LIST ZA TELESNO KULTURO POE E T Ljubljana, ponedeljek, 6. julija 1964 - Cena 30 din Številka 27 Leto XIX. ME9NAHGM0 TEKMOVANJE V KAJAK SLALOMU Najkvalitetnejša—proga Nobenega prvega mesta za Jugoslovane - Profesorska vožnja Italijana Wi-lija Gerstgraserja v kajaku - Miran Mozetič kljub slabi drugi vožnji obdržat tretje mesto med kajakaši - Od bratov Žitnik smo več pričakovali. TACEN, 5. julija — »Pro-ea .je odlična! Boljša je kakor tista i>red 10 leti, ko .je bilo nrav tu v Tacnu svetovno prvenstvo. Vse priznanje organizator.tem!« Tako in podobno so že pred začetkom velikih mednarodnih tekem v kajak slalomu izjavljali vodje tujih ekip in pa seveda tudi tekmovalci Njihove pohvale pa niso bile le samo sebi namen. Ne! Pro. ga. ki jo lahko razdelimo na tri etape, če se smem tako izražatfi, zahteva od tekmovalcev kar vse tri glavne vrline v prvem delu drznost, v drugem tehnično popolnost in v tretjem moč. To pa je tudi tisto, kar privlači gledalce. Teh se je spričo precej nestalnega vremena zbralo prvi dan tekem le okoli 500. na prebližno 400 metrov dolgi progi pa so videli toliko kvalitetnih voženj da jim vsekakor ni bilo žal, da so si ogledali to veliko prireditev. Ce si ogledamo startno listo, moramo moramo prignati, da je bil sestav tekmovalcev zelo kvaliteten; CSSR in NDR sta poslali večino svojih najboljših tekmovalcev prav tako Italijani, Zahodni Nerpci so poslali zelo močno zastopništvo, dočim za sestav avstrijske ekipe do petka zvečer nismo vedeli. Pa so kljub temu, da imajo sami v teh dneh svoje državno prvenstvo, poslali zelo dobro ekipo. Jugoslovani so šli v boj z vsemi močmi, tako da je bilo pričakovati ostre borbe. Prva disciplina — C—1 — je minila v popolnem obračunu češkoslovaških tekmovalcev, saj je edini njihov nasprotnik — Kranjčan Milan Kosi — moral kmalu odstopiti (že po tretjih vratcih). Da je krmarjenje enosedežnega kanuja res prava umetnost, pričajo tudi kazenske točke, saj si jih je najboljši tekmovalec nabral kar 340 (za primerjavo disciplina kajakov — najboljši 20 kazenskih točk!). Najboljši mojster na progi je bil Jiri Vočka, ki je dosegel obenem najboljši čas v vseh kategorijah — 182,3 sekunde. Borba kajakašev — K—1. — 3Q vzbudila mnogo več zanimanja med gledalci. Kako tudi ne, saj je nastopila vrsta Jugoslovanov, ki so se poizkušali v borbi z ino-zenici, če rečem poskušali, mislim pri tem predvsem na čolne, saj je bila kvaliteta jugoslovanskih precej slabša od tujih: Pa kljub temu smo zabeležili vrsto uspelih momentov. Najprej je s svojo vožnjo navdušil zahodno-neraški tekmovalec Jurgen Albrecht. ki je pokazal veliko znanja, vendar ga je kaj kmalu zasenčil Italijan Wiili Gerstgrasser iz Me-rana. ki se . je . s startno številko 34 pognal na progo Ker je bil edino prvi del tacenske proge po divjosti podoben meranski, smo vedeli, da mu ne bo dela! preglavic. Res ga je mojstrsko izpeljal. V nadaljevanju pa je spravil na noge gledalce. Brez napaka je izpeljal tudi najzahtevnejši teh-skladnost gibov sta prej spominjala na balet kakor na vožnjo v divje razpenjeni vodi. To mu ja končno tudi prineslo zasleženi uspeh — prvo mesto. Prav težko smo pričakovali, kako bodo izvozili Jugoslovani. Pokazalo se je, da . veteran kajaškega športa iz Nove Gorice Miran Mozetič še ni za v staro šaro. saj je presenetil z izvrstno vožnjo. Uvrstil se je na tretje mesto. Ostali Jugoslovani pa so več ali manj razočarali. čeprav je moštveno tekmovanje običajno najzanimivejši del, so bile vožnje prvega dne vse v znamenju preizkušanja proge za odločilni dan— nedeljo. Kakor izgle-da, bodo' Jugoslovani tu posegli v borbo za prvo mesto, saj svetovni prvaki — NDR — ne vozijo preveč homogeno; zatika se jim p d paru Merkel—Merkel.! REZULTATI PRVEGA DNE. KATEGORIJA C—1: 1. Vočka 182,3 (340 kaz. točk), 2. Kreiza (oba Slavia—Praha) 259,8 (360). 3. Sodomka 331,1 (310), 4. Vlček (oba Pardubice) 271,1 (530), 5. Baumruk (Djmairio Praha) 259,8 (550). KATEGORIJA K—I; Gerstgrasser W. Merano—It.) 205,8 (20?, 2. Albrecht J. (ZRN) 210 (60), 3. Mozetič M. (NG) 216 (110). 4. Souček (Slavia Praha) 212 (120), 5. Spacal (NG) 221,1 (150). P rog n v Tacnu zahteva odlične sposobnosti tekmovalcev TROBOJ PLAVALCEV DUNAJ - TRST - LJUBLJANA Dunaj ponovno zmagovalec Ljubljana iroiji s točko manj kot Trst - Dobri rezultati ljubljanskih plavalcev Valič 13:50 J na 5000 m v Moskvi MOSKVA, 5. jul — Vd&raj se je pričelo tradičionalno tekmovanje za »Memorial bratov Znamenskih« z udeležbo 600 tekmovalcev iz 14 držav. Najugodnejša vest iz jugoslovanskega tabora je poročilo o novem državnem rekordu Sime Važioa, ki je preteke; 5000 m v 13:50,0, kar je aa 8,8 sekunde hitreje od dosedanjega rekorda Mugioše. Zelo dobro se je boril tudi Roman Lešek v skoku ob palici In je s 4.70 m osvojil drugo mesto. NAJVAŽNEJŠI REZULTATI — 100 m: Figuerola (Kuba) 10.2, 5000 m Orentas (SZ) 13:45,0, Wiggs (V. B.) 13:41 ' •=»•>- ' • - 3 8, MEDNARODNE 110 m ovire: Mihajlov (SZ) 13,9, daljina: Barkovski (SZ) 7,87, palica: Tomasek (Č3SR) 4.B0.,; 4x100 m: SZ 40,0, ženske — 100 m: Sobian (Kuba) 11,6, daljina: ščelkanova (SZ) 6,70, (svetovni rekord), krogla: Press (SZ) 17,82, kopje: Gor-oakova (SZ) 54,74, 1x100 m: Sovjetska zveza 45,3, peteroboj: po treh panogah vodi Press (SZ) s 3.060 točkami. Stamejčičeva pa je z 2,740 na sedmem mestu. NAJBOLJŠI LETOŠNJI RE ZULTATI V TEKU NA 5000 m V EVROPI: 13:38.6 Bototrdkov (SZ), 13:43.4 Roelants (Belgija), 13:45.0 Orenntas (SZ), 13:45.6 Wiggs (Vel. B ), 13:49.8 Ba-rabas (Romunija), 13:50.0, Važič (Jug), 13:53,6 Jazy (Fr), 13:55.8 Turin (SZ), 13:56.0 Helmich (ČSSR). VESTI movanju za olimpijsko ekipo ZDA v atletiki so bili doseženi števii-bi odlični rezultati: 100 m Jackson 10.1, Ashworth 10.1, 110 m ovi-re Jones 13.4, 400 »ti ovire Lučk 49.9, Cawley 49.9 višina Thomas 2 daljina Boston 8.37 (boljše £ vetovnega rekorda, vendar ne priznan zaradi premočnega ve-tra v hrbet), Horn 8.22, palica Pennel 5.03, krogla Long 19.74, disk Oerter 61.54, kladivo Connol- !y 08.68. ANDORRA — V 13. etapi kolesarske dirke po Franciji je zma-Sal Spanec Jimenez. V skupni oce-ni ni prišlo do bistvenih spre-jnemb in vodi Še vedno Francoz ^foussard z 1:11 minute predno-pred svojim rojakom Anqueti-1oni. Na amaterski dirki je v 4. zmagal Poljak Gavvliczek, v skupni oceni pa vodi Spanec Gar-Od Jugoslovanov je najboljši aienčič na 20. mestu, Bajlo je ^ Ukmar pa 34. LEVERKUSEN — Zahodnonem-Kl atlet Wolfgang Reinhardt je skokom 5.11 m dosegel nov ev-opski rekord, ki je za 9 centimetrov boljši od rekorda tekmo-NDR Preussgerja. MOSKVA — Na prvenstvu Sov- jetske zveze v gimnastiki vodi po povesnih vajah Titov z 58.10 toč-pred Lisickom 57.95, Leontije-h7-80' šaklinom 57.70 in Ker-aemeiidijem 57.55. --ONDON — Angleške atletinje r_ kar štirikrat izenačile dva ev-tof, akorda. Na 100 yardov so n* L?-yman- Rand in Arden 10.6, Ud 220 yardov pa Arden 23.6. G er e jeva 2, - Stamej-eičeva in Špan 6. v Moskvi MOSKVA, 5. julija — Današnje nadaljevanje »Memoriala bratov Znamenskih«, čeprav v nekoliko slabših tekmovalnih pogojih od včeraj, je ponovno dalo odlične rezultate. Omenili bi samo del najboljših: 200 m: Badenski (Polj) 20.9, S00 m: Tolp (SZ) 1:47.8, 400 m ovire: Anisimov (SZ) 50.8, kopje: Sidlo (Polj) 85.03, Lusis (SZ) 82.35, kladivo: Klim (SZ) 66.58, krogla: Varanauskas (SZ) 18.85, ženske: 200 m. Cobian (Kuba) 23.7, 800 m: Orik (SZ) 2:05.4, 80 m ovire: Balzer (NDR) 10.6, Kulkova (SZ) 10.6, peteroboj: Press (SZ) 4946, Kar-das (SZ) 4772, Stamejčičeva je bila šesta s 4551 točkami. Jugoslovani niso bili preveč uspešni, najboljša je bila Ge-rejeva z drugim mestom v skoku v višino s 170cm, medtem ko je bil Špan šele šesti na 3000 m zapreke z 8:43.3, Rezultati: 1500 m: Salinger (CSSR) 8:42.8, 3000 m zapreke: Narodnicki (SZ) 8:38.2, ženske: višina: Bleda (Polj) 173, disk: Press (SZ) 58.38. Precej narasla in zelo kalna voda je glavna značilnost današnjega nadaljevanja. Povzročila je ogromno število prevrnitev in neprostovoljnega kopanja. Pri tem so zlasti prednjačile ženske in mlajši, Nadaljevanje na 2. strani DUNAJ, 5. julija. Tudi na letošnjem troboju mestnih reprezentanc plavalcev in plavalk Dunaja, Trsta in Ljubljane se je ponovila približno ista slika kot lani na enakem troboju v Ljubljani. Zmagala je namreč reprezentanca Dunaja pred Trstom in Ljubljano. Tokrat so bili Tržačani za točko boljši od Ljubljančanov in se tako oddolžili za lanski poraz v Ljubljani. Ljubljanski plavalci so bili ob težkih pogojih in zgodnjem terminu dokaj dobri in so nekateri (Souva-nova, Ogrin, Orel, Daneu, MEMORIAL BRANKA ZIHERLA Prepričljiva zmaga skakalcev Ilirije (Lk) 116,51, Kotor (ID 114,86, kežič (11) 68,75, Miovič (li) Krošelj (II) 107,50, deska 3 m 65,82, Antončič (Lj) 49,76, mladinci: Dumid (J) 95,54, ekipe: Ilirija 1105,93, Medive-Gaber (li) 77,73, Milenkovič šoak 532,77, Ljubljana 400,89, (II) 72,86, stolp, članice: Lu- Jedinstvo 177,41, Triglav 100,73. SEHOSLOVRSKI REPREZENTANTI V TRBOVLJAH Trbovlje : Praga 16:26 (9:12) LJUBLJANA, 5. jul! Včeraj je bila na kopališču Ilirije v Ljubljani največja letošnja skakalna prireditev v Jugoslaviji — Memorial Branka Ziherla Nastopilo je 31 skakalcev in skakalk iz 5 jugoslovanskih klubov. Med ekipami so premočno zmagali skakalci ljubljanske Ilirije pred tekmovalci iz Zagreba in s tam dokazali, da sodijo še vedno med najboljše kolektive v držav. Po tekmovanju se je sestala zvezna komisija za skoke v vodo pri PZJ, ki je na osnov: doseženih rezultatov določila reprezenntanco Jugoslavije za mednarodna tekmovanja s Poljsko, Avstrijo, Bolgarijo in Italijo. V reprezentanci so: Keber, Krošelj, Peterlin, Jankova, Lukežlčeva, Miovičeva iz ljubljanske Ilirije, Obšte-bar in Košorok iz PK Ljubljane, Sutlovič in Duntc iz Jedin-Stva — Zadar in Bezič iz Zagreba. Miovičeva, Lukežičeva in Jenkova pa so kandidatke, ki še bodo pod vodstvom trenerja Keber Milana pripravljale za evropsko prvenstvo v skokih v vodo, ki bo leta 1965 v Londonu. Rezultati: stolp, člani: Ob-štetar (Lj) 126,35, Bezič (MDV) 112,02, Gabijan (11) 97,80, stolp, mladinci: Sutlovič (J) 90,04, Kranjec 75,12, Jurca (oba E) 54,56, deska 3 m članice: Jenko (II) 99,56, Antončič (Lj) 88,35, Dolinar (II) 86,30, deska 3 m mladinke: Miovič (E) 98,39, Lukič (Mclv) 79,67, Štefane (11) 68,64, deska 3 m, člani: Košorok TRBOVLJE, 5. jul. Češkoslovaška rokometna reprezentanca je na gostovanju po Sloveniji najprej nastopila v Trbovljah. Češkoslovaški reprezentanti so nastopili pod imenom Praga. Okrog 1500 gledalcev je povsem prišlo na svoj račun, škoda, da je po odmoru začelo deževati in gostje niso mogli pokazati vsega, kar znajo. Rezultat je zlasti v prvem polčasu zelo ugoden za domače igralce. Navijači so bili z igro novega ligaša zadovoljni le v prvem polčasu, ko so tudi videli zares dobro igro in vse odlike dobrega rokometa. Domači so odlično začeli z dvema lepima goloma Škrinjarja in vodili z 2:0. Vse do 25. minute je bila igra enakovredna, . nato pa so Cehoslovaki po zaslugi odličnega kapetana Mareša in visokega Brune odšli z rezultatom 9:12 v slačilnico. Po podmoru so Cehoslovaki uprizorili pravo streljanje na vrata Marguča, ki tokrat žal ni imel najboljšega dne. Sicer so bili streli odličnih gostov zelo precizni in skoraj neubranljivi, Trboveljčani so se prehitro utrudili in njihove akcije so bile medle in neučinkovite. »Najboljši v moštvu Prage so -bili Bruno, Havlik, Mareš in ing. Arnošt, pri domačih pa Škrinjar ter rezervni. vratar Kern. Trbovlje: Kern, Šparnblek 3, Jelen, Bašič 2, Škrinjar 4, Kmetič 2, Ačkun 2, Dornik 1, Berdnik 1, Jekoš, Mrežar 1, Marguč. Praga: ing. ,, Arnošt, Aška-rvan, Mareš 4, D jakov 1, Frolo 1, Havlik 2, Ražek 2, Vitoslavski 3, Bruna 8, Svi-tak 3, Hadrava 2. Sodniki: Milič ter Moder Savčič. Bralcem v Celju se opravičujemo, da v nedeljo zvečer nismo | mogli prodajati našega lista ob predvideni 1 uri zaradi okvare v tiskarni nBeio«. Breskvar: dosegli tudi osebne rekorde. Rezultata Souva-nove in Breskvarja pa sta boljša od republiških rekordov. Ljubljanski plavalci bodo jutri odpotovali v CSSR, kjer se bodo v Plznu pomerili z domačimi plavalci. Rezultati — moški — 400 m: 1. Kleisch (D) 4:42.3, 2. Orel (L) 4.54.6, 3. Breskvar (L) 5:01.4, 100 m Matei (T> in Dermastia (L) 1:00.0, 5. Orel (L) 1:02.9, 200 m prsno: 1. Haber (D) 2:43,1, 2. Snitzl (D) 2:47.7, 3. Ogrin (L) 2:51.1, 4. Zavernik (L) 2:59.0, 200 m metuljček: 1. Nem (D) 2:30.6, Beckart (D) 2:34.5, 3. Brinovec (L) 2:34.8, 4. Vošnjak (L) 2:41.0, 200 m hrbtno: Suda (D) 2:22.0, 2. Vrbovšek (L) 2:25.0, 3. Daneu (L) 2:31.1, 4-krat 100 m mešano: Dunaj 4:30.1, Ljubljana 4:35.6, Trst 4:53.8, ženske: 100 m Paukerl (D) 1:06.3, 2, Passagnoli (T) 1:09.3, 3. Trtnik (L)l:12.7, 6. Holec (L) 1:23.4, 400 mf: 1. Zethi (T) 5:38,1, 2. Krasch-na (D) 5:49.1, 3. Souvan (L) 5:54.7, 5. Trtnik (L) 6:13.7, 200 m prsno: 1. Filipovits (D) 2:56.0, 2. Sguagliotti (T) 3:07.5, 3. Peterman (L) 3:10.5, 5. Linhart (L) 3:24.9, 100 m hrbtno: 1. Hafner (D) 1:13,7, 2. Da-bretto (T) 1:18.5, 3. Souban (p 1:19.5, 6. Holec (L) 1:32.0, 100 m metuljček: 1. Sethi (T) 1:16.7, 2. Filipovits (D) 1:18,8, 3. Roš (L) 1:33,7, 6. Peterman (L) 1:37.S, 4-krat 100 m mešano: Dunaj 5:11.5, Trst 5:15.2, Ljubljana 6:02.8. Končni vrstni red po točkah: Dunaj 205, Trst 110, Ljubljana 109. M. Prešern Jugoslovanski kolesarji šesti FOIX, 5. julija — V V. etapi amaterske kolesarske dirke po Franciji je zmagal Francoz Letorte, najboljša Jugoslovana pa sta bila Bilič in Pavlik na 31. in 32. mestu. V skupni oceni vodita med posamezniki Španec Garcia,, med ekipami pa Španija. Jugoslavija je trenutno ’ na 6, mestu, med posamezniki pa je Valenčič še vedno 20. KOŠARKARJI ZA POKAL ZADRA Popoln uspeh jugoslovanskih košarkarjev ZADAR, 5. julija. — V okviru priprav za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu so imeli najboljši jugoslovanski košarkarji že prve desetdnevne skupne priprave v Beogradu. V torek zvečer pa so se zbrali v Zadru, kjer A in B moštvo sodeluje na meddržavnem turnirju za pokal Zadra. Kot smo pričakovali reprezentanci Madžarske in Finske, nista predstavljali večje ovire za naše izbrano moštvo. Ugodno pa je presenetila B reprezentanca, ki je premagala sicer odlične in nevarne Fince. Od slovenskih reprezentantov nastopa Ivo Daneu v A moštvu, medtem ko Eiselt in Bassin v B reprezentanci. Kot poroča komentator, je bil prav Bassin poleg Troskota eden izmed najboljših igralcev v srečanju s Finci ter je prav največ doprinesel za popoln uspeh B moštva. V času ko to poročamo,' so na sporedu še zadnji tekmi turnirja in sicer Jugoslavija A : Finska in Jugoslavija B : Madžarska. Zmaga naših košarkarjev nad Finci ne bi smela biti vprašanje,, čeprav so le-ti v svoji drugi tekmi precej nepričakovano odpravili reprezentanco Madžarske. B moštvo se bo pomerilo še z reprezentanco Madžarske. Po odlični igri naših mladih reprezentantov proti Finski in porazu Madžarov proti Finski, bi morda tudi v tem srečanju lahko prišlo do presenečenja in tako tudi do popolnega uspeha jugoslovanskih košarkarjev. JUGOSLAVIJA A : JUGOSLAVIJA B 101:64 H5:21) JUGOSLAVIJA A: Gordič 16, Korač 26, Kovačič 11, Djerdja 4, Ražnjatovio 8. Daneu 8, Petriče-viČ 11, Nikolič 12, Djurič 3. JUGOSLAVIJA B: Cermak 14, Skansi 8, Cvetkovič 18, Troskot 12, Vicentič 6, Prag 5. FINSKA : MADŽARSKA 72:59 (28:29) JUGOSLAVIJA B : FINSKA 71:56 (32:32) JUGOSLAVIJA B: Bassin 10, čermak 4, Skansi 10, Cvetkovič SLOVAN : BOSNA 52:33 (20:16) Ljubljana, 5. jul. V tekmi IX. kola, ki je bilo odigrano na igrišču v Tivoliju, so si igralke Slovana priborile prvo zmago v zvezni ligi. Po enakovredni igri v prvem delu so domače igralke z bolj umerjeno in premišljeno igro v nadaljevanju povsem strle odpor gostij iz Sarajeva in zasluženo zmagale. Bosna je sicer v prvih minutah dru- 18, Troskok 12, Vicentič 2, Kasun 9, Prug 6. FINSKA: Maninen 6, Limo II. 13, Lampen 17, Lanti 2. Limo I. 4, Pilkevara 16. JUGOSLAVIJA A : MADŽARSKA 77:48 (43:13) - JUGOSLAVIJA A: Gordič 14, Korač 15, Rajkovič 1, Kovačič 8, Dierdja 6, Ražnjatovič 2, Daneu 10. Petričevič 7, Nikolič 2, Djurič 12. MADŽARSKA: Temesvari 10, Gabany 2, Polit 2, Koczka 3, Kun-zar 2, Lendavi 4, Bencze 11, Racz 6, Tvorcii 6, Kagyal 2. gega dela igTe skušala nadoknaditi zamujeno, kar pa jim ni uspelo ob izredno požrtvovalni igri igralk Slovana. Pred okoli 100 gledalci sta sbdila Mihajlovič in Prelogo-vič iz Zagreba. Slovan: Goršič 8, Štepec 3, Marenčič, Težak 13, Jelen, Bučar, Drinovec 5, Berce 6, Erzar 8, Perovšek, Žitnik 9 Bosna: Tomanič, Cvijdč 10, Janjič 4, Bogdanovič 8, Avda-kovič 1, Kranjc 8, Grajzar 2, Cvijovič, Dursum, Medvešček. MLADA BOSNA : OLIMPIJA 55:44 (22:16) Sarajevo, 5. julija. Igralke Olimpije se v odsotnosti svoje najboljše igralke Derma-stieve (še ni okrevala od poškodbe) in mlade igralke Šiftarjeve v včerajšnjem pomembnem srečanju proti domači Mladi Bosni nikakor niso mogie znajti. Poleg tega pa jih je spremljala tudi smola, saj žoga kljub dobro odmerjenim strelom nikakor ni hotela v koš. Zanimiv je bil predvsem drugi del igre, ko so Ljubljančanke znižale prednost Mlade Bosne, kipa je v finišu povsem zanesljivo zmagala. Pred okoli 500 gledalci sta sodila Jakšič in Protič iz Beograda. TREŠNJEVKA : LOKOMOTIVA 71:41 (37:16) SPLIT : CRVENA ZVEZDA 41:79 (19:34) C. zvezda 990 573:368 18 Trešnjevka 9 7 2 568:395 14 Radnički 8 6 2 598:381 12 Partizan 8 5 3 520:383 10 Split 9 5 3 492:534 10 M. Bosna 9 4 5 397:458 8 Olimpija 9 4 5 415:519 8 Lokomotiva 9 2 8 380:509 4 Slovan 9 1 8 353:489 2 Bosna 9 1 8 321:581 2 V času poročanja še nismo prejeli rezultata srečanja med Radničkim iz Beograda in Partizanom iz Novega Sada. BRŽflVHO ATLETSKO PRVENSTVO Zfl STftREJSE MLADINCE V Celju beograjski Partizan OELJE, 5. jul. — v Ge- REZULTATI — 100 m: 1—2. Levar (Ml), Pajevič (P) 11.1, 3. Šketa (KI) 11.2, krogla: 1. Gredel (Ml) 15:68, 2. Drudič (Pi 13.42, 3. Popovič (P) 13.40, 1.000 metrov: 1. Telenta (Ml) 236.5, 2. Krsmanovič (P) 236.8, 3. Švorc (Ml) 238.6, višina: 1. Medvešček (KI) 190, 2. Motok (OS) 185., 3. NbVosel (Ml) 180, 110 m ovire: Kranjc (KI) 15.6, 2. Dragaševič (P) 15.6, 3. Košir (OS) 15.7, kladivo: 1. Gredel (Ml) 57.02, 2. Obre-novič (P) 51.82, 3. Ferenče-vič (Sl) 49.40, kopje: 1. Drudič (P) 54.19, 2. Rajh (Lj) 50.52, 3. Založnik (Lj) 49.94, 2.000 m: 1. Geohelli (Lj) 5:55.0, 2. Radenkovič (P) 55.9, 3. Stefanovič (P) 5:59.2, 400 m: Buač (Sl) 51.4, 2. Triskovič (P) 51.8, Gorenc (OS) 52.6, palica: Sulič (Ml) 3j)0, Bregar (KI) 3.80, Jeglič (OS) 3.70, 1.500 m ovire: 1. Mole (OS) 4:21.0, 2. Ibrak (Sl) 4:21.8, 3. Has (Sl) 4.31.0, daljina: I. Stojanovič (P) 6.65, 2. Šketa (KI) 6.53, 3. Henigman (KI) 6.39, disk: Gredel (Ml) 51.95, 2. Gajšek (KI) 46.30, 3. Leskovšek (KI) 44.92, 4 x 100 m: Partizan 44.4, Kladivar 44.8, Mladost 45.1. — Končni vrstni red: Partizan 232, .Mladost 211, Kladivar 188, Olimpija - Svoboda 156, Slavonija 137, Ljubljana 126. K. J. TURNIR MLADINSKIH REPREZENTANC V MARIBORU Še vedno brez odločitve MARIBOR, 5. jui. — V soboto se je v Mariboru pričel 9. medno-rodni turnir mladinskih mestnih reprezentanc v nogometu, na katerem sodelujejo poleg domačinov še Beograjčani in mladinci iz Neaplja. Reprezentanca Prage iz neznanih vzrokov ni prispela v Maribor. V odločilnem srečanju sta se pred približno 1000 gledalci reprezentaci Beograda in Maribora • razšli z neodločenim izidom 2:2 (1:1). . V prvem srečanju v soboto popoldne pa so Beograjski mladinci pregazili repr. Neaplja s 6:0 <2:0). Zadnja tekma med Mariborom In Neapljem bo odigrana jutri, vse pa kaže, da bo končni zmagovalec repr. Beograda. ZVEZNA ŽENSKA KOŠARKARSKA LIGA DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO ZA MLAJŠE MLADINCE Crvena zvezda petnajst točk pred Branikom Maribor, 5. jul. Na stadio-mnogo boljše rezultate. Na celotni prireditvi sta imela največ uspeha Muškovič (C. z.), ki je v teku na 300 m dosegel rezultat 35.5, kar je le za dve desetinki sekunde slabši od državnega rekorda in Satler (Tr), ki je vrgel kroglo 15.86 m. Ostali rezultati — ekipno: Crvena zvezda 203,5 točke, Branik ;87.5, Kladivar 132.5, Triglav 131, Slo-boda 122, Olimpija^voboda 97,5. Posamezniki — kladivo: Kisid (Sl) 44.90, Lešnik (Br) 44.85; 100 m ovire: Kunej (KI) 14.2, Gorjanc (O-S) in Bizjak (Br) 15.0; 100 m: Mu-škovid (C. z.) 11.0, Majstoro-vid (C. z.) 11.6, Kosi (Br) 11.8; kopj'e: Kovdar (KI) 54.95, Tratnikar (Br) 50.30; 300 m: Muškovič (C. z.) 35.5, Kosi (Br) 36.6; višina: Smrekar (O-S) 180, Ušen (Br) in Lajbaher (Tr) 175; palica: Došek (Sl) 330, Pipan (Br) 320; krogla: Satler (Tr) 15.86, Kogovšek (Tr) 15.45, Gyorfi (Br) 14.75; 1000 m: Zalokar (Br) 2:42.6, Panič (C; z.) 2:34.3, daljina: Žutid (C. z.) 646, Slavič (C. z.) 618, Kunej (KI) 610; disk: Kogovšek (Tr) 42.30, Fister (Tr) 36.49; 4x100 m: Crvena zvezda 45.5, Branik 46.7, Kladivar 46.7 itd Kolesarski dirki! ob »Dnevu borca« SKOPJ, 5. julija — Zmagovalec VIII. tradicionalne kolesarske dirke »Dan borca«, ki je bila na progi Skopje— Gostivar—Skopje in Skopje —Vranjska banja—Skopje, je član ljubljanskega Odreda Pavle Židan, med ekipami pa je prvi ljubljanski Odred. Židan je 320 km dolgo progo prevozil v 9:21,45, duigo in tretje mesto sta osvojila njegova klubska tovariša Pečnik in Gros. NIŠ, 5. julija — V drugi etapi kolesarske dirke ob dnevu borca na progi Sve-tozarevo—Aleksinac je zmagal čubrid pred Škerljem. Od 47 kolesarjev jih je na cilj prišlo le 43. Med tistimi, ki so odstopili je bil tudi znani reprezentant Nevio Valčič, ki je imel defekt. Končni zmagovalec dirke je Čubrid, 2. Škerlj, 3. Valenčič. izdaja tiskovni svet »Polet« - Ureja uredniški od- i J bor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — fj 1 Rokopisov ne vračamo - Tisk tiskarne ČP »Delo« 1 1 v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 1 g 5/III, uprava: Miklošičeva 4 - Poštni predal 377 — 1 g| Čekovni račun: 800-11-608-63 — Telefoni:- uredništvo: jj g 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 - | Letna naročnina 1600 din polletna 800 din. Eij!l!llill|jj||j|j!||!!j!!!j[i!|jit|il!j|jjlj!!!ltlitl!jij!!fi|j!li;jji|j!||[|j[]!|[;|i];!ji|Jjljj[|j!|i||j|!|it|[;j;|!ji!!|!!!|;|||||j;!!!||||f^!!i;|j;|!;!jj||j||!||;i!i|i!|!j||||jj||j|!;i|!ji!|i^ Najkvalitetnejša Nadaljevanje s 1. strani neizkušeni tekmovalci.. Sicer pa so glavni pretendenti za prva mesta, ponovno vozili sigurno in tako v končni razvrstitvi, kjer se upošteva najboljši dosežek obeh dni, nismo zabeležili kakih posebnih premikov. Edino svetlo presenečenje za Jugoslovane pomeni izvrstna vožnja Bogdana Sveta, ki se je s 26. mesta premaknil na osmo. V ostalem sta danes ponovno presenetila Vzhodna Nemca Loack—Lučk, ki sta v kategoriji C-2 moški zasedla prvo mesto in ju nista mogla ogroziti niti svetovna prvaka brata Mer-kel. 370.9, 8. Svet (KK Lj) 389.3, Kategorija C-2: 1. Noak— Lučk (DRN) 266.6, 2. Brata Merkel 299.8, 3. Heindrich —Lansky (ČSSR) 356, 4. Hippaff—Landers (NDR) 363.3, 5. brata Žitnik (KK Lj) 366.2. Kategorija K-l ženske: 1. Zverinova 453.2, 2. Kobe-sova 755.4, 3. Cypryanova 907.3, 4. Rajska 1008.5, 5. Kubcova (vse ČSSR) 1105.1. Končnih rezultatov v disciplinah C-2 mix in ekipno žal ne moremo objaviti, ker jih organizatorji še niso izračunali do zaključka redakcije. Kategorija K-l ženske: 1. Zverinova 255,5 (450), 2. Kobesova (obe Slavia) 225,4 (530), 3. Ciprčanova 257,3 (650), 4. Stranska (obe Par-dubice) 175,8 (1060). Kategorija C-2: 1. Hendrich — Lansky (Pardubice) 236 (120), 2. Hippaff — Landers (DRN) 233,3 (130), 3. Žitnik — Žitnik (KK Lj.) 246,2 (120), 4. Merkel - Merkel (DRN) 351 (130), 5. Noak - Lučk (DRN) 322,1 (140), kategorija C 2 (dvojice mešano): 1. Grabo (Lan-der) DRN 225,1 (170), 2. Tesso (Wunderlich, DRN) 334,2 (300), 3. Hragilova — Jeflička 213,4 (700), 4. Novakova (Novak 1261,4 (670), 5. Bartova — červenka (vsi Slavi-ja, Praga) 353,4 (600), kategorija 3 x K 1 moški: 1. ZRN 350,5 (250), 2. Slavi ja I (Praga) 260,6 ( 340), 3. Italija — Avstrija 268,1 (400), 4. Avstrija II 407,5 (600), 5. Moše Pi-jade I (Skopje) 335,8 (790), kategorija 3 x C 2 (moški — dvojice mešano): 1. DRN 345,8 (310), 2. DRN II 320,1 (630), 3. KK Ljubljana II 372 (690), 4. CSSR — Avstrija 415,2 (880), 5. Slavi ja — •Praga 426,1 (1130). S. JUVANC Končni rezultati: Kategorija C-l: 1. Vočka 514.6, 2. Baumruk 550, 3. Kreiza 629.8, 4. Sodomka 641.1, 5. Vlček (vsi ČSSR) 801.1. Kategorija K-l: 1. W. Gerstgrasser (It) 225.8, 2. J. Albrecht (ZRN) 263.1, 3. Mozetič (NG) 326.0, 4. Souček (ČSSR) 332, 5. Spacal 348.7, 6. Jug (oba NG) 356.9, 7. P. Albrecht (ZRN) AVT0-M0T0 DIRKE ZA GORSKO HITROSTNO PRVENSTVO Uspeh slovenskih tekmovalcev progi. BANJA LUKA, 5. julija. Nad 80 vozačev iz vse države se je včeraj popoldne v Banja Luki udeležilo av-tq;motQ - dirk za gorsko hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Vozili so na 4.5 km MEMORIAL