7>Z_ 05 VIHARNIK lesna y ! a a rs t v o in NT JN ‘S§3§ByijA C P 7 2$V :Iyr_očA{i , GLASILO ) GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA Leto vm — številka 1 april 1975 ZAKLJUČNI RAČUN NAM NALAGA OBVEZNOSTI I. SPLOŠNI del Delovna organizacija LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija je rezultat spojitve dveh prej samostojnih delovnih organizacij, Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec, ki je s 1. januarjem 1974 dobila tudi svojo formalno pravno potrditev. Do 30. 12. 1974 je delovna organizacija poslovala pod firmo Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec, od tega časa dalje pa posluje pod firmo LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija. Skrajšane firme organizacija nima, zaradi česar nastopa v pravnem prometu z drugimi s polno firmo. Delovna organizacija je imela v svojem sestavu na dan konstituiranja 18 temeljnih organizacij, od teh ima temeljna organizacija Gradnje in turistična dejavnost tudi dve poslovni enoti. Tekom leta se je delovna organizacija povečala še za dve temeljni organizaciji, in sicer s pripojitvijo delovne organizacije Nova oprema Slovenj Gradec in z organiziranjem temeljne organizacije Centralno lesno skladišče Otiški vrh, ki je do svojega konstituiranja poslovalo v sestavu delovne skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije upravljajo delavci po zborih delavcev in po delavskih svetih, delovno organizacijo pa zbori delegatov temeljnih organizacij in kmetov lastnikov gozdov. Delegati se združujejo v delavski svet delovne organizacije in v svet kmetov lastnikov gozdov delovne organizacije. Oba zasedata ločeno, kadar urejata zadeve skupnega pomena, pa se zbereta na skupni seji. Kolektivni izvršilni organi temeljnih organizacij in delovne organizacije so izvršilni odbori, medtem ko je poslovodna funkcija v temeljnih organizacijah zaupana direktorjem temeljnih organizacij, delovne organizacije pa glavnemu direktorju in njegovemu namestniku. V temeljnih organizacijah in na nivoju delovne organizacije je organizirana samoupravna delavska kontrola. Predsedniki samoupravnih delavskih kontrol temeljnih organizacij so člani samoupravne delavske kontrole na nivoju delovne organizacije. Premoženja smo imeli zavarovana pri Zavarovalnici Maribor. Odškodnina, ki smo jo dobili od zavarovalnice znaša 50,3 %> od plačanih premij. Varstvo pri delu, ki je obenem dolžnost vsakega zaposlenega, a ima nalogo, da preprečuje oz. zmanjšuje število nezgod in poklicnih obolenj. V preteklem letu se je v gozdarski proizvodnji pripetilo 122 nezgod pri delu, od tega 10 na poti na delo. Število nezgod se nasproti letu 1973 ni zmanjšalo. V lesni industriji je bilo na delu in na poti na delo 85 nezgod ali 11 “/o manj kot v preteklem letu, vendar so se povečale resnosti poškodb. Število zaposlenih po TOZD na dan 31. 12. 1974 znaša skupaj 2263 oseb, od tega je 27 Vo delavk. Največ delavk je zaposlenih v temeljnih organizacijah finalne proizvodnje in skupnih službah. Število delavcev v podjetju se je povečalo v letu 1974 za 418 oseb, od tega se je povečalo za 235 oseb s priključitvijo Tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema in za 183 oseb dejansko povečanje. Skupno je odšlo 188 oseb —• 22 se jih je upokojilo, 5 umrlo, 21 pa jih je odšlo na odsluženje vojaškega roka. Pri fluktuaciji so zajeti tudi sezonski delavci. Veliko objav prostih delovnih mest v letu 1974 je bilo neuspešnih, ker prijavljene osebe niso izpolnjevale razglasnih pogojev ali pa so v prijavi zahtevale izpolnitev pogojev glede osebnih dohodkov in stanovanja, katere jim nismo mogli zagotoviti. Izobraževanje na delovnem mestu se je izvajalo predvsem s 15-urnim seminarjem iz varstva pri delu za novo sprejete delavce, in sicer v TOZD Žaga Vuhred, TOZD Tovarna pohištva Prevalje, TOZD Žaga Mislinja in TOZD Tovarna oken Podvelka. Tečaji za preverjanje znanja iz varstva pri delu pa so bili v TOZD Žaga Vuhred, TOZD Tovarna stavbnega pohištva Radlje, TOZD Žaga Mislinja, TOZD Tovarna ivernih plošč Otiški vrh in TOZD tovarna oken Podvelka. Obvezno počitniško prakso so pri podjetju opravili naši štipendisti, nekaj pa je bilo tudi drugih dijakov in študentov. Potrebe po praktikantih so temeljne organizacije in sektorji dali pozno, zato praksa ni bila organizirana kot bi morala biti. V bodoče bomo morali ločiti obvezno prakso in dijake in štipendiste na počitniški praksi. V naši delovni organizaciji smo imeli s stanjem 1. 1. 1974 530 stanovanj družbene lastnine, v letu 1974 je bilo pridobljenih 25 stanovanj in odtujenih 5, tako je stanje 31. 12. 1974 550 stanovanj družbene lastnine. V delovni organizaciji je stanje 31. 12. 1974 58 registriranih kritičnih stanovanjskih razmer. V teh primerih stanujejo delavci, in to večina z družinami in malimi otroci, v takšnih stanovanjskih razmerah, ki jih ne moremo opredeliti kot normalne ter vplivajo na zdravje predvsem otrok in mladine. Omenimo še, da smo v letu 1974 dobili od solidarnostnega sklada občine Slovenj Gradec 10 stanovanj. Socialna služba je v tem letu vodila postopek v 56 primerih. Kot postopek sporočamo le tiste primere, ko je socialno vprašanje prijavljeno. Povprečna starost kolektiva je 33,8 let. Kolektiv torej ni mlad. Najmlajši kolektiv je TOZD Gozdarstvo Črna — 37 let, najstarejši pa TOZD Gozdarstvo Dravograd — 41 let. V letu 1974 je podjetje omogočilo letovanje delavcem v petih krajih ob Jadranski obali. Skupaj je bilo na razpolago 120 ležišč. V mesecu februarju 1974 je bil formiran sektor za avtomatsko obdelavo podatkov, ki mu pomaga komisija, imenovana od delavskega sveta. V preteklem letu so se nabavile potrebne naprave, na katerih se obdelujejo posamezni programi za gozdarsko proizvodnjo. Obračun za kmete je bil programsko obdelan v letu 1974 in bo v I. tromesečju 1975 pomenil prvo razbremenitev mehanograf-skega oddelka. II. PROIZVODNJA Strokovne službe tehničnega sektorja za gozdarstvo so: panoga za urejanje gozdov, panoga za pridobivanje lesa (izkoriščanje gozdov), panoga za gojenje in varstvo gozdov ter drevesničarstvo in semenarstvo. V preteklem letu je prvič deloval v združenem podjetju gozdarstva in lesne industrije. Kljub temu pa pri TOZD gozdarstva ni prišlo do večjih organizacijskih sprememb. Proizvodni program za preteklo leto smo uspešno izvršili in ga pri sečnji, odkupu in realizaciji v DS tudi prekoračili. Pri uspešni realizaciji proizvodnega programa so nam poleg velike prizadevnosti delovnih kolektivov, predvsem pa strokovnih služb v veliki meri pomagale ugodne vremenske razmere v spomladanskih in jesenskih mesecih preteklega leta. Velike težave, ki so ovirale proizvodnjo, smo imeli zaradi pomanjkanja in zastarelosti strojne opreme. V začetku leta nam je primanjkovalo traktorjev, ki smo jih med letom postopoma nabavljali. Še večje težave pa smo imeli z zastarelim kamionskim parkom, ki nam je zaradi stalnih izpadov povzročal zastoje. Z veliko prizadevnostjo kolektiva TOZD Transport in servisi pa smo uspeli tudi na področju transporta realizirati postavljene naloge. Računamo, da bo v prihodnjem letu naloge lažje izpolniti, saj smo v proizvodnjo vključili 10 novih sodobnih kamionov z enoosnimi prikolicami. Še vedno smo imeli težave z nabavo motornih žag, ki pa v prihodnjem letu ne sme biti vprašljiva. Pri pravočasnem odvozu lesa nas je v veliki meri ovirala često zapoznela gradbena dejavnost pri izgradnji novih gozdnih cest in tudi pri vzdrževanju oz. gramoziranju že obstoječih cest. Centralno lesno skladišče v Otiškem vrhu je obratovalo celo leto in znatno prekoračilo postavljene lastne obveznosti. Kljub velikemu prizadevanju, pa nismo uspeli sproti olupiti vse oblo-vine v spomladanski konici — aprilu in maju. Sredi leta smo precejšen del skladiščnih in manipulativnih prostorov asfaltirali. V letu 1974 smo izvajali terenska ureditvena dela na območju TOZD Gozdarstvo Mislinja na levem bregu reke Mislinje. Opravljena je bila druga revizija stanja gozdov za gospodarsko enoto družbenih gozdov Mislinja in enoto zasebnih gozdov Mislinja— Razborca. Skupno je bilo terensko obdelanih 1243 ha zasebnih in 3623 ha družbenih, tj. skupno 4866 ha gozdov. Pov- prečni letni obseg ureditvenih del znaša 5900 ha, t. j. 1000 ha več kot je bil obseg v preteklem letu. V spomladanskih mesecih in deloma preko celega leta so bila opravljena tudi razna kabinetna dela. Pri terenskih delih smo posvečali veliko pozornost ugotavljanju lesnih zalog. Sedaj je bila izvedena druga revizija oziroma tretje urejanje gozdov v Mislinji. Nudi se nam ugodna priložnost, da ob upoštevanju podatkov evidence lahko po kontrolni metodi dovolj natančno ugotovimo trend razvoja lesnih zalog in gibanja prirastka v času 20 let. V ta namen smo v družbenih gozdovih, pa tudi v zasebnih, izmerili s polno premerbo 3049 ha oziroma 63% vseh sestojev. V družbenem sektorju je izmerjenih 2118 ha ali 60 % in v ZS 931 ha ali 75 % gozdov. Plan sečnje — odkupa je v okviru OZD realiziran s 106,9%, vendar nastopajo večje razlike med posameznimi TOZD gozdarstva, prav tako pa tudi po sektorjih lastništva. Odstopanja odnosno realizacija plana je: Družbeni sektor Zasebni sektor gozdarstvo ____________Posek_________________________°dkup plan. real. razi. % plan. real. razi. v. Mislinja 15.655 18.524 + 2.869 + 18,3 13.692 11.698 1.994 —14,6 Sl. Gradec 12.959 13.134 + 175 + 1,3 22.070 21.029 1.041 — 4,7 Dravograd 5.148 5.550 + 402 + 7,8 12.480 14.539 + 2.059 + 16,5 Ravne 9.800 9.886 + 86 + 0,9 15.600 15.994 + 394 + 2,5 Črna 30.200 30.487 + 287 + 0,9 17.000 19.789 + 2.789 + 16,4 Radlje 27.100 26.951 — 149 — 0,5 28.820 37.444 + 8.624 + 29,9 Skupaj 100.862 104.532 + 3670 3,6 109.662 120.493 + 10.831 + 9,8 Proizvodno sodelovanje z gozdnimi posestniki se iz leta v leto poglablja in dosega trdnejše vezi. Temeljne organizacije združenega dela gozdarstva vršijo v gozdovih občanov vse več opravil tudi v panogi pridobivanja lesa, zlasti kot usluge. Vzrokov za to je več. Kljub ugodnejši kmetijski politiki v zadnjih letih — je precejšnje število kmetij brez potrebne delovne sile za opravljanje del v gozdu. In ravno to delovno silo mora v gozdarski proizvodnji nadoknaditi družbeno gozdarstvo. V letu 1974 so TOZD gozdarstva za potrebe kmetov izvršile naslednja opravila: — sečnja 5.134 m3 — spravilo 5.737 m3 — nakladanje in prevoz 1. 