil pokonci in glasno in krepko, skoraj uka-joče, je zakričal dol v nižino: “Že prihajam, Zalka,! — Franček, oče pride!” Mahoma je vrgel svojo usnjato torbo čez rame, zagrabil z desnico močno palico in potem je šel nizdol kot bi ga nesel veter. Na kamnješki goličavi ob žuborečem brdskem potoku je nekoliko obstal in se ozrl po skalni stezici proti “slepemu Bogu”; pa takoj se je zopet obrnil in krenil proti Brdom. Kmalu pa je zopet obstal in se ozrl na križ, ki je stal tik ob poti. Bil je to le površno obtesan, nizek križ s precej široko streho; les je bil že precej trhel in zato belkasto siv. Kristusove podobe ni oilo na križu, pač pa je bila na križiščču obeh tramov pritrjena bela deska, na kateri so bile' zapisane z neokretnimi, delom a že izbrisanimi črkami sledeče vrstice: “Gospod, ki si človeški rod odrešil in tisočerim bolno že srce utešil: varuj i nas, da smrt. nesrečna nas r.e zadene in ne kazen večna! Čuj nas in naše zemlje rod!” Ko je Bregar s klobukom v roki bral te vrstice, mu je zago-mezelo mrzlo po hrbtu in odskočil je korak nazaj. Opomin pred nesrečno smrtjo je vzbudil v njegovem srcu nedopovedljivo bojazen in strah. — Kaj, če Zalka ni več med živimi? — če nemara ni mogla prenesti svoje; nesreče in jo je grenka smrt' tako zarana pokosila? \ “O križani Gospod in Bog,; prihrani mi to trpljenje!” je za-1 kričal in potem je drvil po poti j naprej kakor bi ga podil sovražnik. Kakor lahkokrila ptica je tekel proti svojemu domačemu kraju, po njegovi glavi pa je brzelo tisoč raznoličnih misli — o njegovi preteklosti sedanjosti in prihodnjosti. Kakor da je dihnilo od nekod vanj veliko življenje s svojo mogočno silo, so se mu zdeli dnevi njegove prve ljubezni, ko se je seznanil in poročil z Nigano. Toda minili so. — Pa zopet mu je zasijalo solnce sreče — in še lepše in prijetnejše, tako da se mu je vsa njegova prejšnja sreča zdela le senca brez življenja. Zares, dnevi njegove sreče z Zaiko so se mu zdeli kakor krasna pomlad, ko se široka, loka odehe z visoko travo, ko bele breze pokrije zeleno listje, ko se po gredicah upogibajo cvetja polne rože — sploh ko je vsa zemlja odeta v razkošnem krasu. Zdelo se mu je, kakor da je tiste dni kraljevala nad njim mlada kraljica pomlad, ki je bila prispela od daleč na brzih vetrovih, na j jasnih oblakih ter z zmagovito1 silo posedla zemljo, da je utr-; dila v njegovi družini svoje tiho,! mirno kraljestvo, silno in samo-! zavestno v svoji moči. Toda ka- j !: na ramenu, za njim hlapec, po-j tem Anželjeva žena — vse je še | dobro poznal — in zdaj — veliki Bog! — to je bila Zalka — Zalka pray taka kakor jo je zapustil, z rdečim krilom in snež-nobelimi rokavi. Z desnico je peljala otroka — njegovo dete — Francka! Hotel je skočiti čez bližnji plot in hiteti čez travnik — njej v objem. Tedaj pa se je spomnil, da jo nenadno in nepričakovano svidenje utegne preveč prestrašiti in ji škoditi. Zato jo mora naprej pripraviti. Po vsem životu se tresoč je stopil za bližnjo lipo in dalje zrl proti cilju svojega hrepenenja. Videl je, kako je Zalka po- kor da mu je bila usoda zavistna ali ljubosumna: solnce sreče se je nagnilo proti zapadu, porumenele so trave na zeleni trati, breze so boječe zašepetale, cvetje se je osulo z rož. Lepa kraljica pomlad se je postarala, sovražniki so planili v deželo in prinesli smrt njenemu kraljestvu. Zdelo se je, da je odšla vsa ona krasota na brzih vetrovih, na temnih oblakih in da je njeno kraljestvo padlo, od koder je vzklilo — oni strašni večer, ko ga je odvedla Nigana. Prišla je jesen. Pa zopet si je ustanovil novo srečo.