BORISA ŠKANATE Ponovna zmaga Kore Beograd, 5. jul. Včeraj je hrbtno ženske: Ormandžjjeva bil v Beogradu mednarodni /(Bolg) 1:20.0, Bilič (J) 1:20.9; - plavalni miting, na katerem so nastopili plavalci iz Madžarske, , Romunije, Avstrije, Italije, ČSSR, Bolgarije in Jugoslavije. Najzanimivejša je bila prav borba v disciplini 100 m hrbtno za Memorial Borisa škanate, kjer je tako kot lani zmagal italijanski rekorder Rora v času 1:03.0 pred Vrbovškom 1:05.0, Dor-čičem 1:06.2, Martonfijem (Madž) 1:06.6, Wallandom (A) 1:06.5, šerbanom (Rom) 1:08.6, Dl Pretejem (It) 1:09.7. Zmagovalci ostalih 8 disciplin srečanja so bili: 100 m 200 m prsno: Djedov (J) 3:00.3, Novakova (ČSSR) 3:04.0; 100 m prosto: Fričova (ČSSR) 1:09.0, Verzi (K) 1:09.6; moški — 100 m prosto: Koelly (A) 56.8, Bianchi (It) 56.9, Walland (A) 57.1; 200 m prsno: Seganyi (Madž) 2:40.8, Očenašek (ČSSR) 2:43,6, Pe-ričič (J) 2:49.5; 100 m metuljček: Ziegler (A) 1:03.0, Zlatic (J) 1:04.1; 400 m prosto: Diajovič (J) 4:33.4, Bian-čhd (It) 4:42.0 BEOGRAD : BUDIMPEŠTA 2:3 (2:2, 0:1, 0:0, 0:0) TEKMOVANJE ZA POKALA TAŠMAJDANA IN SALATE Jugoslovanke prve Pretekli teden je bilo v Beogradu tekmovanje ženskih reprezentanc Jugoslavije, Madžarske, ČSSR in Romunije za pokal Tašmajdana. Naše rokometašice so po dogri igri zasluženo osvojile prvo mesto. REZULTATI: Jugoslavija : ČSSR 13:7 (6:3), Romunija : Madžarska 7:7 (3:3), ČSSR : Madžarska 5:5 (1:3), Jugoslavija ; Romunija 6:4 (4:4), Madžarska : Jugoslavija 7:6 (5:4), ČSSR : Romunija 8:5 (5:3). Jugoslavija Madžarska ČSSR Romunija Madžarska Poljska 3 2 0 1 54:59 4 3 0 0 3 35:71 0 dolgi progi. V kategoriji motorjev do 50 cpm je zmagal Janko Štefe s povprečno hitrostjo 67.75 km/h. Zmagovalec v kategoriji 125 ccm je Leon Pintar s povprečno hitrostjo 78 km na uro V kategoriji motorjev 250 ccm pa je bil najhitrejši Sulejman Nuhič, član ekipe BiH, ki je vozil s povprečno hitrostjo 81.90 km na uro. V kategoriji motorjev s prikolico je spet zmagal član slovenske ekipe Norbert Salohir s sovozačico sestro Marto. Dosegel je povprečno hitrost 71.90 km/h. V kategoriji avtomobilov do 850 ccm pa je zmagal Matevž Štefe in dosegel 74.10 km/h. Po tej dirki, ki je postala tradicionalna v tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije vodi ekipa Slovenije s 16 točkami, druga je Bosna in Hercegovina s 14 in tretja Hrvatska z 9 točkami. Portisch osmi kandidat — V izločilnem dvoboju za nastop na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo je Portisch (Madž) premagal velemojstra Reshewskega (ZDA) z 2.5 : 0.5. Tako je Portisch postal osmi kandidat, njegov prvi nasprotnik pa bo bivši svetovni prvak Tal j. 3201 25:18 4 3 12 0 19:18 4 3 1 1 1 20:23 3 3 0 12 16:21 1 V Zagrebu pa so se reprezentance Jugoslavije, Madžarske, ČSSR in Poljske pomerile za pokal Šalate. Prvo mesto sd je priborila reprezentanca ČSSR, jugoslovanski rokometaši pa so zasedli 2. mesto. REZULTATI: Jugoslavija : Madžarska 20:15 (11:7), ČSSR : Poljska 14:9 (7:5), Poljska : Madžarska 15:28 (5:11), Jugoslavija : ČSSR 12:18 (6:10), ČSSR : Madžarska 24:11 (12:5), Jugoslavija : Poljska 29:11 (16:5). ČSSR 3 3 0 0 56:46 6 Jugoslavija 3 2 0 1 51:44 4 CELJE o lep napredek. 0 Kako je ta panoga razvita drugje po svetu? — Posebno v ZDA je za botvling izredno zanimanje. Tam imajo 20 milijonov aktivnih igralcev. Temu primer- — Podjetja res kažejo premajhno razumevanje za nastop naših reprezentantov na pomembnih mednarodnih tekmah. Za šestdnevne priprave v Cerknici je dopuste plačala Kegljaška zveza Jugoslavije. Za sedemdnevni nastop na evropskem prvenstvu pa so naši reprezentanti porabili svoje osebne dopuste ... Mar jan Gogala ' TRMBmRnRffl&Knsani 12-dnevni izlet s posebnim letalom na OLIMPIJSKE IGRE Prijave sprejemajo —vse poslovalnice KOMPASA ! Možnost obročnega plačila! KOŠARKARSKI KOMENTAR OSARKARJI „LE$0NITA“ pred svojim največjim uspehom DRŽAVNO PRVENSTVO V M0T0RI2MU IN AVTOMOBILIZMU Slovenski dirkači spet na prvih mestih ~ Preteklo nedeljo je bilo z dvanajstim kolom prekinjeno tekmovanje v moški republiški košarkarski ligi. S tem se je končal spomladanski del tekmovanja, v katerem so bila odigrana tudi še tri povratna kola. Preostalih šest kol jesenskega dela tekmovanja bodo odigrali v avgustu in septembru. Jesenski del tekmovanja se bo pričel s četrtim povratnim kolom že 16. avgusta in zaključil 20. septembra. V prvih dnevih meseca oktobra so namreč na sporedu že kvalifikacije za vstop v zvezno ligo in zato morajo biti republiški prvaki znani že pravočasno. Naslov spomladanskega prvaka so si priborili košarkarji Lesonita iz Ilirske Bistrice. Ti so izgubili le tri tekme v gosteh in sicer v Domžalah s KK Domžale, v Šoštanju z Elektro in v Ljubljani z Ilirijo. Lesonit je bil tudi v preteklih letih eno najboljših moštev republiške lige, vendar je prav letos presenetil svoje tekmece s solidno igro ves čas prvenstva, kar mu je prineslo tudi popoten uspeh. Nasprotno so namreč ostala moštva igrala v zelo spremenljivi formi in bili smo priča večjemu številu presenetljivih rezultatov. Sicer tekmovanje ni bilo tako kvalitetno kot enako v preteklem letu. Letos šo moči nastopajočih bolj ali manj izenačene. Vzrok temu so v nekaterih primerih nove mlade moči v moštvih, po drugi strani pa tudi neresnost posameznih moštev in igralcev in to predvsem v zadnjih kolih tekmovanja. Tako smo bili priče tudi večjemu številu slabih in nezanimivih tekem. Večina moštev ima sedaj že tudi svoje trenerje, in sicer nekdanje igralce zvezne košarkarske lige. To bo v prihodnje prav gotovo mnogo doprineslo k še večji kvaliteti moštev republiške lige. Nekateri trenerji še tudi aktivno nastopajo v moštvih republiške lige ter s svojimi bogatimi izkušnjami iz zveznega tekmovanja mnogo pripomorejo k uspehu na posameznih tekmah. Mnenja pa smo, da bi takšna rešitev morala biti le začasna, saj sicer moštvo, predvsem pa mladi igralci, nimajo pravih možnosti za nadaljnji razvoj, ker vse preveč »sedijo« na klopeh za rezervne igralce. Novinca v ligi Svoboda in Škofja Loka sta se dobro znašla. Z malo več sreče bi se lahko uvrstila tudi na mnogo boljša mesta, saj sta le zaradi neizkušenosti izgubila nekaj srečanj z najtesnejšim rezultatom in tudi šele v podaljških igre. Izmed desetorice zaostaja edino le Triglav iz Kranja) ki ni osvojil še nobene točke. Uprava kluba pa je povsem pomladila moštvo in menjava generacije nujno terja svoje. Mladi igralci, ki so vse do letos tekmovali te v mladinskem moštvu, se razumljivo še niso mogli znajti, čeprav so pokazali precejšnjo mero borbenosti in znanja, četverka v sredini lestvice (Ilirija, Domžale, Elektra in Branik), je letos igrala v najbolj spremenljivi formi, in je tako tudi težko oceniti njihov uspeh v finišu. Zaključek letošnjega tekmovanja bo prav gotovo zelo zanimiv. Favorit je sicer Lesonit, ki vodi pred neposrednima nasprotnikoma Ljublja- Letošnje tekmovanje mladincev in mladink za naslov republiškega prvaka nas je ugodno presenetilo. Tako pri mladincih dobra kvaliteta košarke, ki so jo prikazala prvouvrščena moštva, predvsem pa mladinci Slovana in Olimpije. Ti so v finalnem srečanju prikazali igro ki jo lahko primerjamo s srečanji zvezne lige. Pri mladinkah pa smo bili ugodno presenečeni razen dobre igre prve trojke, še z rekordnim številom ekip, ki so sodelovale na prvenstvu. Vse to kaže, da v Sloveniji vzgajamo nov rod dobrih igralcev in igralk, kar je vzpodbudno za oba sloven ska zvezna Ugaša, žal pa smo razen redkih izjem pogrešali v mladinskih moštvih izrazito visoke igralce, ki jih terja kvalitetna košarka. Slovenijo bosta tako zastopala na prvenstvu SFRJ v konkurenci mladink Olimpija, pri mladincih pa Slovan. Po prikazani igri imata oba lepe možnosti za solidno uvrstitev na državnem prvenstvu. no in AŠK Tivoli z dvema točkama prednosti. Spored tekem zaključnega dela tekmovanja pa utegne v trenutni situaciji kakršna je bila v spomladanskem delu tekmovanja, prinesti še marsikatero presenečenje. Samo tekmovanje je sicer v redu potekalo, razen v zadnjih kolih, ko zaradi poznega termina ni bilo več pravega zanimanja in tudi tekmovalna vnema je povsem popustila. Košarkarska zveza, ki vodi tekmovanje, je prejela do sedaj skupno pet protestov na registracije tekem, ki pa so bili vsi zavrnjeni. Sodniki svoje naloge tokrat niso opravili najbolje, kar pa je bolj ali manj vzrok v neposrečeni izbiri sodniških dvojic za posamezne tekme s strani Zbora sodnikov pri -KZS. Sifcer pa lahko ugotovimo ne glede na prej navedena dejstva, da je tekmovanje v republiški ligi letos tako izenačeno, kot še nikoli do sedaj in je kakršna koli napoved preuranje-na in zaradi spremenljive forme moštev skoraj nemogoča. Presenečenja so bila kar na dnevnem redu in o končnem vrstnem redu bodo odločile bolj ali manj le vestne priprave posameznih moštev za jesenski del tekmovanja. Mladinke: Olimpija, Branik, Triglav, Jesenice, Medvode, MTT, Maribor, Slovan in Ježica. Mladinci: Slovan, Olimpija, Maribor, Branik. Domžale, Elektra, Zelena jama, Triglav in Novo mesto. Slabši del obeh prvenstev so bili žal sodniki. Nočemo grajati posameznikov, vendar menimo, da bi moral Zbor sodnikov pri ZKS na najkvalitetnejše tekmovanje mladincev in mladink delegirati res najboljše sodnike in poskrbeti, da bi sodniki res tudi prišli. Na prvenstvu v Ljubljani se je namreč pripetilo, da so od 12. delegiranih sodnikov ob napovedani uri prišli na igrišče le štirje, kar je vrglo kaj slabo luč na sicer dobro organizirano prvenstvo mladink. Takšno podcenjevanje košarke, kot ene najbolj popularnih in najmočnejših športnih panog v naši republiki, s strani sodnikov ni na mestu. MEDNARODNI PLESNI TURNIR NA BLEDU 11. in 12. julija bo na Bledu V. mednarodni plesni turnir, ki se ga bo udeležilo osem držav: Avstrija, Italija, Zah. Nemčija, Švica. Francija, CSSR, Poljska in Jugoslavija. Na sporedu bodo tekmovanja v standardnih in latinskoameriških plesih. Nastopilo bo 14 parov. 18. julija bo v Belgiji evropsko prvenstvo v latinskoameriških plesih, katerega se bo udeležil tudi jugoslovanski par Herman Mirko — Eencak Mira iz Maribora. 22. avgusta bo na Dunaju' evropsko prvenstvo v standardnih plesih, ki se ga bo udeležil isti par. V domu Partizana v Beogradu je bilo državno prvenstvo v dvigannju uteži za mladince in za člane. Skupno je nastopilo 33 mladincev iz 18 klubov ter 6 članov, ki so se pomerili le v srednji in težki kategoriji, ker tekmovanja iz tehničnih razlogov v Zrenjaninu niso mogli zaključiti. Tekmovanje je bilo izredno uspešno, saj so mladinci in člani skupno dosegli sedem novih državnih rekordov. Pri mladincih je imel največ uspeha član TAK Litostroja Jernej Groznik v težki kategoriji, ki je izboljša! rekord v teznem dvigu na 105 in 110 kilogramov (prejšnji rekord 99,5 kilograma) in v olimpijskem triatlonu 320 kilogramov (prejšnji rekord 315 kilogramov). Mladinci — bantam kategorija: 1 Arapovič (Herkules) 215 kg, Miianovič (Partizan) 207,5, Pare (Partizan Uelenje) 205 kg, perolahka: Zarier (P. Ježica) 242,5, Hatebič (P. Konjice) 222,5 kg, Zaluberšek (P Velenje) 220 kg, lahka: Kovačič (Osijek) 297 kg, srednja: Salma (Zrenjanin) 297,5 kg, Velunšek (P. Velenje) Premiera v letošnjo prvenstvo Jugoslavije v motociklističnem in avtomobilskem hitrostnem šport-tu je bila v nedeljo na 2.000 m dolgi krožni asfaltni progi v Kamniku. Na tej uvodni dirki za prvenstvene točke je startalo 290 kg, Satler (Litostroj) 275 kg, lahko težka: Krmeci (Zrenjanin) 320 kg, Sajmič (P. Velenje) 270 kg, Janjič (Bosna) 260 kg, srednjetežka: Gota.' (Litostroj) 300 kg, Timo-tijevič (P. Beograd) 287,5 kg, težka: Groznik (Litostroj) 320 kg (105, 90, 125), Malenšek (F. Velenje) 257 kg itd. čiani — srednjetežka: Sen-tivanski (Herkules) 310 kg, Nuhič (P. Konjice) 300 kg, težka: Avlijaš (Sarajevo) 385 kg, Bujak 315 kg itd. BELTINCI (M. F.) KOLESARSTVO — Kolesarski klub Prekmurje iz Beltincev je priredil VII. tradicionalno kolesarsko dirko po Pomurju za prehodni pokal Pomurskega tednika. Na 165 km dolgi progi, ki je imela štiri etape, je nastopilo 24 kolesarjev iz Kranja, Ljubljane, Hrastnika, Krškega in Beltincev. Največje presenečenje dirke je bil mladi, komaj 15-letni kolesar Božičnik (Rog Lj), ki je zmagal v tretji etapi dirke. Rezultati — ekipno: 1. Hrastnik, 2. Beltinci itd. Moštvo Hrastnika si je tako priborilo prehodni pokal, ki so ga branili kolesarji Roga iz Ljubljane. Posamezniki: 1. Železnik (Hrastnik) 5:16,55, 2. Majer tHr), 3. Petelinkar (Rog) itd. Vsi zmagovalci so prejeli praktična darila in nagrade. kakih 70 najboljših dirkačev iz Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije, ki'so s pravo športno borbo — skupaj s skrbnimi organizatorji iz AMD Kamnika — prispevali levji delež za uspeh celotne prireditve. Na sporedu je bilo 6 kategorij. Točke za končno oceno so — po razpisu — razdeljevali takole: 8 za I. mesto, 6 za II., 4 za III.. 3 za IV., 2 za V. in 1 točko za VI. mesto. Po pričakovanju so po 144 razpoložljivih točkah najbolj segli slovenski dirkači (86 točk), ki so zasedli največ prvih (in ostalih najboljših) mest, za nameček pa še zmagali v ekipni konkurenci. Slovenska ekipa je zbrala 20 točk, samo za točko pa je zaostala četverica iz Hrvatske (19). Moštvi Srbije in BiH pa nista enakovredno posegli v spopad za ekipno prvenstvo. Vse kaže, da so se njihovi dirkači zanašali na preostali dve preizkušnji, ki bosta letos še šteli za šam-pionat. (Druga prvenstvena dirka je bila na dan borcev (4. julija) v Banja luki (BiH), tretja pa bo bržkone jeseni na srbskih tleh (v Beogradu)]. Po prvih znakih vse kaže, da bodo slovenski motoristi in avtomobilisti najmanj ponovili lanski uspeh, ko so zasedli najbolj- | ša mesta v najprivlačnej-ših disciplinah. Vozači iz slovenskih društev so namreč slavili dvojno zmago v 50 in 125 ccm, v razredu do 250 ccm so prišli tudi na !