106.181 m3 Oddelek za gojenje in varstvo gozdov se ukvarja s sledečimi deli: — z obnovo, nego in varstvom gozdov ter gozdnimi melioracijami v družbenih in zasebnih gozdovih, — z gozdnim drevesničarstvom, oziroma s proizvodnjo gozdnih sadik in s semenarstvom. Gojenje gozdov skrbi za pospeševanje gozdnih fondov v okviru gozdnogospodarskih in gojitvenih načrtov. Z načrtovanjem in ukrepanjem skrbi za kakovostno in količinsko večanje gozdnih fondov ter za zadovoljevanje družbenih potreb po lesni surovini. Z gozdovi gospodari tako, da so v največji možni meri izpolnjene tudi vse socialne funkcije gozdov. S skladnim in vzajemnim načrtovanjem povezuje gojenje gozdov z ostalimi dejavnostmi v podjetju s skupnim ciljem doseganja trajnih naj-večjih možnih donosov ob istočasnem zagotavljanju vseh socialnih funkcij gozda. Obnova gozdov obsega pripravo tal, pripravo sestojev, snovanje predkultur, sajenje, podsadnje in spopolnjevanje. V letu 1974 smo posadili 553.210 sadik iglavcev in 45.785 sadik listavcev. Nega gozdov zajema obžetev nasadov in naravnega mladja, nego mladja, nego gošče, prvo redčenje in obvejitev oz. obžago-vanje vej. V družbenih gozdovih smo izvedli nego na 988 ha in v zasebnih na 1.073 ha ali skupno 2.061 ha. Za to smo porabili v družbenem sektorju 6.087 ali 5,6 dnin na ha. Skupno smo porabili za nego gozdov 11.358 dnin ali 5,5 dnin na 1 ha negovalne površine. Gradbena in turistična dejavnost sta bili administrativno in obračunsko ločeni ter sta poslovali na osnovi plana. Medtem, ko so dejavniki v gradnjah že dokaj znani, je bil plan za turizem postavljen na zelo skromnih izkustvih. Od označenih delovnih mest niso popolnjena še mesta delovodij v gradnjah in mesto pomočnika ter administratorke v turizmu. Kot že prejšnja leta je bila investicijska dejavnost v okviru podjetja v prvi polovici leta zelo skromna. Vzrok so bila skromna razpoložljiva investicijska sredstva, ki pa so se v drugi polovici oplemenitila z najetjem kreditov. Sigurno pa so takšna nihanja izredno neugodna. Sprejemanje del izven podjetja nas je seveda obvezalo, da ta dela tudi dokončamo. Vsled tega in pa dodatno slabega vremena v jeseni so se dela na nekaterih objektih doma močno zavlekla. Lep november in december pa nam je omogočil dokončati skoraj vsa dela. Tudi v letu 1974 je bila večja ovira pridobivanje upravno tehnične dokumentacije. Še posebej smo to čutili vsled tega, ker smo želeli delati v okviru zakonskih predpisov in določil. Nadzorna služba ni storila vsega, kar od nje pričakujemo. Tudi v letu 1974 imamo še močno investicijsko dejavnost v turizmu. Ta se počasi zaključuje in lahko predvidevamo začasno umiritev. Sigurno je bilo preteklo leto močno razgibano v samoupravni dejavnosti. K temu se je pridružila še integracija in formiranje OZD. Tako smo imeli 14 sej delavskega sveta in 8 zborov delavcev. TOZD transport in servisi opravlja transportno in servisno dejavnost predvsem za potrebe TOZD gozdarstva. Opravlja tudi servise na motornih žagah kmetom gozdnim posestnikom. Zaposlujemo skupno 102 delavca in 11 vajencev avtomehanične stroke. V poslovnem letu 1974 smo nabavili 10 kamionov znamke MAN, ki so opremljeni s polprikolicami in hidravličnimi dvigali, zamenjali dotrajana dvigala na kamionih TAM gozdar s hidravličnimi dvigali znamke PENZ, nabavili 10 traktorjev ITM 558 z Iglands vitlo 5000 ter 3 traktorje FIAT goseničar, snežni rezkar ter tovorno gozdarsko žičnico. Skupna vrednost investicije je znašala 11,972.181 din. Za leto 1974 je značilno, da smo usposabljali tudi vozila, katera z ozirom na izrabljenost niso TOZD transport in servisi zagotavljala ekonomična dela. Vendar na izredno pomanjkanje prevoznih kapacitet smo s tako odločitvijo v glavnem oskrbeli TOZD gozdarstvo s potrebnimi kapacitetami za prevoz lesnih mas. Poročilo tehničnega sektorja za lesno industrijo. Plan je bil presežen v vseh TOZD žagarske proizvodnje, še večji porast pa kaže količinska proizvodnja žaganega lesa v primerjavi z letom 1973. Vsekakor je osnovni vzrok obeh prekoračitev povečana dobava hlodovine. Prisotno je bilo tudi pomanjkanje skladišč za žagan les zaradi povečane proizvodnje in zmanjšane prodaje v izvoz, oziroma drugačne manipulacije. Tovarna ivernih plošč je uspešno delala. Plan proizvodnje je dosežen 100%, kar je uspeh ob dejstvu, da je tovarna pričela z redno proizvodnjo šele sredi leta 1973. Najugodnejši proizvodni rezultati so bili doseženi v tovarni pohištva Pameče. Botrovali sta jim dve komponenti: aktiviranje novih investicij, ki so spremenile tehnologijo in navajenost delavcev, povezana s povečano prizadevnostjo vodstvenih in vseh ostalih delavcev v TOZD. Rezultati poslovanja bi bili lahko še boljši, če ne bi veliko časa porabili za odpravo posledic težkih reklamacij iz leta 1973 in če bi bila dopolnjena tehnologija za proizvodnjo podbojev nared že v začetku leta. V tovarni pohištva Prevalje proizvodni načrt ni bil dosežen, proizvedena količina pa je samo za 1 % manjša kot v letu 1973. Vzrokov za nedoseganje plana je sicer več, poglaviten pa je eden: naglo usahla konjunktura na nemškem trgu, ki je bil v letu 1973 glavni odjemalec. V tovarni oken Podvelka je bil plan proizvodnje očitno zelo optimističen. Zaradi nerealno kratkega investicijskega roka se je dokončanje investicij, odnosno sanacije, zavlekla skoraj na konec leta 1974. Prve izdelke smo praktično izdelali šele na koncu leta, zato vzrokov za nedoseganje plana ni iskati nikjer drugje kot v nepredvidno poznem začetku proizvodnje. Na proizvodnem področju je bilo leto 1974 zelo uspešno. Prizadevanja so bila velika, kljub temu pa so nam manjše slabosti pokvarile dobre rezultate. III. NABAVA IN PRODAJA Nabava Hitro povečanje obsega proizvodnje in spremembe strukture proizvodnje v korist finalnim izdelkom je zahtevala veliko večje količine vseh vrst repro materialov, ki smo jih kupovali na domačem in tujem trgu. Od skupne nabave repro materiala odpade na lastno področje 51%, domače tržišče 26% in na tuje tržišče 24%. Če pa izločimo lastno področje, znaša nabava iz domačega tržišča 54 %, nabava iz tujega tržišča pa 46 %. Za leto 1975 predvidevamo, da se bo nabava povečala iz domačega trga in znižala iz uvoza, vendar moramo sproti analizirati pogoje nabave z orientacijo, da nabavimo čim več repro materialov na domačem tržišču. V letu 1974 je bila prisotna pri nabavi skoraj vseh materialov močna inflacija, zato ugotavljamo, da so se cene dvignile pri vseh važnejših materialih do 50% in več. Zaradi zaostrenih pogojev prodaje v letu 1975 se moramo pri nabavi repro materialov orientirati na čim ugodnejše dobavitelje in sproti preverjati gibanje cen, da bi lahko tudi z nabavno politiko vplivali na boljšo rentabilnost poslovanja. V letu 1974 ni bil vložen noben primer sodnega spora z dobavitelji. Proizvodne materiale v glavnem nabavljamo prek Slovenijalesa in Prolesa na osnovi sklenjenih sporazumov. Dobava prek teh dveh dobaviteljev ni v celoti tekla kot je bilo to predvideno, saj smo morali sami večkrat posredovati pri dobaviteljih za pravočasno dobavo. Ne glede na navedene probleme pa lahko pripomnimo, da je vključitev obeh posrednikov omilila težave, povzročene s trenutno slabšo plačilno sposobnostjo, ker smo lahko naše obveznosti kompenzirali z našimi terjatvami. Za domače tržišče je bilo značilno, da je v začetku leta 1974 še vedno prevladovalo povpraševanje za večino proizvodnih materialov, ki jih uporablja lesnopredelovalna industrija. V II. polletju pa se je stanje precej spremenilo, ko so se spremenile cene in zaostrili prodajni pogoji. V drugi polovici leta smo imeli tudi težave zaradi slabše plačilne sposobnosti. Ker predvidevamo, da se bo stanje likvidnosti še poslabšalo, moramo nujno ukrepati na področju nabave v dveh smereh. Z vsemi dobavitelji moramo skleniti pogodbe z daljšimi plačilnimi roki in znižati moramo obseg prehodnih zalog, da bomo imeli čim manj vezanih sredstev v zalogah. Prodaja Prodajno problematiko moramo deliti v letu 1974 na dva obdobja. V prvem polletju je namreč bila prisotna še ugodna konjunktura, ki je bila pod vplivom zamrznjenih cen in na II. polletje, ko se je konjunktura občutno poslabšala, predvsem pri prodaji na tuja tržišča. Zaradi zamrznjenih cen smo se v I. polletju pri prodaji usmerili na izvoz, kjer smo dosegali boljše cene kot na domačem tržišču. Kratka problematika za posamezno skupino proizvodov pa je naslednja: Žagan les smo v II. polletju pretežno izvažali. Ko je bila cena na domačem tržišču zvišana za 57 % in je istočasno nastala stagnacija v izvozu, smo se skoraj v celoti preorientirali na prodajo na domačem tržišču. Žagan les smo v preteklem letu prodali 50% na domačem tržišču in 50% v izvoz. Zaradi zmanjšanja izvoza se je zelo hitro pojavila tudi tendenca znižanja prodajnih cen, povpraševanje je nenadoma postalo manjše in zaostrili so se prodajni pogoji. Predvidevamo, da bo takšna situacija še trajala v I. polletju 1975. INTRO in IZOLIR okna, ki jih proizvaja TOZD tovarna oken Podvelka, na tržišču še niso dovolj poznana. Skupno smo proizvedli 9050 kom teh oken, prodali pa smo jih 2337 kom. Za seznanjanje tržišča z novimi okni smo organizirali razne sestanke z gradbenimi podjetji in projektanti. Pri ivernih ploščah se je povpraševanje med letom zelo spreminjalo. Veliko zanimanje se je od aprila dalje zmanjševalo tako, da je že v mesecu maju bila ponudba večja od povpraševanja. Zaradi zelo nizkih cen na domačem tržišču, ker so bile zamrznjene, smo v I. trimesečju približno polovico količine ive-ric izvozili. Za tem je sledilo obdobje, ko so na tujem trgu cene naglo padle in vplivale tudi na cene iveric na domačem tržišču. Zaradi tega se je povečal uvoz ivernih plošč in zmanjšalo povpraševanje na domačem tržišču. Sele v mesecu oktobru so se cene približno izenačile uvoznim cenam in povečalo povpraševanje. Prodaja oplemenitenih ivernih plošč pa je bila skozi vse leto problematična. V I. trimesečju je bilo zanimanje sicer precejšnje, vendar redne dobave zaradi pomanjkanja melaminskega dekor papirja niso bile mogoče. Za tem je sledilo obdobje zniževanja cen zaradi vpliva uvoza kakor pri navadnih ivernih ploščah, zato smo bili prisiljeni zniževati ceno izpod odobrenih cen. Pri prodaji SUMO vrat nismo realizirali predvidene prodaje v izvoz zaradi velike stagnacije na nemškem tržišču. Za izvoz je bilo planirano 60.000 kom kril in 20.000 kom podbojev, realizirali pa smo samo 40.000 kom kril in 7308 kom podbojev. To je vplivalo, da se je povečala ponudba na domačem tržišču in s tem močno poslabšali prodajni pogoji. V prvi polovici leta smo prodajali SUMO vrata precej izpod lastne cene zaradi zamrznitve cen. Zaradi postopnega večanja zalog SUMO vrat smo na predlog Slovenijalesa uvedli proizvodnjo tudi klasičnih podbojev in klasičnih kril, vendar smo bili na tem področju zelo neokretni in smo močno kasnili s pričetkom te proizvodnje. Pri prodaji gozdnih sortimentov se je stanje v prvem letu združenega podjetja nekoliko spremenilo, ker je interes združenega podjetja, da se pretežni del oblovine predela na obratih v podjetju. Del surovine smo prodali potrošnikom na domačem področju. Posebnih problemov pri prodaji gozdnih sortimentov nismo imeli. IV. REZULTATI POSLOVANJA Za leto 1974 je bil gospodarski načrt še ločeno sprejet za lesno industrijo in gozdarstvo. Osnova poslovne politike za leto 1974 je bila finančna stabilizacija združenega podjetja in stabilizacija gospodarjenja posamezne TOZD. Sprejeta je bila opredelitev in ocenitev, da moramo novo zgrajene kapacitete optimalno izkoristiti, da imamo še nizko produktivnost dela, nezadovoljivo kvaliteto proizvodnje in nizko ekonomičnost poslovanja. Nadalje, da se bodo pogoji poslovanja v letu 1974 precej poslabšali zaradi energetske krize, da imamo velike obveznosti za odplačilo anuitet, za kar bomo morali angažirati skoraj vsa razpoložljiva sredstva in tudi tekočo amortizacijo, in da imamo za nadaljnjo večjo ekspanzijo v letu 1974 premalo strokovnih kadrov. Na