-------. Bogve koliko misli bi se mu bilo še vrinilo v glavo, da ni nenadoma obstal in moral obrniti pozornost drugam: stal je že tik ob brdskem polju in le še za par lučajev so bile od njega oddaljene brdske hiše. Da, vse so še stale, tako prijazno in pa tako domače druga poleg druge —■ samo tam, kjer bi morala biti njegova hiša — — toda kaj naj pomeni to? — Ali ne stoji na istem mestu novo poslopje? — Da, vsekakor. Toda Republican Incumbents bila je le majhna lesena hišica, nič večja kakor čebeljnak. France si ni mogel razložiti, kdo in čemu je postavil to leseno zavetišče. Ko je tako zrl proti vasi, je naenkrat postalo živahno pri Anželjevi hiši. Pred skednjem se je sušil širok ograbek sena, katerega so na vsak način hoteli še danes spraviti. Ravnokar se je prikazal svak z grabljami , Tožila dečka na kup sena, kako ' se je ta veselo igral in radostno j poskakoval. Zalka je prijela za ! grablje. Bila je še vedno ista, sloka postava, imela še vedno1 urne in pridne roke. Neka ne-! odoljiva sila ga je vlekla tjakaj I — k njej. Da se je premagal, je stisnil zobe skupaj in se prijel1 za lipovo vejo. Toda kaj je bilo to? kaj naj to pomeni? — Tako1 prijazno zaupljivo je govorila s \ hlapcem in se zraven smejala tako veselo in čvrsto, kakor bi njenega obličja še nikdar ne bila zagrnila nesreča in kakor bi njenega srca še nikdar ne bila obtežila velika skrb — in zdaj, medtem ko je krepko držala za grablje, je začela peti, tako jasno in veselo kakor ptič, ki ne more več prikrivati svojega veselja. To je bil njen sveži, čisti in mehkodoneči glas, ki ga je v prejšnjih časih tolikokrat tako očaral in vzradostil. Danes pa mu je ta glas rezal srce kot mrzel, ostro nabrušen nož in skoro je kriknil na ves glas, tako ga je zabolelo. — Torej ga je resnično pozabila? — Izpred oči, iz spomina? — Kako so torej ženske nestalne, hitre, vihrave!---------Če bi zdaj stopil pred njo, kako bi ga pač pogledala z debelimi očmi in se prestrašila!---------Kaj šele, če bi izvedela njegovo skrivnost; potem bi šele bežala pred njim! — Ponovno se je moral ozreti SLOVAK DEMOCRATIC LEAGUE Frank Kozel, President EiDOiSE COUNTY COMMISSIONERS CORRIGAN & POKORNY C. Carl, Chairman, 18103 Norwell Ave. SENATI (Current: Republicans—44, Democrats—54, Conservative—1, Independent—!) tja proti njej, toda čim dalje je opazoval njeno brhko postavo, tem tesneje mu je postalo pri srcu. Slednjič se je ojunačil in se začel počasi in oprezno plaziti ob plotu nazaj proti cesti. Nova misel mu je namreč šinila v glavo. Sklenil je iti v Rado- vljico k župniku, ki ga je bil poročil z Zaiko in katerega je zelo spoštoval zaradi njegovega dobrega srca in njegove prijaznosti in uljudnosti. Pri njem je hotel poizvedeti vse razmere i11 ga prositi za svet. jDalje prihodnjič) 0 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue I I si#i Democratic IncumbcsHs No Election MASS. There Comes a Time in the year when thoughts naturally turn to pumpkins. Joey Fusko, left, liberates a perfect specimen from a Sandusky, Ohio, patch. The next step, below left, requires a little help from sister Reschelle and mother Gail. Preliminary test, right, may leave something to be desired tastewise but finished results, bottom, are just fine. ČE SE SELITE izpolnite ta cdrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navodba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stan naslov: ............. ....................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO eram pogrebna zavoda 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIfOVA TRGOVINA S F0HIŠT¥01 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA (K.S.K.J.) NAJ siAKfi J Šil SLOVjeJNSB^ ft ATO LISKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške m ženske od 16. do 60. ieta; otroke p« takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino. • posmrtnine za neomejeno vsoto « sa onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo » članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL IME NASLOV MESTO .. DRŽAVA CODE