• mesto, v kategoriji avtomobilov (do 850 ccm) pa na drugo mesto. Za nameček pa je slovenska ekipa zmagala tudi v moštveni konkurenci. Skratka — naši mojstri J. Stefe in P. Seljak (50 ccm), A. Breznik in B. Oblak pa L. Pintar (125 ccm), : A. Mrzel (250 ccm), B. in M. Salobir (prikolice), M. Štefe (avtomobili) in drugi imajo tudi letos dobre možnosti za plasma prav pri vrhu. INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN KREMEN NOVO MESTO PROIZVAJA STEKLARSKE, LIVARSKE IN DRUGE KREMENČEVE PESKE. VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ČESTITA OB RUDARSKEM PRAZNIKU 3. JULIJU. Slovan in Olimpija nova prvaka Končni vrstni red republiškega prvenstva: DRŽAVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI ZA MLADINCE Trije rekordi Groznika g|ill||Tr,...................„„mrr,r,„l||,...................................................B...MM......................................................m.........................................................................im...........................................................................—............................................................................ » Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije MURSKA SOBOTA (M. F.) Nogomet — V zadnjem kolu pomurske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Bakovci : Turnišče 2:1, Sobota B. : Veržej 0:3, Puconci : Brazda 2:4, Gradbenik : Pušča 2:2, Grafičar B. : Šalovci 0:3. S tem je bilo tekmovanje zaključeno, neodigrana je edino le še tekma med moštvoma NK šalovci in NK Brazdo. Prvo mesto so si z enakim številom točk priborila kar tri moštva in sicer Gradbenik, Turnišcfe in Bakovci. Naslov prvaka pa si je priborilo meštvo Gradbenika iz Lendave, ki ima boljši količnik v gelih. Sobota B. in Grafičar B. sta nastopila v tem tekmovanju izven konkurence. Končni vrstni red v pomurski ligi je naslednji: Gradbenik: Turnišče in Bakovci 21 točk, Veržej, Puconci in Pušča 12 točk, Brazda 9, šalovci 2 točki. Sobota B. si je priborila 25 točk. Grafičar B pa 18. V XV. kolu pomurske mladinske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Bakovci : Turnišče 1:2, Grafičar : Beltinci 3:0, Sobota B : Veržej 5:1. Na lestvici vodi Sobota B in Veržej z 19 točkami pred Turniščem 16, GrafiČarjem 14. Nafto 11, Bakovci 10, Beltin ci 9 in Šalovci 0 točk. V XVII. kolu občinske lige Murska Sobota je bila odigrana le tekma Bogojina : Križevci, ki se je končala neodločeno 2:2. Na lestvici vodi Bogojina z 19 točkami pred Tišino 16 itd. LENDAVA (M. F.) Nogomet — V predzad-Ujem kolu občinske lige Lendava so bili dosežem naslednji rezultati: Grafičar : Himo 2:0, Zvezda : Olimpija 2:2, Petišovci : Mehanika 3:0, Mladost : Svoboda 4:1. Na lestvici vodijo Petišovci s 13 točkami pred GrafiČarjem in Olimpijo 10 itd. LJUBLJANA (L. M.) Balinanje — Finale okrajnega prvenstva balinarjev se je odvijalo na balinišču Zarje in Elektre ter je skupno nastopilo 7 moštev. Rezultati — balinišče Zarje: Trata (Šk. Loka) : Partizan Vič 13:11, Žaba : Jadran 13:8, Partizan Vič : Partizan Trnovo 13:8, Polje : Trata 13:1, Partizan Vič : 2aba 13:8. Partizan Trnovo : Polje 5:13, Trata : Partizan Trnovo 13:10, Polje : Žaba 13:12, Žaba : Trata 13:1, Polje : Jadran 13:1, Trata : Jadran 13:12, P. Trnovo : Žaba 13:5, P. Trnovo : Jadran 13:7, Polje P. Vič 13:9, balinišče Elektre: P. Trnovo : Zarja 13:11, Žaba : Zarja 13:1, Zarja : Jadran 13:7, P. Vič : Jadran 13:7, P. Vič . Zarja 13:11, Zarja : Polje 13:12. Zarja : Trata 13:7. Končni vrstni red: Polje 5 točk. P. Vič 4, Žaba P. Trnovo, Zarja in Trata 3 točke ter Jadran 0 točk. Prvih šest.moštev si je priborilo pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu, kjer bodo nastopili še predstavniki Štajerske, Primorske in Dolenjske. Prvenstvo bo v Novem mestu. KRANJ (J. J.) Rokomet — V prostorih občinske skupščine je bila manjša svečanost. Na seji tekmovalne skupnosti za Gorenjsko je namreč sekretar rokometne zveze Slovenije tov. Vidic Mitja izročil lepa priznanja, za večletno aktivno delo v rokometni organizaciji najbolj zaslužnim članom in igralcem. Priznanja so prejeli Javornik Jože, Božinovič Nikica, Poljka Miha in Krampelj — Udovič Mira ter rokometni klub Kranj. Na letošnjem prvenstvu JLA m sicer ljubljanskega vojnega področja je sodelovalo 6 rokometnih moštev. Zmagala je reprezentanca JLA Ljubljana I. Najboljši rokometaši iz tega področja se sedaj pripravljajo v Kranju za nastop na prvenstvu zagrebške vojne oblasti. Končano je tekmovanje v meški gorenjski ligi. Naslov prvaka Gorenjske je brez poraza osvojilo moštvo TVD Partizan Križe. Končna lestvica: Križe 20 Žabnica 20 Radovljica 20 Kranj B 20 Savica 50 Selca 20 Duplje B 20 Storžič 20 Tržič B '20 Krvavec 20 Sava B 20 19 1 0 439:200 39 16 1 3 390:227 33 16 0 4 376:251 32 12 0 8 212:216 23 11 1 8 207:232 23 11 0 9 294:284 22 9 1 10 270:299 IS 10 0 10 303:299 18 5 0 15 187:317 9 4 0 16 172:354 8 0 0 20 49:191 0 LJUBLJANA (MV) — KOŠARKA — V okviru proslav 15-letnice Košarkarskega kluba Ljubljana je bila v petek zvečer odigrana mednarodna tekma med KK Ljubljana in ASKO iz Graza. V zanimivem srečanju so brez večjih težav zmagali igralci Ljubljane 81:47 (46:24). Najboljši strelec srečanja je bil igralec Ljubljane Perhaj z 21 točkami. Pred okoli 400 igralci sta tekmo sodila Kavčič in Bolka iz Ljubljane. JESENICE (TL) — KOŠARKA — V nadaljevanju praznovanja ob 10-letnici obstoia Košarkarskega kluba Jesenice je bil včeraj na Jesenicah mednarodni ženski turnir. Razen ženske vrste MIVAR iz Trsta — italijanske mladinske prvakinje — so nastopile Še okrepljene domače ekipe Maribora, Triglava in Jesenic. REZULTATI: Triglav : Maribor 46.32 (15.11), Jesenice : MIVAR 60:42 ( 37.18,) Maribor : MIVAR 53:38 (23:24), Jesenice : Maribor 52:38 (25:8). Pokal Občinske skupščine so tako osvojila domače košarkarice. Najuspešnejše igralke na turnirju so bile Bisiani (MIVAR) 40, Pavlič (JEs) 36, Cobec (Tr) 30. NOVO MESTO (S. J.) BALINANJE — Na prvenstvu SRS v balinanju je nastopilo skupno 16 moštev. Finalni rezultati — žaba : Partizan Trnovo 13:6, Modri val (Koper) : Železničar (Postojna) 13:7, Žaba : Modri val 13:9, aPrtizan Trnovo : Železničar 13:8. Končni vrstni red: 1. Žaba (Lj.), 2. Modri val (Koper), 3. Partizan Trnovo (Lj), 4. železničar (Postojna), 5. Branik (Mrb), 6. Polje (Lj), 7. železničar Novo mesto, 8. šiška — Lj. itd. ODBOJKA — Domači odbojkarski klub je priredil v počastitev praznika borca turnir, na katerem je sodelovalo 6 moštev. Rezultati finalnih srečanj: Kamnik : Kočevje 3:1, Triglav : Novo mesto II 3:1, Jesenice : Novo mesto I 3:2 (12:15, 15:2, 5:15, 15:6, 15:13). Končni vrstni red: 1. Jesenice, 2. Novo mesto I, 3. Triglav, 4. Novo mesto II, 5. Kamnik, 6. Kočevje. Zmagovalec OK Jesenice, ki je nastopil okrepljen z igralcem Ljubljane Kržišnikom, si je priboril lep pokal, enako pa tudi Kržišnik kot najboljši igralec turnirja. RAVNE (EW) KEGUANJE — V počastitev Dneva borca in ob 10-letnici kegljaškega kluba na Ravnah je bila včeraj otvoritev novega štiri steznega kegljišča. Ob tej priložnosti je bil organiziran pokalni troboj v borbenih partijah med člani Zveze borcev iz Raven, Prevalj in Mežice. Zmagal je Fužinar iz Raven s 324 keglji pred Prevaljami 268 in Mežico 225.- V prija-teljsekm dvoboju med moškimi in ženskimi ekipami Fužinarja in KK Sl. Gradca so pri moških zmagali domačini s 407:374 keglji, pri ženskah pa gostje s 371:259 podrtimi keglji. DOBRNA PRI TRBOVLJAH (S. F.) STRELSTVO — Nad 500 gledalcev je prisostvovalo svečani otvoritvi novega strelišča za MK v Dobrni in prvemu medobčinskemu tekmovanju z MK puško, na katerem je nastopilo devet ekip s po štirimi člani. Največ uspeha so imeli strelci iz Kranja. Vsi nastopajoči so za dosežene rezultate prejeli simbolična darila in plakete. Popoldan je bil na strelišču propagandni nastop strelcev na glinaste golobe. Nastopili so najboljši strelci iz Ljubljane, Strelišče bodo v prihodnje uporabljali člani predvojašK® vzgoje, šolska mladina, lovci ip člani ZMS. Ureditev strelišča je Veljala okoli 300.000 dinarjev. MARIBOR (P. K.) TENIS — Na igriščih ■ v Ljudskem vrtu je bilo zaključeno republiško prvenstvo v tenisu za pionirje in pionirke. pričakovanju so največ lovori* pobrali tekmovalci iz Maribora. Skupno je sodelovalo 70 pionir- | jev in pionirk iz Ljubljane, Kra- . nja, Kamnika in Maribora. Najboljši pionirji in pionirke posameznih kategorij bodo odpotovali v Subotico, kjer se bo v petek začelo državno prvenstvo za najmlajše igralce tenisa. Rezultati: pionirji do 12 let — polfinale: Vengust (Tr) : Koščak (O) 6:0, 6:2, Resnik (K) : Lavrič U* (O) 6:3, 6:1, finale: Resnik : Vengust 6:5, 6:2. Vrstni red. 1. Resnik (Kamnik), 2. Vengust (Triglav), 3. Lavrič II. (Olimpija), 4-Koščak (Olimpija) itd. Pionirji do 14. leta — četrtfinale: Golič-nik (B) : Vengust (T) 6:5, 6:0. Janševec (B) : Zdešar (O) 5:6. 6:5, 6:4, Urbančič (B) : Prešeren (T) 6:3, 6:5, Zgaga (B) : Lavrič : (O) 6:3, 6:3, polfinale: Janševec : Goličnik 6:2, 4:6. 6:5, Urbančič j j Zgaga 6:3, 6:2, finale: Urbančič : Janševec 6:3, 6:1. Vrstni red: J-Urbančič, 2. Janševec. 3. Goličnik, 4. Zgaga (vsi Branik), 5-Zdešar (Tr), 6. Resnik (K), Vengust (Tr), 8. Lavrič (O) itd-V konkurenci pionirk je bil vrstni red naslednji: Pipan, 2. Ha-saj, 3. Turnšek (vse Br), 4. Bren* ce (Tr) itd. Vse znanstvene metode treniranja in pa spremljanje zdravja japonskih olimpijskih kandidatov bodo morale roditi določene sadove. Na slikah vidimo dvigalca uteži pri tem ko merijo njegovo potrebo po kisiku, enkrat brez ročke, drugič pa med dviganjem ročke. -. - - ,i 10KY0 1964 I0KY0 1964 SAMO SE 97 DNI DO „DNEVA X“ OLIMPIJSKA MRZLICA HITRO NARAŠČA — ALI BODO VSI OBJEKTI GOTOVI? — VSA JAPONSKA ZNANOST POMAGA OLIMPIJCEM 1 Na zasedanju izvršnega odbora mednarodnega olimpijskega komiteja v Lausanni so sprejeli sklep, da se Indonezija lahko udeleži iger v Tokiu, medtem ko vprašanje Južne Afrike še ni rešeno, dokler ne zagotovi popolne rasne enakosti pri športnem udejstvovanju. Madžarska se bo udeležila olimpijskih iger z ekipo, ki bo predvidoma štela 210 ljudi. Nameravajo tekmovati v vseh športnih panogah z izjemo juda, jahanja, hokeja na travi in košarke, čeprav so se v slednji že kvalificirali. V Tokiu so že sprejeli prve olimpijske udeležence. Dopotovala je ekipa jahačev iz Južne Koreje in pričela s treningom na olimpijskih progah že 16 (( tednov pred igrami. Seveda bi se lahko marsikaj reklo na račun amaterizma teh športnikov. OLIMPIJSKI BILTEN Na .Novi Zelandiji se ukvarjajo s posebnim »olimpijskim« problemom. Ideja naj bi s športniki potovale v Tokio tedi njihove žene, ima mnogo zagovornikov, ki trdijo, da bodo rezultati potem boljši. Razpravljajo pa predvsem o tem ali naj jim plačajo vse stroške in pa kaj bo z neporočenimi športniki. Nemški veslač Hopp je bil v osmercu, ki je na igrah v Rimu osvojil prvo mesto. Medtem pa se je odločil, da zamenja športno panogo in svojo odločitev za moderni peteroboj utemeljuje takole: »Teči sem znal že od nekdaj, da dobro plavam, sem medtem že spoznal, rad jaham in sabljam, le streljanje mi dela še nekaj težav.