osnovi takšne opredelitve in ocenitve pogojev poslovanja so se TOZD dogovorile tudi za poslovno politiko in cilje za leto 1974. Pred združitvijo sta obe podjetji poslovali likvidno in brez večjih težav pri izpolnjevanju svojih obveznosti. V drugi polovici leta 1974 pa je podjetje že krepko občutilo primanjkljaj likvidnih obratnih sredstev in ni bilo več sposobno sproti ob roku poravnavati svojih zapadlih obveznosti. Na poslabšanje likvidnosti podjetja je vplivalo predvsem količinsko, še bolj pa vrednostno povečanje obsega poslovanja in istočasni vpliv inflacije. Zaradi inflacije in prenizkih investicijskih virov so se povečali zagonski stroški predvsem v tovarni oken Podvelka, ki smo jih morali pokrivati iz obratnih sredstev. Nadalje se je poslabšalo medsebojno plačevanje in prisotna je bila splošna inflacija cen. Vsi našteti vzroki so predvsem vplivali, da se je vezava sredstev v zalogah in terjatvah povečala. Ugotavljamo, da so se zaloge surovin in materiala povečale v letu 1974 za 111%, zaloge gotovih izdelkov za 137%, povečal se je znesek terjatev, čeprav se ni povečala vezava dni terjatve. Od začetka leta so se skupno angažirana obratna sredstva povečala od 115.498 milijonov din na 193.507 milijonov din konec leta. Povprečno angažirana obratna sredstva pa so znašala v letu 1974 brez Nove opreme 186.195 milijonov din. Zaradi tako povečanih potreb po obratnih sredstvih je moralo podjetje v letu 1974 iskati dodatne vire obratnih sredstev in to predvsem s krediti. Povečali smo kratkoročne kredite za obratna sredstva za 83“/» in izkoristili vse oblike začasnih virov, ki jih je podjetje lahko koristilo v obratne namene. S povečanim angažiranjem obratnih sredstev so seveda rasle tudi obresti od kreditov za obratna sredstva. Posledice večjega angažiranja obratnih sredstev smo sproti analizirali in že ob polletnem periodičnem obračunu sprejeli ustrezne ukrepe za zagotavljanje tekoče likvidnosti podjetja. Sprejeti so bili razni ukrepi, ki smo jih v glavnem izvajali, in sicer za znižanje angažiranih obratnih sredstev, ukrepi za zvišanje obratnih sredstev in restriktivni ukrepi v smislu vsestranske štednje, racionalnega trošenja materialnih stroškov itd. V teku je tudi akcija za odobritev dodatnih trajnih obratnih sredstev na podlagi sanacijskega programa, ki smo ga pripravili v začetku letošnjega leta in vložili pri Ljubljanski banki, podružnica Slovenj Gradec in Skladu skupnih rezerv SR Slovenije. Pri evidentiranju in spremljanju rezultatov poslovanja prek računovodskega sektorja smo imeli v letu 1974 precejšnje težave zaradi povečanega obsega poslovanja, neustrezne mehanizacije in nezadovoljive zasedbe delovnih mest. Spremljanje posameznih vrst stroškov in izdatkov je bilo tudi otežkočeno zaradi interne zakonodaje, ki je ni bilo mogoče uskladiti takoj ob združitvi. Uskladiti je bilo treba tudi sistem evidenc in obračunov med posameznimi dejavnostmi. Ko ocenjujemo rezultate poslovanja za leto 1974 za posamezno dejavnost, moramo upoštevati tudi prelivanje sredstev na osnovi faktorja 2,15 med dejavnostmi in na tej osnovi tudi oceniti rezultate in prizadevanja. Ker je k temu izvlečku priložen pregled delitve celotnega dohodka po dejavnostih in TOZD ni potreben posebni pismeni komentar k primerjalnim podatkom in rezultatom ostalih TOZD in pojasnila k posameznim elementom v delitvi celotnega dohodka. Posebej pa bo podan komentar v zvezi z delitvijo celotnega dohodka po ZR še na seji delavskega sveta podjetja. Pregled delitve celotnega dohodka gozdarstva in lesne industrije Zap- Elementi st. Planirano za 1. 1974 % Doseženo v 1. 1973 % Doseženo v 1. 1974 % Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. Fakturirana realizacija 630,877.174 98 309,774.030 90 614,009.509 95 97 198 2. Fakturirani str. skup. služb. 14,226.001 2 13,717.259 4 16,708.088 3 117 122 3. Izredni izdatki in zal. mat. 20,664.955 6 15,087.661 2 — 4. Celotni dohodek 645,103.175 100 344,156.244 100 645,805.258 100 100 188 5. Poslovni stroški 443,415.298 69 197,334.049 57 438,059.531 68 99 222 6. Amortizacija: minim. 34,813.286 8 14,463.194 4 35,498.500 6 91 176 nadminim. 13,938.637 4 14,510.209 2 7. Dohodek 146,874.591 23 118,420.364 35 157,737.018 24 107 133 8. Pogodbene in zak. obv. 37,215.362 6 16,789.102 5 45,939.331 7 123 274 9. Dohodek neto 109,659.229 17 101.631.262 30 111,797.687 17 102 110 10. OD in osebni prejemki 83,274.457 13 69,110.081 20 92,109.385 14 111 133 11. Ostanek dohodka 26,384.772 4 32,521.181 9 19,688.020 3 75 61 12. Del dohodka, ki gre drug. pog. 14,282.282 4 13. Del dohodka za pot. dr. prehrane 862.794 0,2 1,179.472 0,2 137 14. Ostanek za sklade podjetja 17,376.105 5 18,508.830 2,8 107 15. Obvezni rez. skl. podj. 2,368.407 0,7 3,154.740 0,5 133 16. Posojilo skupne rezerve 846,474 0,3 925.489 0,1 109 17. Posojilo nezad. razv. rep. — Kosovo 2,226.672 0,6 2,898.318 0,5 130 18. Sklad skupne porabe 5,126.498 1,5 6,000.000 0,9 117 19. Poslovni sklad podjetja 6,808.054 1,9 5,530.283 0,8 81 Opomba: V celotnem dohodku in elementih celotnega dohodka v letu 1973 in v planu za leto 1974 ni upoštevane realizacije storitev skupnih služb, ker so se poračunale s prenosom stroškov iz OD. Zaradi predpisov za ZR 1974 smo morali storitve skupnih služb fakturirati, zaradi tega podatke prikazujemo ločeno pri realizaciji, pri ostalih elementih pa smo jih prišteli k planiranim zneskom. Problematika delitve OD v združenem podjetju Ob pripravah na združitev Gozdnega gospodarstva in Lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec je bil sprejet dogovor, da moramo v združenem podjetju čim-prej uskladiti in sistemsko poenotiti formiranje in delitev sredstev za osebne dohodke. Podjetji sta imeli namreč različni način tako za delitev dohodka na osebne dohodke, kakor tudi za delitev osebnih dohodkov med sodelavce. Različen je bil tudi način določanja obračunskih osnov in na tej podlagi so bili različni razponi med kvalifikacijskimi skupinami. Pri LIP Slovenj Gradec so bili ti razponi višji in v glavnem izenačeni z drugimi sorodnimi podjetji lesne industrije Slovenije, pri GG Slovenj Gradec pa precej nižji in neizenačeni z drugimi gozdnimi gospodarstvi Slovenije. Zaradi takšnih razlik je bilo po združitvi obeh pod- jetij dogovorjeno, da najprej poenotimo in uskladimo sistem določanja obračunskih osnov, in sicer tako, da preidemo v celotnem podjetju na točkovni sistem in da bomo obračunske osnove določali na osnovi dopolnjenega sistema analitične oce-(Nadaljevanje na 6. strani) Pregled poprečno mesečno izplačanih neto OD in terenskega dodatka v letu 1974 ter primerjava z izplačili v letu 1973 po TOZD in dejavnostih Zšatp- TOZD — dejavnost Popr. izpl. v letu 1975 Neto OD Teren, dodat. Skupaj Neto OD Indeks 3:6 1 2 3 4 5 6 7 1. Gozd. Mislinja 2.970,00 502,00 3.472,00 2.295,00 129 2. Gozd. Slovenj Gradec 2.776,00 485,00 3.261,00 2.326,00 119 3. Gozd. Dravograd 2.985,00 438,00 3.423,00 2.324,00 128 4. Gozd. Ravne 3.031,00 477,00 3.508,00 2.346,00 129 5. Gozd. Črna 2.893,00 474,00 3.367,00 2.313,00 125 6. Gozd. Radlje 2.765,00 358,00 3.123,00 2.190,00 126 7. CLS Otiški vrh 3.085,00 3.085,00 2.344,00 132 8. Gradnje in turizem 2.696,00 323,00 3.019,00 2.188,00 123 9. Transp. in servisi 3.053,00 320,00 3.373,00 2.523,00 121 Skupaj TOZD gozdarstva 2.880,00 409,00 3.289,00 2.303,00 125 10. Skupne službe 47,4 "/o 3.655,00 3.655,00 2.825,00 129 Skupaj gozd. in del. s. s. 2.929,00 409,00 3.338,00 2.346,00 125 11. Žaga Mušenik 2.782,00 2.782,00 2.313,00 120 12. TP Pameče 2.515,00 2.515,00 1.802,00 140 13. Žaga Otiški vrh 2.569,00 2.569,00 2.282,00 113 14. TIP Otiški vrh 2.857,00 2.857,00 2.492,00 115 15. TP Prevalje 2.267,00 2.267,00 1.915,00 118 16. Žaga Mušenik 2.778,00 2.778,00 2.254,00 123 17. Žaga Vuhred 2.631,00 2.631,00 2.143,00 123 18. TP Radlje 2.535,00 2.535,00 2.029,00 125 19. TO Podvelka 2.009,00 2.009,00 1.339,00 150 Skupaj TOZD les. ind. 2.499,00 2.499,00 1.994,00 125 20. Skupne službe 52,60 “/o 3.655,00 3.655,00 3.250,00 123 Skupaj les. ind. in del. s. s. 2.575,00 2.575,00 2.072,00 124 21. Skupne službe 3.655,00 3.655,00 3.031,00 121 22. Projektiva 3.625,00 3.625,00 3.172,00 114 23. Taksacija 24. Izobraževalni center 2.861,00 3.246,00 2.861,00 3.246,00 2.554,00 112 skupaj skupne službe 3.569,00 3.569,00 3.000,00 119 25. Skladišče Beograd 2.911,00 2.911,00 2.276,00 128 Skupaj podjetje 2.754,00 409,00 3.163,00 2.211,00 125 Opomba: V pregledu ni upoštevan rezervni sklad OD v letu 1974, ki je bil formiran v prejšnjih letih pri GG Slovenj Gradec. Izplačan RSOD gozdarstva je v mesečnem poprečju na zaposlenega po TOZD gozdarstva neto 103,00 din. OD skupnih služb so v letu 1973 ločeni za bivši GG in LIP. V letu 1974 so razporejeni po planiranem razmerju, vendar odstopamo pri taki delitvi zaradi kvalifikacijskega razmerja. Osebni dohodki so se pri Gozdarstvu in lesni industriji formirali po različnih osnovah. Takoj ob združitvi smo začeli pripravljati enotni sistem, katerega osnova naj bi bila analitična ocenitev delovnih mest. Izvedena je bila analitična ocenitev delovnih mest, ki je omogočila točkovni način obračuna v celotnem podjetju. Zaradi različnih pogojev in proizvodnih procesov je oblikovanje sredstev za OD težko uskladiti. Ob zaključku 9-mesečnega poslovanja so bili dovoljeni OD preseženi in zaradi tega sprejeti ukrepi za omejevanje izplačila tako, da smo z ZR uskladili višino dovoljenih in izplačanih OD. Za leto 1974 znašajo izplačani neto OD na zaposlenega v gozdarski dejavnosti 2.880 din, v lesnoindustrijski dejavnosti pa 2.499 din. Povečanje nasproti letu 1973 znaša v obeh dejavnostih za 25°/», pri skupnih službah pa za 19°/o. Za leto 1974 lahko rečemo, da je bilo po komercialni plati različno. V I. polletju je še vladala prilično dobra konjunktura na inozemskem tržišču, pa tudi domače tržišče je absorbiralo viške proizvodnje. V tem obdobju so bile problem le zamrznjene cene, kar je povzročilo to, da je večina finalistov poslovala z izgubo. Ko je v II. polletju prišlo do korekcije cen, je bila situacija na tržišču že močno spremenjena. Izvoz se je zaprl, domače tržišče pa ni moglo vseh proizvodov absorbirati, tako da sjno že odobrene cene morali zniževati. Tako nismo mogli doseči ugodnejšega rezultata, kot je prikazan. Če gledamo na rezultate lanskega leta iz situacije, ki je sledila v tem letu, smo z rezultati poslovanja lahko kljub temu zadovoljni. Nekatere TOZD so dosegle ugoden rezultat, predvsem gozdarstvo in primarna predelava, dočim je finala poslovala pod težjimi pogoji, zato je težko ločiti, kaj je zasluga posameznih kolektivov. Še vedno proizvajamo bolj konjunkturne in manj konjunkturne proizvode, zato ni vedno krivda kolektivov za večjo ali manjšo akumulativnost. V glavnem lahko trdimo, da je naj hujšo stagnacijo doživljala finalna proizvodnja brez obzira na vrsto proizvoda. S takšnim stanjem moramo računati tako dolgo, dokler ne bo konjunkture na zunanjem tržišču. Prav gotovo bomo morali v prvi vrsti stabilizirati tiste enote, ki danes še ne poslujejo rentabilno, dokončati načete investicije, z novimi pa počakati, dokler se ne pokažejo konture bodoče smeri razvoja v lesni predelavi. Če imamo v vidu vse težave, s katerimi se bomo srečevali v letošnjem letu, potem je več kot jasno, da bomo lahko prospe-rirali le s skrajno disciplino in zalaganjem slehernega člana kolektiva. Samo na ta način bodo sprejeti ukrepi tudi učinkoviti. Leopoldina Bezlaj (Nadaljevanje s 5. strani) nitve delovnih mest, ki je bil že nekaj let uveljavljen pri LIP Slovenj Gradec. Postopek poenotenj a sistema in uskladitve obračunskih osnov na osnovi analitične ocenitve delovnih mest je bil v dveh etapah. V prvi etapi je bila izvedena začasna analitična ocenitev delovnih mest za delovna mesta v skupnih službah, in sicer zato, ker sta se obe upravi bivših podjetij združili v enotno in skupno službo in je bilo zaradi tega nujno in utemeljeno čimprej uskladiti obračunske osnove. Obračun in izplačilo osebnih dohodkov po začasnih obračunskih osnovah se vrši za skupne službe od 1. 