« Tokijske olimpijske igre bodo imele med tekmovalci po vsej verjetnosti tudi vsaj enega ministra. Najbrž ste že slišali za odličnega skakalca v višino Mahamata Idrissa, ki je letos skočil 216 cm. Mož, ki je bil tudi francoski rekorder v skoku v višino je sedaj minister za mladino in šport republike čad. Samo še 97 dni nas loči od začetka letnih olimpijskih iger v Tokiu. Marsikje na svetu postajajo priprave za to največjo športno prireditev leta ali celo štirih let že kar vročične. Ponekod še tekmujejo v meddržavnih kvalifikacijah, drugje poskušajo izpolniti olimpijske norme, organizatorji in japonski športniki pa vlagajo največje napore, da bi kilo na dan X - to je 10. oktojier - vse nared. Cilji, ki so si jih Japonci postavili so jasni in ne najbolj skromni: doslej največje in najboljše organizirane igre s približno 25 zlatimi medaljami za deželo vzhajajočega sonca. Danes je težko dokončno oceniti eno in drugo. Zato bomo poskušali s sliko in besedo pričarati vsaj nekaj iz te japonske olimpijsko mrzlice. Računamo, da bomo na naših prihodnjih olimpijskih straneh - do iger jih bo še 13 -lahko pokazali še marsikaj iz Tokia in okolice, kakor tudi olimpijskega in predolimpijskega z Japonska maratonca nu treningu — trumo zgre b v gradnji. To bi bila lahko značl-na sulca za priprave: 3 mesece pred igrami še marsikaj v taki fazi gradnje, da skoraj ni pričakovati srečnega konca aii pa tako kot je rekel predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja, Avery Brundage, ko je videl stanje nekaterih gradenj: »€e bi se to dogajalo v moji domovini, ZDA, bi bil prepričan, da gradnje na dan iger še ne bodo končane.« ZVEZDE IZ BOSTONA • 3 Velika igra Cousyja V tretjem nadaljevanju »Zvezde iz Bostona« bcste brali o zadnjih tridesetih sekundah tekme Boston Ceitics : Los Ungeles Lakers in svečanosti ob slovesu Boba Ccusyja v Boston Berdenu Trener Los Angeles La-kersov Freddie Schaus je po tekmi izjavil: »Ko sem videl Cousyja, da vstopa v igro, sem vedel — da smo izgubljeni!« Z močno pretegnjenim gležnjem je Bob sicer lahko tekel samo ob hudih bolečinah, toda želja za zmago je bila močnejša. Dve minuti pred koncem je Boston Ceitics vodil s 104:103, ko sta \Vest in La Russo začela uraganski napad domačinov. Svetlolasi dvo-metraš Tom Heinsohn je že vso tekmo pozorno spremljal akcije West — La Russo in mirno čakal svoj veliki trenutek. West se je bližal polovici igrišča in v visokem ioku podal proti krilu, toda Tom Heinsohn je skočil tako visoko, da je pred La Russom ujel žogo in v solo predoru dosegel pomemben koš! »čakal sem leta in leta na tako tekmo. Čakal sem na podajo IVesta, ki je igral vseh 40 minut na La Russa. Videl sem Jerrjja. ko je prihajal. Skoči! sem v pravem trenutku.« V zadnjih sekundah tekme sta se ponovno proslavila z izredno hladnokrvnostjo Rob Cousv in Tom Heinsohn. Košar- karski »čarovnik« Bob Cousy je 30 sekund pred koncem dvakrat zaporedoma z vihravostjo v obrambi ustavil v prodoru BajTorja in bliskovito podal na nasprotno stran prostemu Heinsohnu, ki je z neverjetno natančnostjo zaporedoma dosegel štiri točke iz prostih metov. Film zadnjih tridesetih nepozabnih sekund: 109:107 — Hein- sohn, 110:107 — Heinsohn, 111:107 — Heinsohn, 112: 107 — Heinsohn, 112:109 — Ravlor. Los Angeles La-kersi, ki so bili s fenomenalnim parom Best — Baylor po komentarjih ameriških izvedencev pred svetovnim finalom celo favoriti, so z upognjenimi glavami zapuščali domači stadion. Boston Ceitics je z magičnimi akcijami To-m» Heisohna, visokimi skoki Billa Rnsseila in bliskovitimi driblingi Boba Consv.ia obdržal vodilno mesto v profesionalni košarki. V slačilnici so prvič no dolgih letih jokali od vesel ia Cousv. He:«ohn. Russel Čase Jones Vehkp bala Boston Gardena je bila v četrtek zvečer po povratku košarkarjev Boston Celticsa ponovno nabito polna. Meščani Bostona so se zares svečano poslovili od Boba Cousvja. Med enourno svečanostjo — od podelitve »Zlate trofeje« združenja športnih novinarjev ZDA za košarkarja št. 1 sezone 1962/63 do branja telegrama pokojnega predsednika Kenne-dyja — je Bob Cousv, idol ameriške košarkarske publike, s solzami v očeh odzdravljal tisočim in tisočim gledalcem. To je bilo zares veličastno slovo od Boba Cousvja, Id je dolgih 17 let v ameriških dvoranah od New Yorka do Los Angelesa in Bostona do Saint Louisa prikazovat » ■ »čarobnimi« driblingi, edinstvenimi podajami in natančnimi meti od blizu in daleč visoko šolo modeme košarke. »Vaši rekordi so zgovorno spričevalo vaših sposobnosti in zares nisem prvi, ki to poudarjam!« — je napisal v telegramski čestitki John F. Kennedv. Dolgo v noč so sledile ovacije Bobu Cou-svju in šestkratnim prvakom iz Boston Celticsa. PRIHODNJIČ: IGRALI SO — KOT BRATJE PELE, PELE... I Pele na igrišču, Pele na ulici in Pele tudi v trgovini. Popularni brazilski nogometaš, mojster okroglega usnja se ob vsakem trenutku, če je le možno, pozabava z žogo. Ko je bil na obisku v Parizu se je znašel v neki trgovini z otroškimi igračami in na mah osvojil vse simpatije številnih kupcev. V množici raznovrstnih in raznobarvnih žog, si je izbral svoj priljubljeni rekvizit in kar v trgovini počel z žogo takšne vragolije, da so vsi strme-ii. Na mah je bila trgovina polna kupcev in občudovalcev brazilskega nogometaša, lastnik trgovine pa se je zadovoljno smejal in glasno izražal svoje zadovoljstvo na račun nepričakovane, toda tako učinkovite reklame. EARNESTIIMA! Da ne bi kdo mislil, da je orodna telovadba doma samo v državah Evrope in Azije! V ZDA imajo mladi ljudje za to športno zvrst ne samo zanimanje, temveč tudi izredno tekmovalno veselje. Po raznih krajih Severne Amerike prirejajo kar majhne »olimpiade-, vse z namenom pritegniti čimveč mladine na telovadno orodje. Kadar imajo prireditve večjega ali manjšega obsega, tedaj pripravijo pravi ceremonial, kot bi šlo za naslove svetovnih prvakov in za podelitev zlatih, srebr-hin ali bronastih medalj. Tisti, ki dobro poznajo razvoj telesne kulture in športa v ZDA zatrjujejo, da ni več dolgo dan, ko bo armada ameriških telovadcev zasenčila slavo najboljših Evropejcev, ali celo svetovnih mojstrov — Japoncev. Bomo videli... Posnetek prikazuje popularno Eamestine Russel na gredi. mm : š TUDI TO SE BOGm V ŠOLSKlJ^SNl KULTURI KJE STE ODGOVORNI ŠOLSKI INŠPEKTORJI? Družb« se vedno bolj zavzema z® ^dčrino telesno kulturo naših občanov — Ukrepati proti onim, ki zapostavilo pomembnost telesne vzgoje — Primer Mflfloor. Tezno Na pienuanu okrajnega komiteja ZM Maribor, so med ositalim veliko govorili o problemih telesne fculture in o vključevanju mladih v jugoslovanske športne igre. Ugo-tovili so, da je na tem področju le deset odstotkov mladine, ki se ukvarja z vrhunskim ali rekreativnim športom. Še posebej pa so razpravljali o šolski telesni kulturi, za katero še vedno ni dovolj r*2lbnevanja in pozornosti- Obstajajo primeri da pri# ; nekaterih občinah za tel«8110 vzgojo le okrog 50 dinar j«* na posameznega učeča. ^ot Primer so navedli: FWi ^ Dravograd z 48 dinarji, ^bart z 52 dinarji, Maribof ^zno z 55 dinarji na učenca V razpravi je bilo zasl*#-, da je občina Tezno na^na za telesno vzgo-dinarjev na učenca. Vprašanje je, kje je torej denar, ki so ga namenili »za telesno vzgojo!? — Razlika od 55 do 500 dinarjev je prevelika! Na marsikateri šoli krojijo usodo telesni vzgoji upravitelji, ki sredstva, namenjena za telesno kulturo, uporabljajo v povsem drage namene. Obstaja celo primer, da niso na eni izmed tezenskih šol v šolskem letu nabavili nobenih športnih rekvizitov! . Fo vsem tem res ni težko ugotoviti, kje so vzrok: za pomanjkijivo telesno vzgojo na šolah. Menimo, da je nujno potrebno nadzorovati šole in poslati merodajne inšpektorje, ki bodo nekoliko bolj proučili in razčistili takšne primere. Polo na kolesih Nov šport? Tega pri nas še ne poznamo! V ZDA se je zbralo nekaj mladeničev in mladenk, ki so pravzaprav cirkuški artisti in kar čez noč prišli na dan z novo igro Polo na kolesih. Posnetek nhm prikazuje štiri igralce, ki na enem samem kolesu lovijo ravnotežje, njihova pozornost pa je osredotočena na okrogli rekvizit, ki ga potem po mili volji tolčejo oziroma odbijajo. Vsem tistim, ki bi se morebiti zanimali za novo igro svetujemo, da morajo najprej obvladati vse prvine pri vožnji na enem samem kolesu, potem pa naj se pozanimajo za pravila nove igre, ki jih za zdaj še ne hi razložili... SMUČARJI (NE) MISLIJO NA ZIMO! HRIPAVI OD GOVOREIMJA Vedno ista pesem, ko gre za napredek kvalitetnega smučanja — V smučarske vrsto funkcionarje, ki bodo zavzeto delali in skrbeli za napredek smučarskega športa — Tudi sami tekmovalci morajo misliti na svojo formo tekmovalci resneje misliti in trenirati čez vse leto, kajti prav gotovo je za njihov uspeh največ odvisno od njih samih! z dveh metrov je za irw'.; luno! Precej je bilo razglabljanja, analiziranja in obljubljanja po končani letošnji zimski sezoni, ki je bila izredno bogata po številu prireditev, povprečna po doseženih rezultatih razen posameznih izjem in, ki nam je še enkrat potrdila trpko dejstvo, da naši smučarji, kljub smoternejšim pripravam zadnja leta, zelo počasi napredujejo. Olimpijske igre so sicer v precejšnji meri potrdile pravilnost priprav smučarjev, toda te priprave so preskromne, da bi zadostovale za dosego kaj več kot plasma okrog zlate sredine. Po Insbrucku so se vsi dobro zavedali, da bo treba še krepkeje prijeti za delo, da bodo morali tekmovalci več trenirati, več žrtvovati za dosego boljših rezultatov in da bodo morali funkcionarji storiti tudi precej več za večjo tekmovalno in kvalitetno aktivnost. Trenerji vseh treh smučarskih disciplin so v maju mesecu napravili podrobne načrte priprav in jih tudi poslali na teren klubom in posameznikom. Po teh načrtih, bi morali vsi kvalitetnejši tekmovalci pričeti z tre- iekli teden v Ljubljani, že lahko pokazali prve sadove tega treninga. Po informacijah so k organiziranem treningu pristopili le pri Enotnosti v Ljubljani, saj trenirajo po disciplinah tekači v Tivoliju, aipinci na Taboru in skakalci na Mostecu. Povsod drugod pa je še popolno mrtvilo, le nekaj posameznikov je pričelo z lažjimi treningi. Testiranje, katerega se je udeležilo za čuda malo pozvanih (med drugimi so manjkali Pečar, Jemc, Kobentar, Seljak in drugi) ningom v juniju tako, da bi na c je to tudi potrdilo. Treba bo la- prvem testiranju, ki je bifo_pre* Ležalna mreža ali nogometno svetišče? Nogometna igrišča so ostala prazna. Okrog zelene površine so oživele atletske steze in nestrpno pričakujemo atletskih prireditev, ki prinašajo svojevrsten užitek. Pričakujemo novih rekordnih dosežkov, hudih horb v finišu in pozorno spremljamo naprezanja atletov, ki hočejo včasih doseči več, kot so sposobni. Slovenska atletika ima lepo tradicijo in sposobne tekmovalce. Vprašanje je le, če smo sposobni uveljaviti nadarjenost za atletiko navdušeno mladino, zlasti ko vemo, da je dobre volje in veselja za to di- scipii110 več kot preveč? Počitek je p0 vsaki disciplin zelo dobrodošel. Naša de’«ieta, ki jih vidimo 113 POsneku so iz-koristi*6 mrežo od no-gonie^th vrat za sprostitev P° naporni tekmi. Vprflš*nie je le, če je s tem dovoljen gospodar ki mora skrbeti zl »nedotakljivost negodnega svetišča«, torej tlidi za mrežo, kani01 so osredotočene misli vseh nogometašev. ffcBBEaBUBBHKBBaUBKBBBKBSCBKBI BBBBBU^^^BBBBBBB m l 8 ■ SBBKBBflBV koj nekaj ukreniti in »zbuditi« tudi vse tiste, ki Še spijo poletno spanje. Toda kako? Pred mesecem je bil v Kianjski gori tehnični posvet, ki ga je sklicala SZJ, na katerem pa ni bilo prav za prav nič storjenega za kvaliteten napredek smučanja. 13. in 14. junija je bil v Beogradu plenum IO SZJ od katerega smo si veliko obetali (kolikokrat že!) in ki bi morali rešiti problem priprav čez poletne počitnice. Na ta tako pomemben plenum ni bilo med drugim zveznih kapetanov za teke tov. Klančnika, za alpske tov. Poharja, medtem, ko je kapetan za skoke tov. Šramel plenumu prisostvoval le nekaj ur. Povsem jasno jo. da v odsotnosti omenjenih vodečih ljudi našega kvalitetnega smučanja, plenum ni mogel sprejeti nikakršnih zaključkov. Opozarjamo, da ZTKS ni poklicana skrbeti za kvaliteto jugoslovanskega smučanja! Menimo, da je to povsem točno in, da bi se morali odgovorni ljudje, ki vodijo jugoslovanski smučarski šport malo bolj zavedati svoje odgovorne naloge, kajti Oslo in Grenoblc sta blizu in treba je delati hitro in učinkovito. Seveda pa bodo morali tudi sami Mlad je treba začeti! V ČSSR so vzgojili nekaj svetovno znanih vratarjev (Planieka, Schroiff), kar ni nakjučje. V tej deželi trdijo, da je vratar najpomembnejša osebnost v nogometnem moštvu, zato imajo šole za mlade vratarje. Kar poglejte fantiča, kako je dojel svojo nalogo. REZERVIRANO ZA HRAM E itAZUCAK..... Med športnimi panogami mi je posebno všeč tenis. Vedno zasledujem igre jugoslovanskih teniških igralcev, še posebej pa zasledujem vse igre Jovanoviča in Piliča. Po zadnjem teniškem dvoboju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Anglijo sem bil zelo razočaran nad Jovanovičem. Pilič je zmagal zasluženo po ostri in dolgotrajni borbi. Kar je pokazal Jovanovič v petih nizih, ni nihče pričakoval. Prekrižal je račune vsem, ki so računali, da bo prišla Jugoslavija v polfinale. Ob tem presenetljivem porazu bi vas prosil, če mi posredujete naslov Piliča in Jovanoviča. SEVER EDVARD Ljubljana Tudi mi smo razočarani nad igro Bore Jovanoviča. Še posebej pa nas je neljubo presenetil neuspeh v Wimble-donu. Pa kaj hočemo. Tudi teniška žogica ima okroglo obliko. Bori Jovanoviču lahko pišete na naslov T. K. Med-veščak, Zagreb, Piliou pa na T. K. Split — Split. KAM NAJ GREM? Prosim vas, če mi poveste, kam naj se obrnem, da bi dobil vsa pojasnila o radijskih reporterjih? Zelo rad bi se namreč izučil tega poklica. Sem ljubitelj športa, zato bi si izbral poklic športnega radijskega reporterja. Prosim vas za odgovor. DIMC MIHAEL Na RTV so prijazni tovariši. Pišite zato kar na naslov RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17 in verjetno vam bodo odgovorili vse, kar vas o tem poklicu zanima. Ce jim boste pisali, ne pozabite napisati vašo šolsko izobrazbo, starost, znanje tujih jezikov itd. Torej, vse osebne podatke, ki bodo zanimali odgovorne na RTV. Mnogo sreče! PINTAR IN ŠLIBAR Že velikokrat sem pisal na Avto-mo-to zvezo v Ljubljano in spraševal za znanega dirkača Pintarja. Odgovora ni bilo. Zato prosim vas, da odgovorite v tej rubriki na dve vprašanji. Zanima me, ali bo Leo Pintar še nastopal in nas navduševal s svojo predrzno vožnjo? Ah lahko naštejete tudi vse njegove dosedanje zmage? Zanima me tu-di usoda svetovnega rekorderja Šlibarja. Ali bo ta izvrstni skakalec še nastopal? J- F. Dorforje 16 na Gorenjskem Leo Pintar je spet na motorju. Preteklo nedeljo je nastopil na državnem prvenstvu v Kamniku. Spet se je izkazal! Vseh njegovih uspehov pa vam na tem prostoru ne moremo naštevati, ker bi bilo to predolgo. Svetovni rekorder Šlibar po vsej verjetnosti ne bo več »plaval« po zraku. Mogoče bo še skakal na manjših skakalnicah? * PREGNANA ZAROČENKA S prepovedjo dostopa na nogometna igrišča so kaznovali v Angliji preveč borbeno zaročenko nekega nogometaša. 21-letna Helen Martin je bila med gledalci na tekmi, kjer je igral tudi njen zaročenec. Ko je sodnik opomnil njenega fanta, je Helen preskočila ograjo in pričela besedni dvoboj z možem v črnem. Kon-ealo pa se je tako, da je nazadnje sodnik ležal na tleh. Zaročenca so kazno-va li s prepovedjo igra- nja, zaročenko pa s prepovedjo dostopa na nogometne stadione. ‘ Helen pa se je razburila: »Vse skupaj sploh ne drži. Sodnik se je zrušil popolnoma sam od sebe. Kako naj bi to storila jaz, četudi bi hotela, saj tehtam okoli 50 kg, sodnik pa je pravi velikan.« NERODNA POMOTA 20 mladih nepridipravov je motilo mirne goste na obali jezera Seva v Sovjetski zvezd. Ko jih je netk mož pozval k redu, so se ga fizično loti- li. Pa so hudo slabo naleteli. Spravili so se namreč na Vladimirja Jengi-barjana, olimpijskega zmagovalca v boksu. V nekaj sekundah je boksar, ki ni noben velikan, pred tremi leti, pa se je poslovil od ringa, dokazal svoje še vedno velike sposobnosti. Osmorico napadalcev je imel kaj hitro na tleh, ostali pa so se ob tem »pokolu« seveda takoj razbežali. NOGOMETAŠ1CE ALI CALL — GIRLS? V Urugvaju so zadnje čase opazili močno naraščanje zanimanja za ženski nogomet. Vedno več je bilo igralk in tudi obisk na tekmah je nepričakovano hitro rasel. Nazadnjje pa je policija odkrila enega on vzrokov za povečano zanimanje. Cele ekipe, ki so jih na novo ustanavljale »Ijubi-feljšce« nogometa so se razkrile kot 'skupine deklet »na poziv«, ki so po eni strani tako zakrivale svoje delovanje, po drugi pa so se povsem legalno lahko prestavile moškemu svetu. Eeveda policija v svojih poročilih pristavlja, da ne velja vse metati v en koš, torej so nekatere res prave nogometašice. Največje število gledalcev od vseh panog beleži v zadnjem letu v ZDA košarka s. 150 milijoni pred avtomobilskimi dirkami s 35 milijoni, baseballom — 30 in ameriškim nogometom 6,4 milijona gledalcev v letu 1963. AFRIKA - AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA - AZIJA AMIL ŽE DRUGI NA TOURU Erancoski as posega po peli zmagi — Slab začelek Jugoslovanov na »malem« Touru Kolesarska dirka po Fran-dji, ki je bila v prvih dneh v znaku odstopa svetovnega prvaka Rika Van Looya, nadalje precejšnjega zaostajanja favorita številka ena Ja-cquesa Anquetila in pa odlične vožnje Nemca Rudija Al-tiga, je pričela prihajati z obiskom Alp v prvo veliko odločilno obdobje. V -VII. etapi, ki je »povohala« Alpe le mimogrede, je rumenoob-lečeni Altig svojo dragoceno majico še obdržal, ko je prispel v prvi večji skupini, ki je bila za zmagovalcem Jans-senom, po novem nosilcu zelene majice vodilnega v ocenjevanju po točkah, le 34 sekund. Po tej etapi je bil An-quetil še vedno na malo zavidanja vrednem 29. mestu z zaostankom 5:40. Tour pa je pokazal zobe v ponedeljkovi osmi etapi, ki je vodila 248,5 km od Thonona-les-Bains do Brinacona in preko prelaza Telegraphe (1570 m), ocenjenega kot druga kategorija gorskih ciljev, in Ga-libierja (2556 m), prvega prvokategornika letošnjega Toura. Gorski vozači so svoje »plezalne« sposobnosti izkoristili, še najbolj »orel iz Toleda«, Bahamontes. Tudi Anquetil je udaril in svojo uvrstitev že izboljšal na 8. mesto in 5:22 zaostanka. Altig se je P’ ’ - = fi-45 odpovedati rumeni majici v korist Francoza Georgesa Groussarda. Dan pozneje ni bilo počitka za dolgo karavano kolesarjev in njihovega spremstva. 9. etapa od Briancona do Monaca v skupni dolžini 239 km je imela kot glavni zapreki prelaza prve kategorije Vars (2111 m) in Reste-fond (2802 m). Ker pa je bilo od Restefonda pa do cilja na sredozemski obali še 100 km, so gorski vozači svojo prednost do cilja zopet iz- -gubili in za etapno zmago so se potegovali skoraj vsi najboljši z izjemo Altiga, ki ga ni bilo v vodilni skupini. 10. etapa je bila razdeljena v dve poletapi. V prvi (Mo-naco—Hyeres) je na 187,5 km dolgi progi v sprintu zmagal Nizozemec Janssen pred Al-tigom. Presenečenje te etape je bila velika hitrost, saj so bili kolesarji na cilju pol ure pred predvidenim časom. Organizatorji so namreč menili, da bodo tekmovalci počivali po težkih alpskih etapah, pa vendar ni bilo tako. Druga poletapa, komaj 20,8 km na kronometer s posamičnim startom je postala plen Anquetila, ki je svoj položaj s tem še izboljšal. 11. etapa je bila po dogodkih, ki naj bi vplivali na skupno dala bistvenih premikov. Vodila je od Toulona do Montpellier ja v dolžini 259 km. Tehnični rezultati: 7. etapa — 1. Janssen (Niz), 2. Bock-landt (Belg), 3. Denson (VB), 8. etapa — 1. Bahamontes (Špan), 2. Poulidor (Franc) zaostanek 1:3?2, 3. Junker-mann (ZRN) 1:33,4 (Franc), 8. Anquetil (Franc) 1:49, 21. Altig (ZRN) 6:45,9, 9. etapa — 1. Anquetil (Franc), 2. Simpson (VBV), 3. Desmet (Belg), 10. etapa, prva poletapa — 1. Janssen (Niz), 2. Altig (ZRN), 3. Wright (VB), 4. Desmet (Belg), druga poletapa na kronometer — 1. Anquetil (Fr), 2. Poulidor (Franc) zaostanek 36 sek, 3. Altig (ZRN) 56,4, 4. Bračke (Belg) 1:07, 11. etapa — 1. Sels (Belg). Skupna ocena po 11. etapi: 1. Groussard (Franc), 2. Anquetil (Franc) zaostanek 1:11, 3. Poulidor (Franc) 1:42,4, 4. Bahamontes (Špan) 3:04,5, 5. Anglade (Franc) 3:05,6, 6. Altig (ZRN) 4:12,7, 7. Poucher (Franc) 4:16, 8. Junkermann (ZRN) 5.15. V sredo pa se je pričela tudi amaterska dirka po Franciji, ki se je udeležujejo tudi Jugoslovani. V prvi etapi je zmagal Italijan Gimon-di, Jugoslovani pa so se razvrstili takole: 40.—45. Bajlo, Bilič, Pavlik, Valenčič, Bol- i Pesti - vredne milijone 2 Njegova pot do uspeha je bila enostavna in vendar genialna. Imel je svetovnega prvaka. Potem mu je poiskal izzivalca. Ni mu izbral zelenca, ampak takega, s katerim se je dalo-delati reklamo, če je bil izzivalec premagan, je Tex poiskal novega moža. Če pa je morda zmagal, se je igra pričela znova. Dempsey je bil mož, ki ga je bilo lahko reklamirati. Razen Kearnsa je to najhitreje spoznal prav Richard. Zanj je bil Dempsey pravi boksar za občinstvo. Njega so hoteli ljudje videti. Dajal jim je namreč prav tisto, kar jim je ugajalo. Seveda pa je moral Dempseya ljudem najprej predstaviti. Zato ga je poslal po deželi. Jack je premagoval vse in je že mislil, da je bodoči prvak. Tedaj pa ga je izkušeni Jim Flynn v Kaliforniji že v prvi rundi spravil na tla'.' »Pretekleto, star Jim«, je rekel Dempsey, ko se je po znaku gonga zopet- pobral, »naslednjič boš ti na vrsti, to ti prisežem«. Eno leto pozneje je Jack svojo prisego izpolnil. PROČ OD VOJNE! Dempsey je postal zanimiv v New Yorku. Prav tako pa se je tudi že onemogočil. Bilo je med prvo svetovno vojno in vsa Amerika je kot divja de-vseh strani drveli v Toledo. la la za vojno in zmago v Evropi. Jack je bil tedaj samo navidezno zaposlen v ladjedelnici. Ni mu bilo mnogo do streljanja na sovražnika, ki ga niti poznal ni. Vendar naj bi ljudje ne mislili, da mu ni nič do Amerike. Keams mu je dal ogromno kladivo v roke, opasali so mu predpasnik in ga fotografirali v neki delavnici. Podpis pod sliko v časopisu je bil: Tako dela Jack Dempsey za zmago. Keams in Dempsey pa sta pri tem pozabila, da je Jack ob fotografiranju nosil pod predpasnikom elegantne hlače in čevlje. Ves New Vork je bil besen. »Ta šarlanten, ta skrivač nam hoče dokazati, da se kot primeren Amerikanec bori in dela za zmago, medtem ko naši fantje v Evropi umirajo.« To je bilo preveč. Dempsey se je diskreditiral bolj , kot če bi javno sredi Ne\v Yorka nadlegoval kako žensko. Seveda Tex Richard ne b: bil Tex Richard, če ne bi našel izhoda, »če ne gre po desni ,bomo šli po levi. če ne v New Yorku, bbmo boksali v Toledu.« IZGUBLJENIH 10.000 DOLARJEV Tex je imel zopet eakiat prav. Četrtega julija 1910 so z 20.000 gledalcev je plačalo 452.224 dolarjev. Bila je neenaka borba 2 metra visokega in skoraj 120 kg težkega k iv-boja Jessa VVillarda proti za glavo manjšemu in ‘10 Kg lažjemu Dempsevu. Neenaka predvsem v tem, da je bil na videz šibki Dempsev velik fa vorit. Malo pred začetkom dvoboja je Keams poslal enega od sekundantov z 10.000 dolarji, tedanjim celotnim Demp-seyevim premoženjem k sprejemalcu stav z nalogo, da stavi na zmago Dempseva v prvi rundi. Vse kar je boksarska zgodovina dotlej poznala je bilo kaj malo proti tej znameniti prvi rundi. Kot strojnica jc Drinp-sey pošiljal desnico in levico v nasprotnikovo glavo in telo. Niti 10 sekund še ni trajala ta borba in že je velikan ležal na tleh. Pobral se je in uničevanje se je nadaljevalo. Gledalci so izpljunili svoj žvečilni gumi, vstajali s stolov, udarjali neznane sogledalce po hrbtu in kričali tako, da večina sploh ni vedela kolikokrat je bil svetovni prvak VVillard v prvi rundi pravzaprav na tleh. Da jim pomagamo — devetkrat. Ko je bil devetič na deskah ringa, so VVillarda odvlekli v njegov kot, Dempsey pa je vzdignil roke in zmagoslavno odkorakal po svojih 10 in več tisoč dolarjev. Ni prišel daleč. Sodnik Ollie Pecord ga je ustavil in mu pojasnil, da je prve runde konec in da pravzaprav niti boksarja .niti on niso ob silnem vpitju slišali znaka gonga. RING JE BIL KLAVNICA Dempsey je zopet prišel iz svojega kota. Revnejši za 10 tisoč dolarjev. V drugi rundi je sledil sile, saj se je v prvi nekoliko preveč razdajal. Kljub temu pa to ni bila več prava borba, ampak bolj zakol žrtvovanega živinčeta. Wil-lard je imel zlomljeno čeljust, krvavel je iz nosa. oči so bile popolnoma s krvjo podplate, bil je prava krvava gmota. Prav nobene možnosti na kak uspeh ni imel, ko je nastopil ob začetku tretje runde. Bil