3. 1974. V drugi etapi je bila izvedena analitična ocenitev delovnih mest za delovna mesta v gozdarski dejavnosti in zatem izvršeni popravki analitične ocenitve v lesnoindustrijski dejavnosti. Obračun in izplačilo osebnih dohodkov po novih obračunskih osnovah vrši gozdarska dejavnost od 1. avgusta 1974 dalje s tem, da je bila posebej obračunana razlika za nazaj do 1. 3. 1974. Popravki obračunskih osnov v lesnoindustrijski dejavnosti pa so se upoštevali od potrditve dalje. Komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, da pripravi in izvede uskladitev sistema in obračunskih osnov, je imela nalogo, da izvede analitično ocenitev delovnih mest do konca meseca julija 1974, po prvotnem roku pa celo do konca meseca junija 1974. Svojo nalogo je komisija opravila, vendar brez dokončne uskladitve, ki jo je bilo oziroma jo je še potrebno opraviti, ker je delalo več komisij in niso ocenjevanje izvedle po dovolj izenačenih kriterijih. Razlike, ki jih je potrebno uskladiti, so bile ugotovljene, ko je bila napravljena rekapitula- cija analitične ocenitve po kvalifikacijskih skupinah, ločeno po TOZD in dejavnostih. Ugotovitve na osnovi rekapitulacije je komisija posredovala razširjenemu strokovnemu kolegiju in delavskemu svetu podjetja, ki sta soglašala s predlogom, da je treba izvesti usklajevalni postopek in popraviti ugotovljene razlike. Na podlagi rekapitulacije je bilo ugotovljeno naslednje: — da je razmerje ocenitve med dejavnostmi pravilno. Vsa delovna mesta so v gozdarski dejavnosti v poprečju višje ocenjena kot v lesnoindustrijski dejavnosti za 18,06 %. Od tega odpade: — na boljšo kvalifikacijsko strukturo 10,76 %, — na slabše pogoje dela 7,30 %>; — da so manjša odstopanja med posameznimi TOZD, npr.: v centralnem lesnem skladišču so delovna mesta ocenjena po preveč zahtevni kvalifikacijski strukturi nasproti žagarski proizvodnji; — da so delovna mesta v skupnih službah v povprečju za 3 do 4 % nižje ocenjena kot v TOZD; — da so razponi med kvalifikacijskimi skupinami nižji kot so bili okvirno predvideni in nižji kot so v drugih podjetjih lesne industrije in gozdarstva. Na osnovi primerjalnih podatkov je vodstvo podjetja opozorilo komisijo, da odgovorno izvede usklajevalni postopek, ker bodo neustrezni razponi negativno vplivali na kadrovsko politiko in bodoči razvoj podjetja. O predlogu uskladitve obračunskih osnov, ki ga je pripravila ožja strokovna komisija, sedaj teče širša razprava o političnih organizacijah in samoupravnih organih podjetja. Da bi seznanili vse sodelavce podjetja s podatki o analitični ocenitvi delovnih mest in o gibanju osebnih dohodkov, objavljamo naslednje podatke: a) Pregled analitične ocenitve delovnih mest Kvalifikacijska skupina Podjetje skupaj Razmerje ------------------------------ OD .... pri LIP osnovni usklajeni v letu 1973 predlog predlog _______________ toSke koef. točke koef. koeficient Vodilna delovna mesta Visoka in višje strokovna delovna mesta Srednje strok. del. mesta Visokokvalif. del. mesta 1446 2,85 1508 2,98 3,32 1116 2,20 1156 2,28 2,53 839 1,65 850 1,68 1,74 801 1,58 801 1,58 1,79 Kvalifikacijska skupina Podjetje skupaj Razmerje OD pri LIP letu 1973 osnovni predlog točke koef. uskla pred točke jeni v koef. koeficient Kvalif. delovna mesta 726 1,43 727 1,44 1,42 Polkvalif. delovna mesta 545 1,07 546 1,08 1,05 Nekvalificirana del. mesta 507 1,00 506 1,00 1,00 Skupaj poprečno: 714 1,41 719 1,42 1,37 Pojasnila: — točke so navedene poprečno na enega zaposlenega, — koeficient je računan nasproti nekvalificiranim delovnim mestom, — koeficient pri LIP v letu 1973 za visokokvalificirana delovna mesta je nižji, če bi popravili razvrstitev teh delovnih mest analogno razvrstitvi po sedanji analitični ocenitvi delovnih mest, — niso upoštevane točke po osebni ocenitvi, — razmerje OD pri LIP v letu 1973 je prikazano z osebno ocenitvijo, ki pa bistveno ne spreminja razmerij. h) Pregled izplačanih neto OD poprečno na zaposlenega V letu 1973 V letu 1974 Indeks Gozdarska dejavnost 2.303 2.880 125 Lesnoindustrijska dejavnost 1.994 2.449 125 Skupne službe 3.000 3.569 119 Skladišče Beograd 2.276 2.911 128 Skupaj podjetje 2.211 2.754 125 Nova oprema 1.983 2.666 134 Naj višje izplačani OD 6.752 7.011 104 Indeks najvišjega OD nasproti poprečnim OD: 305 263 86 Pojasnila: — koeficient povečanja OD pri skupnih službah je nižji kot pri TOZD predvsem zaradi nižje ocenitve delovnih mest, ki je bila izvedena vprvi etapi, pa še do danes ni usklajena, — v letu 1973 so bili poprečni OD v gospodarski dejavnosti za 15% višji kot v lesno industrijski dejavnosti, v letu 1974 pa za 18% višji, — razmerje najvišjega OD nasproti povprečnemu OD nekvalificiranih delovnih mest je znašalo v letu 1973 (pri LIP) 1 :4,48, po osnovnem predlogu analitične ocenitve znaša 1 : 3,91, po predlogu uskladitve pa 1 : 4,22. c) Pregled izplačanih neto OD na osnovi 9-mesečnega periodičnega obračuna za leto 1974 za nekatera gozdarska in lesnoindustrijska podjetja: Podjetje Poprečni neto OD Naj višji neto OD Indeks 1. GG Maribor 2.890 8.775 304 2. GG Bled 2.854 8.160 286 3. LIP Bled 2.550 8.217 322 4. LIP Slovenske Konjice 2.312 8.301 359 5. »Marles« Maribor 2.106 7.500 356 6. GLIN Nazarje 2.226 7.950 357 Vsi navedeni primerjalni podatki nas argumentirano opozarjajo, da mora skupna komisija za analitično ocenitev delovnih mest odgovorno izvesti usklajevalni postopek, ki je v teku, da ne bomo naknadno odvračali odgovornosti za negativne posledice. Podatki tudi demantirajo pavšalne izjave in neodgovorne informacije, da si skupne službe želijo omo- gočiti s predlagano uskladitvijo analitične ocenitve delovnih mest nesorazmerne OD v primerjavi z OD v TOZD. Posebna strokovna komisija pripravlja enotni sistem za delitev dohodka na OD in sklade, ki ga bomo tudi objavili v našem glasilu. Mihael Savinek, oec TOZD Tovarna oken Podvelka odpravlja začetne težave Namen tega prispevka je, da se seznani širši krog bralcev z resničnim stanjem v TOZD tovarni oken Podvelka. Zakaj z resničnim stanjem? Morda zato, ker so razna ustna izročila podobo resničnega stanja v tej TOZD popolnoma spremenila, ali pa si ga razlaga vsak na svoj način. Kot je že poznano, je Lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec pripravilo leta 1973 sanacijski program za proizvodnjo INTRO oken, po licenci firme ROTO, ki bi naj zamenjal ukinjeni program lesovine in lepenke v tej tovarni v Podvelki. S preureditvenimi deli se je začelo v sredini leta 1973. Rekonstrukcija naj bi bila po programu gotova koncem istega leta s tem, da bi v začetku leta 1974 pričeli s poskusno proizvodnjo. Organi upravljanja so poverili vsa dela pri izvedbi sanacijskega programa sanacijski komisiji, ki je strokovno vodila vsa dela med rekonstrukcijo. V času poskusne proizvodnje pa je komisija skrbela za čimprejšnji zaključek investicijskih del, ki jih je bilo potrebno izvršiti še kot dopolnitev zaradi nepredvidenih okolnosti kot so: pomanjkljivost sanacijskega programa, ali opustitev iz programa, zaradi finančnih sredstev. Komisija si je zelo prizadevala, da bi zastavljene naloge, zadane v sanacijskem programu, pravočasno in kvalitetno opravila, kar dokazujejo redni sestanki z izvajalci del, dobavitelji uvozne opreme ter vsestransko delo pri organizaciji izobraževanja (prekvalifikacija) zaposlenih ter sodelovanju z vodstvom TOZD v času poskusne proizvodnje. V času rekonstrukcije pa so komisijo in sodelavce, ki so bili vključeni v delo spremljali nešteti problemi, ki so zavlekli dokončanje del ter pričetek poskusne proizvodnje za pol leta. Ce bi pričel naštevati probleme, ki so povzročili ta zastoj, je na prvem mestu večji obseg del investicije. Sledijo pa težave s stroji in opremo, ki se je poškodovala med transportom ali pa je bilo treba ogromno naporov, da se je le-ta usposobila (lakirnica). Zaradi menjavanja konstrukcije INTRO okna in uvedbe dodatnega programa IZOLIR LIPS okna, so sc menjavala in dopolnjevala orodja in priprave, te pa je dobavljala firma ROTO, ali drugi inozemski dobavitelji, z dolgimi dobavnimi roki. V začetku obratovanja enega dela proizvodnje je pričelo primanjkovati tehnološke vode, to pa je vplivalo na zmanjšano proizvodnjo izolir-nega stekla in pridobivanje izkušenj pri tem delu. Imeli smo tudi sorazmerno večje težave kot smo jih predvidevali s prekvalifikacijo in priučitvijo delavcev na nova delovna mesta. Ta problematika nas bo še določen čas spremljala in bo delno vplivala na izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Velike težave smo imeli predvsem s strokovnim vodstvom, ker nismo uspeli pridobiti ustreznih strokovnih sodelavcev, ki bi že med rekonstrukcijo sodelovali v vseh pripravah za pričetek proizvodnje. Zaradi teh in še veliko manjših težav, ki so to zahtevno tehnologijo spremljale, smo s pričetkom poskusne in redne proizvodnje zakasnili 6 mesecev. Ocenjujemo, da ta zakasnitev ni neuspeh, če gledamo danes na stvari popolnoma realno, saj je sanacijski program predvideval prekratke roke za izvedbo del. Zaradi dodatnih investicijskih del ter daljšega časa izvajanja rekonstrukcije, so se investicijski stroški povečali od 28.727.000,00 din na 38.000. 000.00 din, zagonski stroški pa so se povečali od 2.476.000. 00 na 9.243.000,00 din. Investicijska dela in obračun zagonskih stroškov smo zaključili s 30. 9. 1974, od tega dne dalje pa evidentiramo vse stroške kot redne proizvodne stroške. V zadnjem trimesečju leta 1974 še nismo dosegli ustrezne produktivnosti dela, zato bomo poslovanje v tem času zaključili še s poslovno izgubo. Zaradi nepravočasnega pričetka poskusnega in nato rednega obratovanja so nastopile še težave z naročenimi materiali, saj je nekaterim potekel rok trajanja, vsled tega so se tudi stroški poslovanja povečali in vplivali na poslovno izgubo. Izmed teh materialov naj omenim zastarelost nekaterih kitov in kemikalij, kot tudi okvare na steklu, predvsem italijanskega izvora (megla in mavrica na steklu). Tudi v času poskusne proizvodnje so nas spremljale številne težave, med katerimi je treba omeniti zapiranje zahodnih tržišč na katere smo v programu prodaje računali. Neprijetnosti so nastale predvsem vsled tega, ker so inozemski kupci začeli zahtevati boljšo površinsko obdelavo oken, ki so bila že proizvedena, pa tudi spremenjeno okovje in kljuko za zapiranje in odpiranje oken. Prepočasi smo reševali vprašanje dobav kvalitetnega žaganega lesa smreka, jelka za ta program, zato smo morali uvesti program belo lakiranih oken, pri katerem bi napake lesa ne bile vidne. Ta sprememba je zahtevala dodatno uskladiščenje oziroma skladiščne prostore, ki smo jih začasno rešili na novi lokaciji v Radljah. Tudi reševanje vzporednih potreb kot so rolete in omarice za roleto, smo reševali počasi, kar se je odrazilo kot kritika tržišča na nepravočasno in nesolidno dobavo naših proizvodov. Kljub vsemu naštetemu pa smo optimisti glede na zastavljen program finalnih izdelkov stavbnega mizarstva iz te TOZD. Zasledimo lahko veliko zanimanje za naše izdelke pri večjih gradbenih podjetjih kot so Vegrad, Velenje, Stavbar, Maribor, Pionir, Novo mesto in drugi. V izvoz pa bomo tudi prodrli predvsem v Zahodno Nemčijo in Avstrijo, za kar poteka prav sedaj sklepanje pogodb. Največ pa smo prodali naših izdelkov individualnim kupcem, kar je dokaz, da ni treba dvomiti o pravilnosti izbranega proizvodnega programa. Kot je bilo že omenjeno, smo posvečali veliko pozornosti kadrovanju za tako zahteven proizvodni proces, ki združuje predelavo lesa, plastike in stekla. Pri tem delu je bilo tudi več težav, saj strokovnjakom nismo mogli vedno nuditi ustreznih osebnih dohodkov kot tudi ostalih osnovnih zahtev, ki bi jih potrebovali pri tem sodelovanju. Zaradi vseh težav doslej in teh, ki bodo še nastopale v času redne proizvodnje, se je tudi dosedanji direktor Peter Šatur odločil odstopiti iz tega delovnega mesta in prepustiti reševanje neposrednih nalog v zvezi z redno proizvodnjo sanacijski komisiji. Ko je komisija dobila to nalogo s strani delavskega sveta TOZD in zbora kolektiva, je pripravila akcijski program svojega dela z namenom, da se realizira gospodarski načrt za leto 1975, to je proizvodnjo 70.000 kom fi-naliziranih okenskih odprtin. Ko se je komisija sestala na prvem tozadevnem sestanku, je iz svoje sredine izbrala tov. Iva Štrucla kot pooblaščenca TOZD. Nadalje je sprejela program dela v skladu z realizacijo gospodarskega načrta za leto 1975. Komisija je delavskemu svetu TOZD tudi predlagala združitev TOZD stavbno pohištvo Radlje in TOZD tovarne oken Podvelka, ker smatra, da bo ta združitev pozitivno vplivala na delitev dela, strokovne pomoči in nadaljnji razvoj lesne industrije na območju občine Radlje, ki je na prvem mestu vseh večjih investicij v našem podjetju. Alojz Osrajnik, dipl. inž. VESTI IZ GOZDARSTVA RAVNE Januarja letos je bil na občnem zboru osnovne organizacije gozdarstva Ravne izvoljen nov izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, katerega predsednik je Jože Zabukovec, tajnik Jože Igerc in blagajničarka Alojzija Žmavcer itn. Izvršni odbor je za svojo mandatno dobo sprejel obsežen plan dela, ki vsebuje poleg ostalega veliko skrb za delavca. Vendar bo prav, če se pridržujemo besed, ki so bile izrečene na občnem zboru »celoten kolektiv naj bo izvršni odbor« ali z drugimi besedami povedano DELAJMO VSI. V šolo za gozdarje v Radljah sta se vpisala dva sodelavca Mirko Kanovnik in Lenart Svečko, za pridobitev kvalifikacije. Želimo jima mnogo uspeha. Obveščanje na gozdarstvu Ravne je zagotovljeno z vsakomesečnimi zbori delavcev, kjer se razpravlja o vseh zadevah s katerimi naj bi bili in morajo biti seznanjeni delavci. Le zborov se je treba udeleževati. Na naši oglasni deski pa lahko zasledite tudi najnovejše važne članke iz dnevnega časopisja, za kar gre zasluga Ludviku KOTNIKU, inž. V revirju Mežica je pri spravilu lesa v tako imenovani MUČEVI KLISURI »odlično uspela« gozdna železnica (seveda ne taka železnica, ki pelje iz Beograda do Aten), pa vendar brez šale, verjetno redek primer na območju LESNE Slovenj Gradec, kar je pa najvažnejše, naj cenej še spravilo lesa iz izredno težkega terena. Vsekakor bi bilo prav, da bi to napravo fotografirali tudi za naš VIHARNIK. Prav gotovo bi zanimala še koga. V. G. TOZD Nova oprema Slovenj Gradec si je postavila naloge za dosego plana v 1. 1975 V preteklem letu smo dosegli proizvodni plan v višini 99% planirane proizvodnje. Realizacija je znašala 65,630.000,00 din. Ostanek dohodka znaša 67°/o od planiranega dohodka. Osnovni vzrok, da nismo dosegli planiranega ostanka dohodka je v tem, da se je cena reprodukcijskega materiala nenehno poviševala. Povprečni osebni dohodki so znašali 2.705,00 din na zaposlenega. V preteklem letu smo zaposlili 97 novih delavcev, iz podjetja pa jih je odšlo 32. V letu 1975 planiramo proizvodnjo v višini 112,000.000,00 din, to je ca. 50% večja planirana proizvodnja kot v letu 1974. Na novo bomo zaposlili ca. 40 proizvodnih delavcev. Ostanek dohodka planiramo v višini 5,700.000,00 din. Povečanje proizvodnje se v glavnem nanaša na razširitev nove proizvodnje oziroma tehnologije pri proizvodnji BONI vzmetnic za potrebe proizvodno trgovskega podjetja SLOVENIJALES Ljubljana, raznih najmodernejših oblik klubskih garnitur in odlitkov poliuretanske mase. NOVA OPREMA mora obdelati sleherno trgovino s pohištvom na vseh območjih SFRJ, pa naj bo še tako zaprto tržišče v drugih republikah. V ta namen so bila razdeljena tudi prodajna področja na šest enakih delov, katerega zastopajo trgovski potniki vsak na svojem odrejenem območju. V letu 1975 predvideva, da bo proizvodno trgovsko podjetje odkupilo 30.000 kom vzmetnic BONI ter ca. 2000 različnih klubskih oblazinjenih garnitur. Skupaj naj bi ta promet znašal prek štiri milijarde starih din. Ravno zaradi tega TOZD Del nove proizvodne hale, v kateri je proizvodnja vzmetnic BONI Da bi TOZD NOVA OPRE- MA dosegla planirane proizvodne in prodajne rezultate, je sprejela naslednje sklepe: 1. Delovno disciplino moramo izboljšati tako, da bo delovni čas trajal resnično 7 ur na dan. 2. Poostriti odgovornost pri NOVA OPREMA posveča ve- in vodje skupin, kakor tudi liko pozornost pri osvajanju novih izdelkov. Ugotavlja se, da obstaja na področju SFRJ ca. 300 tovrstnih tovarn oblazinjenega pohištva. V letošnjem letu računamo, da bo naj večjo količino proizvodnih artiklov odkupilo trgovsko proizvodno podjetje SLOVENIJALES Ljubljana ter LESNINA Ljubljana. Ena od važnih postavk proizvodnih artiklov je tudi proizvodnja hladnega poliuretana in to predvsem za tovarno avtomobilov CZ Kragujevac in IMV Novo mesto. ostale delavce. 12. Skrbeti, da bo v proizvodnji čim manj izmečka. 13. Za izvajanje teli nalog so odgovorni vodilni delavci in oddelkovodji obratov. Bernard Rutnik slehernemu delavcu, da bo iz- Stroj MEČA za šivanje okrasnega šiva vršil kvalitetno in strokovno svoje delo, ki je predpisano na delovnem mestu. 3. Korigirati norme povprečno za 10 % tako, da bo lahko vsak delavec, ki dela po normi imel približno enako štartno osnovo za dosego in presego norme. 4. Cimprej organizirati proizvodnjo v novi hali za jumbo vložke in boneli vzmetenje ter organizirati tehnologijo in organizacijo dela tudi v vseh drugih obratih. 5. Na področju delitve sredstev za osebne dohodke se mora tako stimulirati, da bo sleherni delavec zainteresiran za čim večjo produktivnost tudi pri režijskih delavcih. 6. Znižati splošne stroške poslovanja tako, da bodo stroški poslovanja počasneje naraščali kot realizacija. 7. Posebno pozornost morajo posvetiti strokovne službe za izboljšanje likvidnosti TOZD ter znižanju zalog gotovih izdelkov in čim manjšo zalogo reprodukcijskega materiala. 8. Izdelati čimprej srednjeročni program razvoja podjetja. 9. Izboljšati delovne pogoje z ozirom na varstvo pri delu. 10. Cimprej uskladiti vse splošne akte TOZD z matičnim podjetjem. 11. Izobraževati že zaposlene delavce, posebno oddelkovodje Strojno šivanje blaga za BONI vzmetnice Strojno preoblačenje BONI vzmetnic Proizvodnja poliuretanskih odlitkov LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V TOZD NOVA OPREMA Dne 1. februarja 1975 je bila konferenca osnovne organizacije sindikata v NOVI OPREMI. Konferenci je prisostvovalo 236 delavcev. V razpravi je bilo poudarjeno, da delavska kontrola ni uspela opraviti svojega dela v podjetju. Ob koncu je osnovna organizacija sindikata sprejela letni delovni načrt ter izvolila izvršni odbor. Za predsednika osnovne organizacije sindikata je bil izvoljen tov. Ivan Krajnc — šef priprave dela, po poklicu lesni tehnik, za podpredsednika pa tov. Marija Brečko, delavka iz obrata bonell in tov. Franc Hohnec. Za tajnika je bila izvoljena tov. Silva Kac — pomočnica skladiščnika materiala. Za blagajnika je bila izvoljena tov. Anica Mauc — materialni knjigovodja. Letni delovni načrt dela osnovne organizacije sindikata obsega: (Nadaljevanje na 10. strani) Delavci poslušajo poročilo predsednika PREDSTAVLJAMO OSNOVNO ORGANIZACIJO ZSM V TOZD TOVARNE POHIŠTVA PREVALJE Dosedanji predsednik tovariš Franc Zorman bere poročilo o delu sindikata (Nadaljevanje z 9. strani) 1. Izvršni odbor mora politično oceniti uresničevanje samoupravljanja v TOZD in ugotoviti v čem so še pomanjkljivosti, zlasti pri odločanju delavcev o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 2. Proučitev samoupravnih aktov, kako se dejansko izvajajo v praksi in na osnovi tega pripravi izvršni odbor predloge o dopolnitvah le-teh. 3. Analiza o izvajanju ukrepov s področja varstva pri delu in s področja zdravstvenega vadstva delavcev ter sestava predlogov za izboljšanje teh razmer. 4. Sestaviti načrt dela za čimprejšnjo odpravo nočnega dela, predvsem žensk ter sodelovanje pri sprejemanju delavcev v delovna razmerja in sodelovanje pri premeščanju delavcev iz enega delovnega mesta na drugo. 5. Sodelovanje pri pripravi novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri katerem se uskladi s sindikalno listo za leto 1975. 6. Pomoč samoupravni delavski kontroli ter tekoče obveščanje vseh članov kolektiva o vsem delu oziroma dogodkih v TOZD. 7. Skrbeti za družbeni standard delavcev ter za rekreacijo. 