pa je svetovni prvak in je vedel kaj je dolžan svojemu naslovu. Po naslednji rundi so tudi najbolj krvoločni spoznali, da tako ne gre naprej. VVillard se je vdal. pempsey je bil na cilju — bil je svetovni prvak. Boksarski svet mu je ležal ob nogah, že je videl milijone dolarjev, ki ga čakajo razmetani po vseh ringih Amerike. Najprej ni ničesar razumel. V noči po borbi ga je tlačila mora. Sanjal je, da ga je VVil-lard skoraj do smrti pretepel. \ znoju oblit se je zbudil in odkorakal k hotelskemu vratarju. Ta je na pol spal, na pol bedel in čital jutranji časopis. (se nadaljuje) težar, 87. Roner, 91. Šanta-vec. V drugi etapi je bil najhitrejši Schleck (Luks), Jugoslovani pa so vozili skozi cilj takole: 24. Valenčič, 41. Ukmar, 45. Bajlo, 56. Bilič, 78. Roner, 85. Boltežar, 87. Pavlik, 88. šantavec. Brazilska nogometna zvez^ je priporočila svojim klubom, da ne igrajo v rdečih majicah. Razlog: pri radijskih prenosih govorijo reporterji običajno kar skrajšano o »rdečih«, »modrih« in drugih in zato zveza meni, da lahko pride do trditev, ki bi lahko imele političen pomen, predvsem v zvezi z »rdečimi«. Najbrž je namig za tak ukrep prišel od nove brazilske vlade, ki nerada kaj sliši o »rdečih«. Avstralci dominirajo v Wimbledonu 78, tradicionalni wimt>iedonski turnir postaja iz dneva v dan, :z kola v koio, vedno bolj avstralska domača zadeva. Kot že nekaj let ni so predstavniki in predstavnice pete celine zmagoslavni v vseh kategorijah. Presenečenj ne manjka, čeprav morda niso prav prvovrstna. Med ornimi najboljšimi so ostali še štirje nosilci, torej le polovica. V četrtfinalnih partijah so bili doseženi naslednji rezultati: McKinley (ZDA) : Segal (J. Af„) 6:3, 6:2, 6:3, Bungert (ZRN) : Osuna (Meh) 6:4, 6:2, 6:3, Emerson (Avstral) : Hewitt (Avstral) 6:1, 6:4, 6:4, Stolle (Avstfal) : Kuhnke (ZRN) 6:3, 7:5, 6:3. Med štirimi najboljšimi le še eden od nepostavljenih — Bungert. Nadaljnja značilnost: vse štiri zmage v treh nizih. Polfinalni srečanji sta prinesli 100 odt. uspeh Avstraliji: Emerson : Bungert 6:3, 15-13, 6:0, Stolle : McKinley 4:6, 10:8, 9:7, 6:4. Pr: ženskah nadaljuje favorizirana Avstralka Margeret Smith svojo zmagovito pot k zmagi na vseh velikih turnirjih sezone. Po dosedanji igri ni videti igralke, ki bi io sploh lahko premagala ko zaigra v polni formi. Rezultati četrtfinala: Smith (Avstral) : Baylon (Arg) 6:0, 2:0 predaja zaradi poškodbe, Turnei (Avstral) : Richey (ZDA) 6:3, 6:4, Bueno (Brazd) . Ebbern (Avstral) 6:4. 6:1, Moffitt (ZDA) : Jones (VB) 6:3, 6:3. Polfinale: Smith : Moffit 6:3, 6:4 Bue-no : Thurner 3:6, 6:4, 6:4. V skupini dvojic gre v glavnem večina iger »po načrtu«, se pravi brez velikih presenečenj. Rezultati četrtfinala- Ge-rard, Cruckenden (N. Zel) : Baltson, Mc Kmley (ZDA) 4-6 2:6, 7:5, 6:3, 7:5, Emerson, Sletcher : (Avstral), Newcombe’ Rcehe (Avstral) 6:4, 6:3, 6:8, 6:3, Hevvitt, Stolle (Avstral) :' Grabner, Riessen (ZDA) 6:2, 6:4, 3:6, 1:6, 6:4, Osuna, Palafox (Meh) : Bungert, Kuhnke (ZRN) 6:3, 6:3, 7:5. Preseneča le izpad Ralstona in Mc Kinleya. Četrtfinale žensk;h dvojic: Smith, Turner (Avstral) : Kodesova, Sukova (CSSR) 6:0, 6:2, Moffitt, Susman (ZDA) • Fales, Gunderson (ZDA) 6:2, 6:3. Tudi pri mešanih dvojicah je Smithova, ki igra skupaj s Fieteherjem, še vedno v konkurenci, Z nekaj teniške sreče jo čakajo morda kar tri finalna tekmovanja. - Letošnji nogometni pokal ZR Nemčije je osvojil Munchen 1860. Med najbolj zaslužne za ta uspeh sodi jugoslovanski vratar Petar Radenkovič, ki sedaj že drugo sezono brani v Munchnu. Na sliki: kapetan plavobelih munchenskih “levov« Brunnenmeier in Radenkovič dvigata na rame predsednika kluba, ki drži pokal Mednarodna nogometna zveza ima precej več članov kot mednarodni olimpijski komite. Razmerje je 125:115 v korist nogometašev. Članstvo FIFA je porazdeljeno takole: 35 Afrika, 33 Evropa, 29 Azija, 28 Amerika. * Kot je znano imajo v Avstraliji tudi profesionalno atletiko. Tekmujejo skoraj izključno v teku na kratke proge in to za razmeroma velike denarne nagrade. Mike Clea-ry je nedavno zaslužil 1000 avstralskih funtov z zmago v taki profesionalni tekmi na 100 y. Mnoga teh tekmovanj so pripravljena tudi v obliki handicapov — to je dajanja prednosti nasprotnikom. * * Sepp Herberger, dolgoletni zvezni kapetan zahodnonem-ških nogometašev, bo bogat upokojenec. Razen visoke pokojnine mu vrsta revij ponuja zelo velike vsote za njegove spomine. Čeprav gredo ponudbe do 300 milijonov v našem denarju, se Sepp še ni odločil. 27. junije se je poročila olimpijska zmagovalka v smuku Iz Squaw Valleya, nemška smučarka Heidi Biebl. Njen zakonski partner je postal švicarski alpski smučar Wer-ner Schmied. Bieblova bo verjetno opustila tekmovalno smučanje. Svojo fantastično formo Je na italijanskem atletskem prvenstvu potrdil evropski rekorder Sergio Ottolina. Zmagal je na 100 m z 10.3 in na 200 m z 20.5 pred Berrutijem 20.7. * Norveški metalec kopja Ter-je Pedersen je dosegel v Oslu z rezultatom 87.12 m nov svetovni rekord v metu kopja. Dosedanji rekorder je bil Italijan Lievore s 86.74 m. PO USPEHU TRBOVELJSKIH ROKOMETAŠEV l\la igrišču v Trbovljah pozno ugašajo luči V nedeljo zvečer so nad trboveljskim rokometnim igriščem zelo pozno ugasnili luči. Zelo pozno, zaradi slavja bližnje in daljne okolice tega mesta v Zasavju, ki je slavilo svoj veliki športni uspeh. Uspeli so igralci na igrišču, uspeli so funkcionarji kluba, ki so bili koš odgovorni nalogi, gledalci pa so zadovoljni in zadovoljni bodo še ostali, saj bodo igralci rokometnega kluba Rudar čez slaba dva meseca pričeli s tekmami v zvezni rokometni ligi. Luči na igrišču pa bodo ugašale pozno tudi te dni. Igralci so namreč trdno odločeni upravičiti svojo uvrstitev v zvezno ligo in priprave trajajo pozno v noč. Slavje v Trbovljah bo res ostalo nepozabno. Mnogo čestitk so prejeli igralci Rudarja in vsake so bili veseli. Na vidnem mestu v klubu pa visi slika, ki sta jo prinesla dva člana rokometnega kluba Rudarja iz Idrije za osvojeno republiško prvenstvo in uspeh na kvalifikacijah. Kljub dežju sta na motorju prišla do Trbovelj in ob zaključku v nedeljo zvečer opravila svojo nalogo. Se vedno pa imajo v klubu prazno mesto za prehodni pokal, ki ga podari Rokometna zveza Slovenije vsakoletnemu republiškemu prvaku ... RAZGOVOR s PREDSEDNIKOM RK RUDAR SLAVKOM POTRATO Vsi smo zadovoljni Trboveljski, ljubitelji športa in še posebej rokometa so preživeli težke trenutke. Končati pa so srečno in razpoloženje je na višku. Igralci Rudarja bodo že prej kot čez dva meseca nastopali v zvezni rokometni ligi in gledalcem v Trbovljah se obetajo zares zanimivi športni dogodki. V splošnem navdušenju pa je seveda treba pomisli, ti korak naprej, zato i;ii» predsednik Rokometnega kluba Rudar Slavko Potrata polne roke dela. Zdaj je čas zagotoviti sredstva in urediti vse potrebno za začetek tekmovanja v zvezni ligi. saj morajo imeti igralci vse potrebno za nastop v najvišjem tekmovanju v državi. Na vprašanje, kako bo s finančnimi sredstvi v zvezni ligi, nam je predsednik kluba Slavko Potrata takole dejal: — Sami smo presenečeni nad številnim obiskom na kvalifikacijah. 2e v predprodaji smo prodali približno 800 permanentnih vstopnic za kvalifikacijski turnir. Z vstopnino na kvalifikacijah smo lahko poravnali vse stroške, razen naših priprav seveda. Mislim, da je to ze-))o važna ugotovitev. Dokazuje namreč, da bomo lahko precejšnji del stroškov za nastopanje v zvezni ligi poravnali z vstopnino. Naši računi kažejo, da bomo 50 odstotkov sredstev lahko ustvarili šam'. oštete pa nam bodo morale prispevati razne organizacije. Menim, da je nastopanje Rudarja v zvezni rokometni ligi takšen uspeh, da bi morale, razen občinskih organizacij, prispevati svoje še kakšne, morda okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljana. Prepričani smo, da nas bodo podprli vsi. ki imajo možnosti. Kdaj ste pravzaprav pri-eeli računati na možnosti uvrstitve v zvezno ligo? — 2e ob pričetku lanske republiške lige smo prosili za višja sredstva, ki bi nam omogočila načrtnejše delo. Res so nam odobrili 300 tisoč dinarjev iz sklada za kulturno in telesno-kultumo dejavnost. Ta denar smo porabili za nastopanje v zimski ligi in za krajše priprave v Crikveniei. Organizirali smo tudi nekaj srečanj s kvalitetnejšimi nasprotniki doma in v gosteh. Vse to pa nam je pomagalo, da smo bfili za kvalifikacijska srečanja res dobro pripravljeni. Za nastop na kvalifikacijah pa smo si že prej poiskali potrebno garancijo in spet so nam odobrili 600 tisoč din, ki smo jih porabili za rekvizite in priprave pred kvalifikacijami. Tako smo, lahko rečem, bili res deležni dobre podpore in samo to nam je res omogočilo nemotene priprave, da so igralci lahko pokazali vse svoje znanje. aj pa nastop v zvezni ligi? ..lenim, da bomo z igralci, ki jih imamo, zmogli naporne tekme. Z dobro organizacijo bomo skušali odstraniti vse težave, tako da se bodo igralci res lahko posvetili samo tekmovanju. Vsi so še zelo mladi, povprečna starost je 22 let in z vsemi lahko računamo dve ali tri leta. Že letos pa nameravamo vložiti 200 ali 300 tisoč dinarjev v temeljito delo z mladino. Imamo odlične mlade igralce, ki pa jim moramo nuditi dobre pogoje. Zdaj so stari 14 ali 15 let in prepričan sem, da bodo čez nekaj let lahko uspešno zamenjali igralce, ki zdaj nastopajo v prvem moštvu. Ali igrišče ustreza zahtevam zvezne lige? — Res je, da ni idealno, vendar smo z njim za zdaj zadovoljni. Ima pa dve slabi strani. Prvič je v bližini bolnišnice, drugič pa je premajhno za razširitev mest za gledalce. Že obiski v republiški ligi — povprečno smo na vstopnini dobili po 75 tisoč dinarjev na eni tekmi — in na kvalifikacijah kažejo, da bo zanimanje za tekme zvezne lige veliko. Pri nas bodo nastopala moštva z državnimi reprezentanti in zanimanje bo še večje. Prav zato nas skrbi majhen prostor za gledalce. Toda za zdaj smo tudi s tem zadovoljni. Cas bo pokazal, če bodo potrebe po novem in večjem igrišču res utemeljene. Res pa je, da bi bilo idealno, če bi se Trbovlj-čanom Izpolnila dolgoletna želja s stadionom za male športne igre. Vendar bi takšen stadion terjal približno 10 milijonov dinarjev sredstev, tega pa za zdaj ne zmoremo. Vendar v igrišče na katerem nastopamo zdaj, ne bomo investirali novih sredstev, saj se dobro zavedamo, da si moramo najprej zago-. toviti stalno sodelovanje v zvezni ligi. Dobro se tudi zavedamo, da nismo sami in da je še cela vrsta pomembnejših objektov, kot so razne telovadnice za šole, ki morajo imeti prednost. Z dobro voljo smo prepričani, da bomo lahko rešili precej problemov. Kaj pa začetek? — 12. julija bo formiranje liga odbora, obenem pa tudi žrebanje. Kaže, da se bo zvezna rokometna liga začela 30. avgusta. Ce pa bo sprejeta prošnja Rabotničkega, ki naj bi zaradi težkega položaja po potresu, še naprej ostal član zvezne lige se bo liga pričela 23. avgusta. Upamo na dober start. . . Pestra sezona z odličnim zaključkom v v Trbovljah je !