8. Pomoč pri reševanju najbolj perečih stanovanjskih problemov itd. Bernard Rutnik Zadnji dan v mesecu februarju leta 1973 smo se sestali mladi z namenom, da bi ustanovili OOZSM v naši TOZD. Do ustanovitve je prišlo na pobudo samih mladih, ki jih je bilo zaposlenih približno 40. Mi mladi smo se zavedali, da bomo organizirani lažje pristopili k delu kot posamezno ter da bodo naše želje in zahteve prišle prej do realizacije, zato smo ta dan ustanovili OOZSM ter izvolili svoje vodstvo in sprejeli program dela. Naše delo ob ustanovitvi je bilo predvsem usmerjeno prirejanju delovnih akcij, raznih tekmovanj v športu, ki smo jih imeli več. Od samega začetka pa do danes se srečujemo s problemom, kako dobiti minimalna finančna sredstva za delo OOZSM, zato smo morali delo ob začetku usmerjati na delovne akcije, letvičenje žaganega lesa, demontiran j e tirov na obratu in podobno ter tako pridobiti sredstva za boljše in bolj obsežno delo naše OOZSM. V letu 1973 smo ob ustanovitvi prejeli 1500 din, naši izdatki pa so bili 4800 din, saj smo pripravili dva izleta v Logarsko dolino in Planico za vse člane TOZD, večkrat smo obiskali čuvare naših meja, ter smo se udeležili akcij, ki jih je prirejala OOZSMS Ravne na Koroškem. Leta 1974 smo prejeli od podjetja dotacijo 2100 din, naši izdatki so bili 5500 din, razliko smo si morali pridelati z delovnimi akcijami, saj je bila aktivnost večja kot v prejšnjem letu. Z zastopstvom mladih v vseh DPO in komisijah smo lahko zadovoljni, povsod imamo svoje delegate, ki naj bi zastopali naše predloge, vendar z delom nekaterih ne moremo biti zadovoljni, zato pripravljamo sestanek, da se pogovorimo samo o delu delegata, ki zastopa neko organizacijo. Moramo poudariti, da sodelovanje med sindikalno organizacijo in OOZSM ni bilo v najboljši povezavi in skušamo z novim vodstvom sindikalne organizacije bolj sodelovati ter pripravljati razne akcije skupaj, programe dela smo uskladili. Aktivnost nas mladih v TOZD Tovarni pohištva se ne zmanjšuje, poleg tega, ker nam večkrat očitajo, da smo preveč kritični, vendar samo povečuje. V vseh pravilnikih in sporazumih skušamo posvetiti več pozornosti tistim členom, ki so specifični za nas mlade ter dajemo svoje pripombe, ki so v večini sprejemljive. Naša OOZSM je za svoje delo v lanskem letu prijela priznanje od OK ZSMS Ravne na Koroškem, mi pa smo s skromnimi knjižnimi darili nagradili sedanjega predsednika tovariša Rudija Kališnika in tovari- šico Martino Sedar za njihovo delo v naši OOZSM. Februarja smo skupaj s sindikalno organizacijo pripravili medsebojno tekmovanje v kegljanju, tega tekmovanja se je udeležilo večje število zaposlenih pri nas. Za dan žena smo s sindikalno organizacijo pripravili proslavo našim mamicam in dekletom, ki so zaposlene v naši TOZD. Proslave se je udeležilo 65 tovarišic, tako da je bila udeležba skoraj popolna. Pripravili smo kulturni program z recitacijami in petjem. Na kraju proslave so se nam ženske zahvalile in dejale, da takšne prireditve za dan žena še niso bile udeležene pri nas. Predsedstvo naše OOZSM je na zadnji seji pregledalo svoje delo ter ugotovilo, da smo lahko zadovoljni ter se moramo zavzemati, da bo naša aktivnost v letošnjem letu še večja. Sprejeli smo program dela za leto 1975, ki je naslednji: — skrbeti moramo za nenehno izobraževanje mladih v naši TOZD, — aktivno se vključevati v delo tam, kjer smo delegirani, — pripraviti je potrebno več delovnih akcij za pridobitev finančnih sredstev za delo, — pripraviti enodnevni izlet za vse člane, zaposlene pri nas, — pripraviti štafeto mlado- — pripraviti kresovanje za 1. in 25. maj, (Nadaljevanje na 11. strani) MLADINSKA EKSKURZIJA V TOVARNI POHIŠTVA MEBLO V NOVI GORICI Skupina mladincev pred tovarno pohištva MEBLO, Nova Gorica Dne 28. decembra 1974 si je 42 mladincev ogledalo tovarno pohištva MEBLO v Novi Gorici. Ogledali so si vse obrate pohištva ter v tej zvezi postavili vrsto vprašanj o njihovi organizaciji dela ter o medsebojnem sodelovanju. Naši mladinci so bili v tovarni pohištva MEBLO od njihovega mladinskega aktiva lepo sprejeti. Bernard Rutnik Zvezni seminar pri nas SESTANEK ADMINISTRATORJEV V RADLJAH Konec meseca maja letos bo v naši drevesnici na Muti dvodnevni seminar iz mehanizacije, ki je uporabna v drevesničarstvu. Moderne stroje in strojne priključke za setev, pletev, gnojenje, ruvanje, nakladanje in za razna druga dela v drevesnici bo prikazovala firma Rath iz Avstrije. Seminar bo organizirala jugoslovanska zvezna komora za gozdarstvo iz Beograda in bodo nanj povabljeni vsi jugoslovanski gogzdarski strokovnjaki, ki se zanimajo za drevesničarstvo. Istočasno bo tudi sedemdnevni tečaj za delavce na teh strojih v drevesnici. En dan bodo posvetili tudi semenarstvu in ga bodo pripravili v semenarni v Mengšu. Andrej Šertel Po končani delovni akciji (Nadaljevanje z 10. strani) — pripraviti krvodajalsko akcijo na prosto soboto, ki se je naj bi udeležilo čim večje število mladih, — pripraviti predavanje o delitvi OD v naši TOZD in OZD, — večkrat obiskati čuvare naših meja, — pripraviti več športnih srečanj, — aktivno se bomo vključevali v vse akcije, ki jih bo prirejal OK ZSMS Ravne na Koroškem. Program smo sestavili po mesecih, tako da bomo lahko sproti ugotavljali realizacijo. Zavedamo se, da je naš program za leto 1975 zelo zahteven, zato se bomo še posebej potrudili, da ga bomo v celoti realizirali ter dokazali, da smo mladi na sedanji stopnji razvoja sposobni, da se enakovredno vključujemo v vse tokove dela in življenja, zavedamo se, da bo od nas odvisno, kakšno bo jutrišnje delo sindikatov, ZK, SZDL, zato je izrednega pomena, koliko smo danes vključeni v te tokove dela. Želimo si, da bi bilo sodelovanje med mladino v naši OZD večje kot je sedaj. Stefan Dravinski £e večkrat smo poudarjali in v Viharniku pisali, da naj avtorji ne uporabljajo kratic razen zelo znanih kot je TOZD, SZDL in podobno. Pa še tem se dobro izogniti. V gornjem prispevku je precej kratic, ki jih ne bodo vsi bralci razumeli. Zato jih razlagamo. Kratice pomenijo: OOZSM — Osnovna organizacija zveze socialistične mladine, OOZSMS — Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Slovenije, DPO — družbeno politična organizacija, TOZD — Temeljna organizacija združenega dela, OK-ZSMS — Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije, ZK — Zveza komunistov, SZDL — Socialistična zveza delovnega ljudstva, OZD — Organizacija združenega dela. ♦ Tokrat prosimo bralce za razumevanje. Avtorje pa ponovno prosimo, da se izogibajo kratic. V kolikor pa jih uporabljajo, pa naj jih na začetku prispevka razložijo. Vsak avtor naj poskuša razumeti, da piše za bralca, struktura naših bralcev, glede na poznavanje kratic pa je dokaj različna. Uredništvo Januarja letos je bil sestanek delavcev, ki strokovno in tehnično urejajo medsebojna razmerja v združenem delu (administratorji, kadroviki itn.) tokrat prvič zbrani iz vseh TOZD v okviru LESNE SLOVENJ GRADEC. Kljub temu, da smo se z nekaterimi prvič srečali, je bilo vzdušje prijetno, za kar so poskrbeli delavci gozdarstva Radlje, predvsem tov. Kolarjeva in tov. Vodušek z ostalimi sodelavci. Delovni dan je bil res deloven, saj je trajal od 8. pa kar do 16. ure, ki pa je hitro minil z izmenjavo medsebojnih izkušenj. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu sta tolmačili Nada Pogorevčnik in Francka Jurjevec, inž. Obema se za obrazložitev zahvaljujemo, prav tako se zahvaljujemo tudi šefu splošnega sektorja Jožetu Zormanu za napotke pri nadaljnjem delu kadrovskih vprašanj in administracije. Opozoril je tudi na nekatere napake in nepravilnosti. Menim, da je obilica dela v administraciji v zadnjem času tudi vzrok, da ni bilo vse tako opravljeno, kot bi moralo biti. Ugotovili smo, da so nam delavci splošnih služb pripravljeni pomagati, pojasnjevati, zato se poslužujmo njihove pomoči, ker smo delavci v TOZD še vse premalo, če lahko tako rečem, »doma« v raznih vprašanjih, ki se vsakodnevno pojavljajo. Verjetno bo prav, če ugotovim, da smo bili s sestankom vsi zadovoljni z željo, da naj bodo podobni sestanki tudi v bodoče. V imenu vseh udeležencev pa se zahvaljujem upravi gozdarstva Radlje ob Dravi za pozornost, ki smo jo bili deležni. V. Gerl MORDA NE VESTE Da je bil prvi letošnji gozdni požar pri nas že 10. februarja. Požar so zakurili fantiči v Črni, kjer je nad Zgajnarijo pogorel še tisti dober hektar grmovja in gozda, ki so ga rešili pred lanskim požarom. Da je bilo lani na našem gozdnem območju sedem gozdnih požarov. Požari so nastali večinoma zaradi malomarnosti pri kurjenju v bližini gozdov ali pa zaradi neprevidne igre otrok z ognjem. Za končne številke o lanskem gozdnem požaru v Črni. Zgorelo je 188 ha varovalnega gozda, torej tistega, ki nam ni dragocen le zaradi donosa kubikov, ampak predvsem zaradi svoje varovalne vloge, s katero naj ščiti tamkajšnja naselja in druge naprave pred plazovi, udori, odnašanjem plitve zemlje in podobno. V teh sestojih je bilo poškodovanega 4300 kubikov lesa, ki ga zaradi strmih pobočij in zato, da bi tla ne ran j avali še bolj, ne bomo izkoristili kot lesno surovino. Škode v sestojih in v materialu je po oceni strokovne komisije okrog 1,593.200,00 dinarjev. V te številke pa še niso vštete izgubljene ure, ki so jih ljudje zaradi požrtvovalnega gašenja izgubili na svojih delovnih mestih. Da smo letošnjo pomlad razdelili po obmejnih karavlah od Olševe do Radelj za 23.000,00 din protipožarnega orodja. Naše obmejne vojaške enote namreč vedno pomagajo zelo pridno gasiti gozdne požare in pomagajo reševati pri drugih nezgodah, zato smo jih opremili s primernimi pripomočki. Da je vse to napisano tudi zaradi tega, da bi se vsi skupaj bolj zavedali nevarnosti in težkih posledic nepremišljenega ravnanja z ognjem. S tem bi zmanjšali število in obseg gozdnih požarov, sebi in družbi bi prihranili velika materialna sredstva, očuvali svoje življenjsko okolje in živo zeleno odejo. Morda bo katera od teh vrstic le rešila kakšno drevo pred pogubnim ognjem? Andrej Šertel ZAHVALA Žene, zaposlene pri delovni skupnosti skupnih služb se iskreno zahvaljujemo vsem or- ganizatorjem proslave ob dnevu žena. Način praznovanja je bil vreden naslova — matere in delovne žene. INFORMACIJA ZA SEKAČE Naše bralce smo sproti obveščali kako potekajo prizadevanja za skrajšanje delovne dobe gozdnemu delavcu — sekaču. Tokrat v celoti objavljamo sklep Skupščine skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja republike Bosne in Hercegovine, ki je v skladu z medrepubliškim dogovorom to vprašanje že rešila. Opozarjamo bralce, da je to le obvestilo, da pa sklep velja samo za Bosno in Hercegovino. Pri nas bo vprašanje rešeno takrat, kadar bo o tem sklepala naša Skupščina (slovenska) pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Jurij Šumečn ŠUMARSTVO IN DRVNA INDUSTRIJA Odluka o beneficiranom radnom stažu Odluka o utvrdivanju radnih mjesta radnika-sje-kača u šumarstvu na koji-ma se radni staž računa sa uvečanim trajanjem, ko ju je doni jela Skupština Zajednice penzionog i in-validskog osiguranja Bosne i Hercegovine objavlju-jemo u cijelosti. Ovo zbog toga što predstoje veoma obimni zadaci zainteresova-nih organizacija udruženog rada u pripremama za pri-mjenu i spro vodenj e te od-luke u čemu če biti anga-žovani i odgovarajuči organi i stručne službe Osnovne privredne komore Sarajevo. Sve obaveze predvidene ovom odlukom duž-ne su obaviti organizacije udruženog rada iz oblasti šumarstva naj dalj e u odre-denim vremenskim termi-nima. Sadržaj Odluke glasi: »Na osnovu 131. Statuta Zajednice penzijskog inva-lidskog osiguranja Bosne i Hercegovine (Službeni list SR BiH, broj 8/73), Skupština Zajednice penzijskog i invalidskog osiguranja Bosne i Hercegovine, na sjednici od 14. novembra 1974. godine, donosi ODLUKU 0 utvrdivanju radnog mjesta radnika-sjekača u šumarstvu kao radnog mjesta na kome se staž osiguranja računa sa uvečanim trajanjem Član 1. Utvrduje se da je na radnom mjestu radnika-sjekača u šumarstvu, koji u vršenju poslova upotreb-ljava sjekiru, ručnu ili motomu pilu (u daljem tekstu: radnik-sjekač) vršenje poslova naroči to teško 1 štetno po zdravi j e, saglas-no odredbama člana 57. Zakona o osnovnim pravima iz penzijskog i invalidskog osiguranja (Službeni list SFRJ broj 35/72). Član 2. Radnicima koji najma-nje 80% od ukupnog efek-tivnog radnog vremena u toku godine provedu u obavljanju poslova radnika na radnom mjestu iz pret- hodnog člana, svakih dva-naest mjeseci staža osiguranja računa se kao pet-naest mjeseci staža osiguranja. Član 3. (1) U staž osiguranja sa uvečanim trajanjem računa se, saglasno odredbama prethodnog člana, vrijeme efektivno provedeno na radnom mjestu radnika-sjekača posli j e 1. januara 1975. godine. (2) Vrijeme efektivno pro- vedeno na radnom mjestu iz prethodnog stava u pe-riodu od 15. maja 1945. godine do 31. decembra 1974. godine, računa se staž osiguranja sa uvečanim trajanjem prema odredbama člana 2. ove odluke, ukoli-ko organizacija u kojoj je osiguranih radio ili njen pravni sljedbenik zaključci sa Zajednicom penzijskog i invalidskog osiguranja Bosne i Hercegovine (u daljem tekstu: Zajednica) sporazum o uplati nakna-de, odnosno uplati nakna-du za taj period staža osiguranja, na način predviden ovom odlukom. (3) Činjenica da je osigu-ranik odnosno uživalac penzije obavljao poslove iz prethodnog stava utvrdiče se na osnovu dokumentacije organizacije u kojoj je radnik radio. (4) Ukoliko ne postoji dokumentacija iz prethodnog stava, osiguranik odnosno uživalac penzije može, u toku od godinu dana od dana početka primjene ove odluke, podnijeti zahtjev da se činjenica obavljanja rada na radnom mjestu iz stava 2. ovog člana utvrdi na osnovu izjave svjedoka. Član 4. (1) Oba veza osnovnih organizacija udruženog rada iz oblasti šumarstva u pogledu plačanja naknade iz stava 2. prethodnog člana utvrduje se za sve radnike zaposlene na radnom mjestu radnika-sjekača zatečene na radu dana 1. januara 1975. godine. (2) Osnovica za obračun naknade iz prethodnog stava je godišnji iznos bruto ličnog dohotka po jednom radniku-sjekaču ostvaren u 1974. godini utvrden zavržnim računom za tu godinu. (3) Naknada iz stava 1. ovog člana utvrduje se na sljedeči način: stopa (procenat) iznosi 6,67 %. Osnovica iz stava 2. ovog člana množi se sa stopom kao i brojem radnika-sjekača na dan 1. januara 1975. godine. Član 5. (1) Obavezu ustanovljenu u članu 3. stav 2. ove odluke, osnovne organizacije udruženog rada iz oblasti šumarstva dužne su izvršiti naj kasni j e do 31. decembra 1979. godine. (2) Način i radovi za izvršen j e obaveza organizacija iz prethodnog stava, kao i kaznena kamata za neblagovremeno izvršen j e obaveza, utvrduju se sporazumom koji zaključuje Zajednica i organizacija iz oblasti šumarstva, u roku od šest mjeseci, računajuči od dana početka primjene ove odluke. (3) Ukoliko sporazum ne bude zaključen u roku iz stava 2. ovog člana, organizacija je dužna svoju obavezu iz člana 3. ove odluke izvršiti naj kasni j e do 31. decembra 1975. godine. Član 6. Komisija iz člana 12. 2. privremene odluke o po-stupku za utvrdivanje radnih mjesta na ko j ima se staž osiguranja računa sa uvečanim trajanjem (Službeni list SR BiH broj 9/73), u daljem tekstu: Prt vremena odluka) dužna je utvr-diti broj radnih mjesta radnika-sjekača na dan 1. januara 1975. godine, broj radnika koji rade na tim mjestima, kao i ostale činjenice propisane u članu 12. stav 1. Privremene odluke, naj kasni je u roku od tri mjeseca, računajuči od dana početka primjene ove odluke. Član 7. Ova odluka vazi do 31. decembra 1980. godine, kada če se obavezno izvršiti revizija radnog mjesta iz člana 1. ove odluke radi utvrdivanja da li se na tom radnom mestu i dalje stiču uslovi za računanje staža osiguranja sa stepenom u večanj a utvrdenim ovom odlukom. Član 8. Direktor Zajednice če, po potrebi, izdati stručno uputstvo za primjenu ove odluke. član 9. Ova odluka stupa na snagu osmog dana od dana objavljivanja u »Službenom listu SR BiH«, a primjeni-vače se od 1. januara 1975. godine. PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ OD BRUTO OSEBNIH DOHODKOV Delavci v združenem delu plačujemo od svojih bruto osebnih dohodkov vse prispevke, ki so namenjeni za finansiranje splošne in skupne porabe in jih določa samo- upravni sporazum o finansiranju splošne in skupne porabe. Sredstva splošne porabe so sredstva, namenjena za zadovoljevanje proračunskih potreb, sredstva skupne porabe pa za zadovoljevanje potreb interesnih skupnosti. Za zadovoljitev teh potreb so zahteve po občinah različne-in zato tudi plačujemo različne prispevne stopnje, torej takšne, kot jih določa omenjeni sporazum za potrebe posamezne občine. Pomembno je, da so bruto osebni dohodki vseh delavcev enaki, ne glede na mesto bivanja. (Nadaljevanje na 13. strani) KNJIGA: GOZDOVI NA SLOVENSKEM Letošnjo pomlad (predvidoma marca meseca) bo izšla v založbi BOREC in v sodelovanju s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij dolgo pričakovana knjiga: »Gozdovi na Slovenskem«. To bo prva reprezentativna knjiga o naših gozdovih in gozdarstvu, ki smo jo Slovenci kdajkoli dobili, zato je prav, da jo na kratko predstavimo bralcem. Knjiga bo z bogato vsebino predstavila v besedi in sliki naše največje naravno bogastvo — gozdove. Iz vsebine, ki jo avtorji teksta skušajo podajati v poljudni obliki, je razvidno vse, kar se nanaša na gozdove, njihovo zgradbo, nastajanje oziroma gojenje, izkoriščanje, njihov vpliv na podnebje, naravno ravnotežje, vodni režim, na gospodarjenje z gozdovi, gozdno živalstvo in rastlinstvo itd. Knjiga ne bo pomembna samo za strokovne delavce v gozdarstvu, temveč tudi za strokovne delavce v lesno predelovalni industriji oziroma vse one, ki se ukvarjajo posredno ali neposredno z gozdovi oziroma lesom, saj prikazuje tudi proizvodno zmogljivost naših gozdov in pomen lesa v gospodarskem razvoju Slovenije. Razen naštetega pa je v knjigi temeljito prikazan način gospodarjenja z gozdovi v okviru gozdnogospodarskih območij z opisom in z vsemi potrebnimi podatki vseh 14 gozdnogospodarskih območij. Menimo, da tako temeljito obdelanih in prikazanih podatkov o naših gozdovih še nismo dobili v nobeni strokovni publikaciji pri nas. Razen več ali manj strokovnih prispevkov naših priznanih gozdarskih strokovnjakov, sodelujejo v knjigi s prispevki tudi drugi avtorji, ki opisujejo kulturni in življenjski pomen gozdov. Naj omenimo prispevke: — Gozd človeku (profesor dr. France Avčin), — Gozd in vojna (Tone Svetina), — Varstvo narave in gozdarstvo (prof. biolog. Stane Peterlin), — Gozd v slovenski umetnosti (ing. Marko Kmecel). Knjiga bo tiskana na velikem formatu (24 X 30 cm), imela bo okoli 150 strani besedila in 200 umetniških fotografij o gozdu in živalih v barvni (80) in črnobeli (120) tehniki, tiskanih na najboljšem umetniškem papirju. Menimo, da bo knjiga dobrodošel in nepogrešljiv pripomoček vsem strokovnjakom in drugim delavcem v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji, tako po strokovni strani, pa tudi po estetski, saj bodo vsakega ljubitelja narave pritegnile številne kvalitetne in umetniške fotografije naših priznanih mojstrov in amaterjev fotografije. Razen tega bo knjiga lahko razveselila tudi številne kmete oziroma lastnike gozdov, saj bodo našli v njej ne samo številne napotke za gospodarjenje z gozdovi, temveč tudi bogato razlago naše politike gospodarjenja z gozdovi. Knjiga pa bo razen tega primerna tudi za: — darila članom kolektiva ob raznih priložnostih, — darila strokovnjakom in zaslužnim delavcem, — darila poslovnim partnerjem (zlasti s področja gozdarstva in lesno predelovalne industrije ter trgovine z lesom in lesnimi izdelki), — darila tujim strokovnjakom in poslovnim partnerjem itd. Cena knjigi bo 420 din. Možno je plačevanje v obrokih. Naroča pa se pri Založbi BOREC ali na Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij po naročilnici, ki jo objavljamo. Upamo, da smo vam knjigo primerno predstavili in pričakujemo, da bo našla svoje mesto tudi na vaši knjižni polici. Ciril Remic, dipl. ing. S knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu (Nadaljevanje z 12. strani) Od bruto osebnega dohodka rednega delovnega razmerja pri naši OZD plačujemo prispevke po naslednjih stopnjah: Stopnje za občino Vrsta prispevka Sl. Gradec Ravne Radlje Dravograd Maribor Velenje Sl. Konjice ®/o % % »/o % ®/o ®/o 1. Občinski davek iz OD 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 2. Prispevek za telesno kulturo 0,50 0,80 0,51 0,51 0,54 0,51 0,51 3. Republiški prispevek za kulturo 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 4. Občinski prispevek za kulturo 0,54 0,58 0,61 0,61 0,89 0,61 0,61 5. Občinski prispevek za izobraževanje 5,78 5,70 5,72 5,85 5,71 5,18 6,84 6. Prispevek za zdrav, varstvo in zavarovanje 8,27 8,27 8,27 8,27 8,27 8,27 8,27 7. Prispevek za invalidsko-pokojninsko zav. 11,48 11,48 11,48 11,48 11,48 11,48 11,48 8. Prispevek za otroški dodatek 2,26 2,26 2,26 2,26 2,26 2,26 2,26 9. Prispevek za otroško varstvo 0,51 0,47 0,43 0,43 0,61 0,51 1,00 Skupaj za občino 29,72 29,94 29,66 29,79 30,14 29,20 31,35 Delavci, ki imajo kraj stalnega bivališča v drugi republiki, plačujejo prispevke po stopnjah občine, kjer je sedež OZD, v našem primeru torej občine Slovenj Gradec. Prispevke pod zaporedno številko 6, 7 in 8 obračunavamo za vse delavce po sedežnih stopnjah, ki so predpisane za občino Slovenj Gradec. S takšnim sistemom finansiranja splošne in skupne porabe je delavčev neto osebni dohodek odvisen ne samo od družbeno priznane vrednosti vloženega dela, ampak tudi od deleža, ki ga v okviru sprejetih samoupravnih sporazumov prispeva za zadovoljevanje splošne in skupne porabe. Da bi bila razlaga bolj razumljiva, si oglejmo naslednji primer: Ocenjena neto vrednost nekega delovnega mesta je 2.000 din. Na tem delovnem mestu sta zaposlena dva delavca, in sicer prvi s stalnim bivališčem v Slovenjem Gradcu — torej Slovenjegradčan, drugi pa s stalnim bivališčem na Ravnah — torej Ravenčan. Po starem načinu obračuna osebnih dohodkov (do 31. 6. 1974) sta oba delavca prejemala tudi enak neto osebni dohodek, v našem primeru 2.000 din. Vemo, da je sedež OZD v občini Slovenj Gradec in da ima prvi delavec bivališče v Slovenj Gradcu, drugi pa na Ravnah, je stanje po novem obračunu takole: — bruto osebni dohodek obeh delavcev je preračunan s faktorjem 1,4229 na 2.845,80 din, — pri pravilnem obračunu prispevkov je skupna obremenitev bruto osebnega dohodka Slovenj egradčana 29,72 ®/o, Ravenčana pa 29,94%, — Slovenjegradčan bo torej prejemal še vedno 2.000 din, Ravenčan pa za enako delo le 1.993,75 din neto osebnega dohodka. Delovne organizacije združenega dela so pri vsakem dvigu osebnih dohodkov dolžne plačati tudi prispevke, ki bremenijo dohodek delovne organizacije, vendar je osnova za obračun le-teh bruto osebni dohodek. Ti prispevki so: 1. Prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu 2,04% od bruto OD. 2. Prispevek za inval.-pokoj. 0,80% od bruto OD. 3. Prispevek za zaposlovanje 0,20% od bruto OD. 4. Stanovanjski prispevek 9,00 ®/o od bruto OD. 5. Prispevek za izgradnjo Bosanske Krajine 1,00«/o od neto OD. Po določilih samoupravne stanovanjske skupnosti je delitveno razmerje stanovanjskega prispevka naslednje: 6®/o in 3 ®/o. — 6®/o obveznost predstavlja: 20% vezana sredstva za obvezno združenje pri Ljubljanski banki, 30% solidarnostni stanovanjski sklad, 50% sklad skupne porabe. — 3®/o obveznost povečuje sredstva skupne porabe. Ivo Rogina Jože SeitI Dne 29. januarja 1975 je naš kolektiv močno pretresla žalostna vest, da je po kratkotrajni ln hudi bolezni preminil naš dolgoletni, zvesti in marljivi sodelavec Jože Seitl. Rojen je bil 10. marca leta 1917 v Komisiji v številni holcarski družini. Ze kot 14-leten pobič Je začel pomagati pri delu svojemu očetu in od takrat ostal zvest mislinjskim gozdovom. Druga svetovna vojna mu Je prinesla veliko gorja in trpljenja, saj je več kot dve leti preživel v nemškem vojnem ujetništvu, a od začetka leta 1944 ga že najdemo kot borca XIII. brigade na Pohorju. Takoj po demobilizaciji je že prve dni leta 1946 zopet nastopil delo sekača in gojitelja v gozdovih Komisije, Tolstega vrha in Glažute. Bil je član prvega našega delavskega sveta in vedno aktiven povsod, kjer ga Je kolektiv potreboval. Bil je vzoren, preudaren in marljiv mož, tako pri delu v gozdu, kot v zasebnem življenju. Pravi specialist je bil za vsa gojitvena dela. Dne 8. novembra 1972 je odšel v zaslužen pokoj, katerega pa je tako kratek čas užival. Sredi leta 1974 se mu Je izpolnila želja da se Je lahko preselil z družino v novi stanovanjski blok v Mislinji, kjer bi lahko sebi in družini omogočil bolj dostojno in bogato življenje. Komaj si je vse v novem domu za silo uredil, že ga Je v posteljo priklenila neozdravljiva bolezen. Kako Je bil mož spoštovan in priljubljen, se je videlo na pogrebu, saj smo ga z globoko žalostjo pospremili vsi člani kolektiva in številni drugi znanci. Spominjali se ga bomo kot vzornega sodelavca in mu ostali trajno hvaležni za vse, kar je storil v našem kolektivu. Jože Filej, inž. Jurij Ošlak Na pragu prebujajoče se pomladi, ko vse drhti — hrepeni po življenju, je srce Jurija Ošlaka prenehalo hrepeneti po eni sami želji — biti zdrav. Po eni sami skromni želji, da bi še kdaj lahko kot nekoč s svojo sekiro mahnil po drevesu. Jurij Ošlak je pričel svoje sekaško delo leta 1926 v Pohorskih gozdovih in ga končal leta 1961, ko je bil invalidsko upokojen v prelepih, večno zelenili KOROŠKIH gozdovih, pri Gozdarstvu Ravne. Težki delovni pogoji, t. j. vremenske razmere, katerim so izpostavljeni naši sekači so pripomogle, da je moral prehitro zapustiti svoje, čeprav težko, vendar zanj lepo delo, delo sekača. Ošlakovega očeta so odlikovale vrline, katere naj bi posnemali, to je poštenje, delavnost in preprostost. Čeprav je menjal nekoliko svojih delodajalcev, z njim le-ti niso imeli težav, ker ni poznal nerganja, ni poznal počitka. Vendar življenje mu ni najbolj pošteno plačalo njegove dobrote. Leta 1962 so se začeli ki-rurgični posegi, od prstov pa vse do najhujšega, ko je ostal brez obeh nog. Nihče od nas ne more doumeti duševne bolečine, ki jih je trpel pokojni. Osem dolgih let je bil priklenjen na voziček, osem dolgih let je bil kot ujeta ptica, ki so Jo zaprli v kletko, pa se nikakor ne more sprijazniti in se venomer zaletava v kovinaste stene kletke. Pa vendar, kljub težki usodi je svojo bolezen prenašal potrpežljivo. Ure in ure je presedel pri oknu in gledal v bližnje gozdove. Ta prostor bo odslej prazen. Ko smo mu tudi letos kot vsako leto ob izteku starega leta zaželeli srečno 1975, so bile njegove misli že odsotne. Tavale so verjetno od pohorskih do koroških gozdov, ustavljale se pri svojih dragih. Slišal je od daleč padati drevo, prisluhnil petju motorne žage in sekire. Knjiga njegovega življenja je obsegala 74 listov. Napisani na prvi strani z nerazumljivimi besedami otroka, nato jih je pisala trda roka življenja ln končno zadnja stran te knjige, ki je bila napisana prav tako z nerazumljivimi besedami, katerih ni bilo mogoče več razumeti. Razumeli so ga morda le njegovi najbližji, skrbna žena, ki je v teh težkih osmih letih skrbela zanj in pa njegovi otroci. Ošlakov oče bo odslej spal mirno, brez bolečin, brez hrepenenja. Počival bo sredi zelenih gozdov, ki mu bodo šepetali »Vrnil sl se.« Kolektiv Gozdarstva Ravne se bo še vedno spominjal svojega delovnega ln tihega Jurija Ošlaka. V. Gerl PREVEC ČASA NEVERJETNO V DANAŠNJI DOBI, VENDAR GA JE LAHKO RES PREVEC Zimska opojnost me je decembra 1974 zopet zvabila v svoje okrilje. Peti spust, Velika Kopa — Pungart, je bil usoden. Dobila sem »čudovito« poškodbo na levi nogi — spiralni zlom. Toliko načrtov in neizpolnjenega do novega leta: 5. in 6. decembra tečaj v Slovenjem Gradcu, 7. in 8. v Mislinji, 16. decembra začetek osnovnega tečaja v Radljah, letni plan, letno poročilo, sestanek komisije za izobraževanje, sestanek štipendistov in še in še — kje bo čas za vse to, vendar... Zlom — bolnica — operacija — po vzoru Švicarjev. Primariju PLEŠIVČNIKU je tudi naše podjetje prispevalo pred dobrima dvema letoma del finančnih sredstev za ogled nove metode »šraufanja« in uporabe novega materiala — uporabil ga je prvič za mojo nogo in se na ta način oddolžil podjetju, zato pa naj ne bo kdo ljubosumen, ker bi bila rajši kako drugače počaščena. Vendar ležanje tedne in tedne, posebno, ko bolečine pojenj ujejo, spravlja človeka v malodušje. Pomagali ste mi po vaših najboljših močeh to malodušje premagovati. Bili ste resnično toplo človeški — posamezniki, zastopniki sektorjev in tudi vodilni v podjetju. Hvala! Želim le še to, da bi bil take pozornosti deležen vsak član našega kolektiva, ker potem se bo prav gotovo rad z osvežujočimi močni vrnil med nas. In še moto, ki bi moral slediti na koncu: »Ko se ti preveč mudi, se najprej za nekoliko časa vsedi.« Rij a Sekirnik RAZVOJ Komaj sta se oženila že hčerko sta dobila Mati Gozdna oče hip oba zelo sta za procvit Nova oprema hčerka mila kako lepo se je razvila Zelja najina zdaj je ta da zmeraj pridna bi bila Franc Razgoršek, starejši Jožica Tretjak ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi ljube žene in zlate mamice Jožice Tretjak iz Šentilja pri Mislinji se najlepše zahvaljujeva vsem, ki so njen vse prerani grob obsuli s cvetjem ter jo spremljali na zadnji poti. Prav lepa hvala TOZD turizem in gradnje pri Gozdarstvu ln lesni industriji Slovenj Gradec za podarjeni venec. Globoko žalujoča: mož Ivan in hčerkica Anka ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Jurija OŠLAKA iz Raven na Koroškem se želim iskreno zahvaliti kolektivu Gozdarstva Ravne za pozornost in skrb, ki ste jo izkazali svojemu že upokojenemu članu kolektiva. Hvala za darovani venec, za godbo in udeležbo na pogrebu. Ta pozornost nam je bila v teh hudih dneh v veliko tolažbo. Še enkrat iskrena in prisrčna hvala. Ošlak Matilda in otroci Rezultati: Smučanje na Veliki Kopi VELESLALOM — EKIPNO Zenske: Cas 1. skupne službe 2:53,72 Moški: 1. TOZD gozdarstvo Črna 1:57,75 2. Skupne službe 2:05,09 3. TIP Otiški vrh 2:08,31 4. TOZD gradnje in turizem 2:09,93 5. TOZD Nova oprema 2:10,40 6. TOZD TP Pameče 2:11,55 7. TOZD Transport in servisi 2:16,18 8. TOZD TP Prevalje 2:20,95 9. TOZD gozdarstvo Dravograd 2:21,68 10. TOZD TO Podvelka 2:23,58 11. TOZD gozdarstvo Radlje 2:24,18 12. TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 2:38,06 13. TOZD gozdarstvo Mislinja (2 tekmovalca) VELESLALOM — POSAMEZNO Zenske: 1. Dokel Anica, TOZD Nova oprema 0:57,13 2. Pečečnik Tinca, Skupne službe 0:57,54 3. Suler Marta, Skupne službe 0:57,72 4. Raško Bojana, Skupne službe 0:58,46 5. Kremžar Milena, Skupne službe 0:59,15 Moški: 1. Srebre Ivan, TOZD gozdarstvo Črna 0:38,38 2. Plesec Franc, TOZD gozdarstvo Črna 0:38,67 3. Koželj Janez, Skupne službe 0:40,04 4. Konečnik Adi, TIP Otiški vrh 0:40,18 5. Adamič Ivan, TOZD gozdarstvo Črna 0:40,70 6. Stifter Jože, TOZD gozdarstvo Črna 0:41,26 7. Weingerl Borut, TOZD gradnje in turizem 0:41,35 8. Bari Marjan, TOZD TP Pameče 0:42,15 9. Kresnik Janez, TOZD Nova oprema 0:42,17 10. Heinz Janez, TOZD gozdarstvo Radlje 0:42,32 Janez Koželj, dipl. inž. gozd. Pungart, 7. marca 1975 Na smučiščih Velike Kope se je v lepem spomladanskem vremenu zbralo 81 smučarjev trinajstih TOZD gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec, da bi pomerili svoje moči na belih — mestoma že ozelenelih planjavah Pohorja. Zima, ki je prizanesla našim gozdnim delavcem, jo je dobro zagodla TOZD gradnje in turizem, kot vsem tistim, ki jim je smučanje v veselje in razvedrilo. Rezultati že dveh izredno slabih zim se je pokazal tudi na našem tekmovanju. Udeležba je bila sicer zadovoljiva, čeprav na startu ni bilo predstavnikov sedmih TOZD. Pičla je bila tudi udeležba v ženski konkurenci. Poleg tekmovalk iz skupnih služb je nastopila le še Anica Dokel iz TOZD Nova oprema, ki je postala tudi prva zmagovalka naših zimskih iger. V moški konkurenci so po pričakovanju slavili tekmovalci iz TOZD gozdarstvo Črna. Zmagali so tako med posamezniki kot ekipno. Najboljši čas je dosegel Ivan Srebre, na drugo mesto pa se je z minimalnim časovnim zaostankom uvrstil Franc Plesec. Najslabše je namazal smuči Vlado Osrajnik, je pa za požrtvovalnost dobil klobaso. Za izvedbo tekmovanja gre vse priznanje TOZD gradnje in turizem, posebno še Gregorju Pepiju, ki so kljub neugodnim snežnim razmeram odlično pripravili progo. Prav tako se moramo zahvaliti SK Črna za brezhibno izvedbo tehničnega dela tekmovanja. Potrudile in izkazale so se tudi dekleta s Partizanke z »bico« na čelu, saj se nam po tekmovanju ni prav nič mudilo domov. Mislim, da lahko zapišem v imenu vseh, ki so bili na Pohorju »Ni nam žal«. Viharnik izdaja Gozdarstvo ln lesna industrija Slovenj Gradec. Naklada 2800 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Marijan Baškovič, inž., Anica Klavž, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Gerta Jernej in Jurij Sumečnik, odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno 2nideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, 1975. ZVESTI GOZDU Kotnikovi gozdni delavci V Kotnikovi družini na Tolstem vrhu pri Mislinji gozdarski poklic sega daleč nazaj. Gozdni delavec je bil že starejši Kotnik, po vzoru svojega očeta je postal gozdni delavec tudi njegov sin Polda, zdaj pa sta si poiskala delo v gozdu še Poldetova sina Milan in Dušan, vsi trije na sliki. Sami pravijo, čeprav je gozdno delo težko, je pa po drugi strani tudi lepo. Naš posnetek smo napravili pred hišo Kotnikovih, potem ko sta se sinova Milan in Dušan vrnila z očetom z gozdnega dela domov. Foto: F. Jurač Dvorana prosvetnega doma v Šentilju pri Mislinji je bila zasedena do zadnjega kotička — Foto: F. Jurač PRIJETEN 8. MAREC V MISLINJE Za letošnji praznik 8. marec je TOZD gozdarstvo in žaga v Mislinju s sodelovanjem osnovne organizacije sindikata pripravila prijetno proslavo, na katero so bile povabljene vse zaposlene žene in žene vseh zaposlenih sodelavcev. Po svečanem govoru predsednika sindikalne podružnice tovariša Ota Skobirja se je zvrstil prijeten program, v katerem je sodeloval mladinski pevski zbor osemletke in moški pevski zbor »Svobode« iz Mislinja. V posebno dobra razpoloženje pa je navzoče spravila dramska skupina DPD »Svobode« iz Doliča, ki se je predstavila z Medvedovo ljubezensko komedijo v 3 dejanjih »Rendez-vous«. Vse žene so bile s to kulturno prireditvijo zelo zadovoljne. Vsi zaposleni pa so izrazili željo, da bi bilo takih prijetnih prireditev še več. F. Jurač Igralska skupina DPD Svoboda Dolič po uspeli uprizoritvi ljubezenske komedije RENDEZ — VOUS — Foto: F. Jurač