>• o s vet TRENER BAŠIČ 0 ZVEZNI Lih VSAK NASPROTNIK JE DOMA MOČAN Pred dnema letoma je prišel v Trbovlje bivši državni reprezentant Bašič, ki je prevzel mesto trenerja, pa tudi sam še aktivno nastopa, To je pomenilo za igralce Rudarja veliko spremembo. V kratkem razgovoru nam je tovariš Bašič takole odgovarjal: —- Kakšne so bile ambicije, ko ste prišli v Trbovlje? Pravzaprav jih ni bilo. Saj je bil položaj Rudarja v zahodni skupini druge zvezne lige kaj malo zavidljiv — s tremi točkami izkupička. Sledila je deljena republiška liga, ki je pomenila korak nazaj. Toda pričeli smo z načrtnim delom in že takrat računali nekoliko naprej. Začel sem s 15,-letnimi pionirji, ki so lani osvojili naslov republiških prvakov in čez nekaj let bodo prav ti igralci zamenjali 'iste, ki idaj nastopajo v prvem moštvu. Kako je bilo s pripravami? — Zavedali smo se dobro, da smo republiško prvenstvo lahko odigrali s pol moči. Prav zaradi tega smo organizirali več srečanj z najbolj-mi in to je bilo tudi najboljše merilo za našo kvaliteto. Vedeli smo, da naša kvaliteta ni slaba, vendar smo se bali kampanjskega dela in neresnosti. Kaže pa, da smo se temu izognili in prav zato tudi uspeli. Težko je reči 'taj več o nastopu v zvezni ligi. Vendar dobro poznate kvaliteto posameznih klubov in bi morda le lahko rekli nekaj besed o tem, kaj čaka igralce Rudarja v zvezni ligi? — Mislim, da so v zvezni ligi le tri ekipe, ki bi lahko odnesle točke iz Trbovelj, seveda če n^ bomo imeli večjih problemov. Tudi s tujega igrišča lahko prinesemo točke, če nas bodo nasprotniki podcenjevali. Res pa je, da je vsak nasprotnik doma močan, to pravilo pa velja tudi za nas . . . Igiišče je obkrožala 2000-gIava množica, ki je krepko navijala za domače Rokometaši Rudarja so torej prvi, ki so prebili led, če temu tako rečemo, pregraji, ki je doslej delila slovenske klube od zvezne rokometne lige. Česar r:* f> igralci Odreda, oz. Olimpije in Slovenj Gradca je te igralcem Rudarja iz Trli o Vzroke tega zares pomen, .ega uspeha pa moramo iskati žc nekaj prej. Trboveljski Rudar je dosegel nekaj skromnih uspehov še v velikem rokometu, saj je takrat nastopal v zvezni ligi. Z malim rokometom pa sta pričela neumorni Maks Radej in Janko Zupančič, ki sta zbrala mlade in nadarjene igralce. Ti so še danes steber novega zveznega ligaša. Takrat so začeli Škrinjar, Ačkun, Jokoš, vratar Lopan, Jelen in Berdnik. Po njihovih stopinjah pa so kmalu stopili še mlajši Dornik, Kern, Pavlič in Kmetič. Sc večji uspeh pa je rokomet v tem kraju dosegel potem, ko je prišel znani reprezentant Bašič iz Zagreba, ki je prevzel mesto trenerja, obenem pa še sani aktivno nastopal. Zdaj je pri Rudarju že dve leti. Plod njegovega dela pa je očiten. Prej odlične posameznike je združil kolektiv, ki je uspel priti tudi čez najtežjo stopnico — kvalifikacije za vstop v zvezno ligo. Danes je to kolektiv z dobrimi in sposobnimi organizatorji, ki delajo po načelu vsi za enega, eden za vse, se pravi složno, kar smo doslej pogrešali uri republiških prvakih. Letos je imel Rudar zares pestro sezono. Izredna zmaga v okviru republiškega prvenstva nad Slovanom je bila uvod v uspešno sezono. Sledila je zmaga za zmago, doma in na tujem v spomladanskem delu — devet jih je bilo, toliko tekem so tudi igrali — osvojitev naslova prvaka v zimskem prvenstvu na GR ter lepi uspehi v prijateljskih srečanjih z renti-miranimi nasprotniki. In za zaključek kvalifikacije, ki so prinesle rokometu v Trbovljah pa tudi v naši republiki boljše čase. Igralci Rudarja so si zaslužili iskrene čestitke. TRI ZMAGE NA KVALIFIKACIJAH V zadnji številki našega lista nismo mogli objaviti zadnjega srečanja na kvalifikacijah, v katerem je Rudar premagal tudi tretjega nasprotnika Drvodjelac z rezultatom 10:9 (8:4). Vrstni red po zaključku kvalifikacij pa je naslednji: Rudar Železničar (Niš) Sloboda (T) Drvodjelac (V) 3 3 3 3 3 2 1 0 36:28 6 53:43 4 42:52 2 31:39 0 V lestvici strelcev na kvalifikacijah v Trbovljah je domačin Škrinjar z 12 doseženimi goli zasedel drugo me'tc Po končani zm li na ininan navdušenih gledaicev Osnova je delo z mladino SKLEPI IN PRIPOROČILA OBČNEGA ZBORA ZVEZE ZA TELESNO KLILTLIRO SLOVENIJE Sistem naše telesne kulture je treba graditi na telesni kulturi mladine v šolski dobi — Še več članstva in več osnovnih organizacij — Ustanavljati je treba kadrovske centre — Tekmovalni šport razvijati skladno z množično osnovo — Že letos športne igre v vseh občinah Na osnovi razprave in referata na zadnjem občnem zboru Zveze za telesno kulturo Slovenije je izvršni odbor pred nekaj dnevi potrdil Sklepe in priporočila za nadaljnji razvoj telesne kulture v Sloveniji. Ker sodimo, da je v tem dokumentu zajeto bistvo vsega dela telesno kulturnih organizacij v prihodnjem obdobju, smo se odločili objaviti »Sklepe in priporočila«, v celoti. Menimo, da bo ta dokument dragoceno gradivo vsem okrajnim, občinskim in strokovnim zvezam, seveda pa tudi osnovnim organizacijam pri njihovem delu. Občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije ugotavlja na pod-lagč poročila o delu Zveze za telesno kulturo Slovenijo po kongresu telesne kulture Leta 1981, referata »Aktualne naloge telesnokul-tumili organizacij v SR Sloveniji« in razprave naslednje: I. Sistem naše telesne kultre moramo graditi na telesni kulturi mladine v šolski dobi, se pravi, da moramo povečano pozornost posvetiti šolski telesni vzgoji in iz-venšolskemu telesnokulturnemu udejstvovanje mladine. Nadalje velja z vso pozornostjo razvijati telesno kulturo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, družbene organizacije za telesno kulturo pa so skupno z ostalimi oblikami telesnokuiturnega združevanja naslednja stopnja v sistemu naše telesne kulture. Šolska telesna vzgoja mora privzgojiti mlademu Človeku telesno-kulturne navade in dati mladini snovno telesno izobrazbo. Telesna zgoja v šolah vseh stopenj mora biti sestavni del celotnega vzgojnega procesa in se mora razvijati v ustreznih pogojih. Glede na izredno pomembnost telesne kulture kot zdravstvene preventive bi morali zavodi za socialno zavarovanje iz ustreznih skladov sofinancirati šolsko telesno vzgojo. To toliko bolj, ker sta zdravstveno stanje in razvitost šoloobvezne mladine zelo nezadovoljiva, šolski telesni vzgoji je treba dati tako materialno osnovo, da bo ob ustreznem kadru lahko izpolnila te pomembne in obsežne naloge. Družbene organizacije za telesno kulturo morajo nuditi šolam večjo konkretno pomoč kot doslej, isto pa zahtevamo tudi od vseh ustreznih samoupravnih organov. Vzporedno z obvezno te- lesno vzgojo se morajo v večji meri kot doslej razvijati šolska športna društva, katere je treba ustanavljati pri vseh šolah, ki imajo vsaj minimalne pogoje za delovanje takega društva. Pomoč šolskim športnim društvom morajo nuditi tudi občinske «*'<'?« za telesno kulturo. Družbene organizacije za telesno kulturo morajo podpirati prizadevanja za postopen prehod na enoizmenski pouk v vseh šolah, hkrati pa se morajo s povečano aktivnostjo vključevati v organizirano izkoriščanje časa, ki ga bo šolska mladina preživela v šolah izven pouka. Rekreacija, ki je v današnjih pogojih življenja vedno bolj nepogrešljiv sestavni del vsakodnevnega življenja vsakega človeka, ima velik del svoje vsebine prav v raznih oblikah telesne kulture. Zato morajo družbene organizacije za telesno kulturo, še posebej zveza in društva Partizan, povečati skrb za to področje in se povezovati z delovnimi organizacijami in sindikalnimi vodstvi v skupne akcije za razvoj široke rekreativne dejavnosti. Sedanje oblike telesne kulture v delovnih organizacijah, večinoma le priložnostna tekme va-nja, morajo zamenjati stalne in pestre oblike rekreativne dejavnosti delovnih ljudi, še posebej pa je razvijati vse oblike aktivnega odmora med delovnim časom Rekreativna dejavnost se mora razširiti med vse občane, zato ji morajo posvetiti vso pozornost tudi krajevne skupnosti. II. Temeljna naloga družbenih organizacij za telesno kulturo je tudi v bodoče povečanje števila aktivnega članstva in osnovnih organizacij ter kar najbolj tesno sodelovanje s šolami, delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in ostalimi. Osnovne organizacije morajo svojo dejavnost preusmeriti tako, da bo delo z mladino bistveni del delovanja vsake organizacije, vse pa morajo imeti tudi istresne mla- dinske skupine. Mnogo več truda kot doslej morajo posvetiti vzgojnemu delu, zlasti z mlajšim članstvom. Vse organizacije se morajo otresti Škodljive improvizacije in delati po temeljito pripravljenih programih in načrtih, ki naj bodo vsklajeni z ustreznimi načrti razvoja posameznih družbeno-politič-nih skupnosti Poseben poudarek mora veljati vključevanju žensk ter predšolske in kmečke mladine Zaradi posebne vloge društev Partizan je potrebno tem organizaci- am pri njihovi vsestranski dejavnosti nuditi vso materialno m moralno podporo. V upravljanju v teiesno.-cuimurnih organizacijah je treba takoj uveljaviti načela o zamenjavi m omejitvi ponovne izvolitve vodilnih funkcionarjev ter ob ;em stremeti za ustreznim vključevanjem aktivnega članstva v organe upravljanja Potrebno je uvajati svete članstva, če organizacije ne morejo takoj preiti na dejansko ne posredno upravljanje s strani ak tivnega članstva. Občinske zveze za telesno kulturo je potrebno utrjevati z zagotovitvijo ustreznega profesionalnega strokovnega kadra in primernih sredstev tako za funkcionalno delovanje, kakor tudi za dejansko usmerjanje in podpiranje vse telesne kulture v občini. Zveza za telesno kulturo Slovenije, okrajne zveze za telesno kulturo in vse republiške strokovne organizacije morajo nuditi občinskim zvezam ustrezno pomoč. Skladno z utrjevanjem občinskih zvez za telesno kulturo je nujno ustanavljati in razvijati občinske ali medobčinske strokovne odbore-. Okrajne zveze za telesno suituro naj svoje delovanje razvijajo tako, dr. bo predvsem v pomoč občinskim zvezam, katerim lahko mnogo pomagajo pri organizacijski utrditvi in šolanju ^troteovnega kadra. Republiške strokovne organizacije se morajo še nadalje otresati vrste administrativnih funkcij in se razvijati dejansko v najvišji strokovni organ svoje panoge. Kjer je to mogoče je potrebno uveljavljati v tekmovanjih samoupravljanje z ustanavljanjem samoupravnih teles sodelujočih oiga-nizacij v določenem tekmovanju. Ves razvoj družbenih organizacij za telesno kulturo mora potekati v skladu z določenim prednostnim redom panog, ki ga je potrebno čimprej določiti. III. Strokovnost v telesni kulturi moramo izboljšati s povečano skrbjo za vzgojo in izpopolnjevanje kadra s tem, da v vseh okrajih formiramo kadrovske centre, potem pa nadaljujemo z ustanavljanjem medobčinskih in občinskih centrov. Kadre je potrebno ustrezno nagrajevati, njihovo delo družbeno vrednotiti in mu dajati priznanje. Pri tem moramo posvetiti mnogo pozornosti tudi organizacijskim kadrom ter problemu kadrovanja nasploh. S primerno štipendijsko politiko morajo organizacije in institucije spodbujati študij na Visoki šoli za telesno kulturo in ostalih ustreznih šolah, zagotoviti pa je treba tudi nadaljnji razvoj teh šol. čimprej je treba ustanoviti oddelek za telesno kulturo na pedagoški akademiji v Mariboru. Pri financiranju telesne kulture pričakujemo, da bodo skladno z večjim vlaganjem v družbeni standard pričele občinske skupščine in samoupravni organi delovnih organizacij ustrezneje podpirati telesno kulturo. Sredstva je potrebno v celoti legalizirati, zagotoviti trajen in enakomeren dotok ter primerno trošenje. Večji odstotek od skupnih sredstev kot doslej bo treba nameniti funkcionalnim izdatkom in vzdrževanju objektov. Organizacije z množično dejavnostjo morajo imeti pri dodeljevanju sredstev ustrezno prednost. Posebej velja določiti kdo financira določeno dejavnost. Večji delež kot doslej bi moral predstavljati samoprispevek in pa neposredna vlaganja aktivnih. Delitev naj bi potekala v načelu preko skladov. Teiesnokultume objekte je potrebno graditi skladno s stvarnimi možnostmi in potrebami, predvsem pa je treba najprej zagotoviti polno izkoriščanja in ustrezno vzdrževanje že obstoječih objektov s tem, da preidejo v upiavljanje ŠPORTNIKI, ko kupujete perilo in srajce, si oglejte izbiro pri poslovalnicah VELETEKSTI1A »MOŠKI MODI«, Trubarjeva c, 27 -»CVETA«, Stritarjeva ulica - KRESIJA - »AJDOVŠČIMA«, Gosposvetska cesta Oblike dela z mladino so zelo pestre občin oziroma ustreznih za vodo Pri gradnji objektov bi morali imeti prednost vsi objekti za šolsko telesno vzgojo, še posebe; pa telovadnice. Investiranje mora biti bolj premišljeno in perspektivno, pri tem je potrebno izdelati za manjše objekte tipske projekte. Objekti bi morali postati žarišče širšega telesnokuiturnega udejstvovanja, to pa bodo lahko samo z nastavitvijo strokovnjakov pri objektih s tem. da bodo ti strokovnjaki na voljo vsem, ki se bodo hoteli udejstvovati. Ustrezni činitelji on.lo morali posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej zagotovitvi ustreznih površin za telesno kulturo in rekreacijo občanov v vseh urbanističnih programih in načrtih, da bi ob vedno večji avtomatizaciji in tehnizaciji življenja nasploh zagotovili vsem občanom možnost, da z dopolnilnim udejstvovanjem zmanjšajo škodljive vplive vedno hitrejšega tempa življenja. IV. ležbe pri stroških za izdajo strokovnih knjig in revij. 3 sredstvi obveščanja je potrebno vzpostaviti tesnejši stike in vplivati na ustrezno obravnavanje telesne kulture v celoti, ne pa le njenega vrha — tekmovalnega športa. VI. Sklep ZTKS o izvedbi Jugoslovanskih športnih iger v letih^l981 in 1965 je potrebno v celoti izvajati in še v letu 1964 obvezno izvesti igre v vseh občinah, vsaj v manjšem obsegu. Potrebnost in koristnost iger na višjih ravneh je potrebno ponovno proučiti. Glede na uvedbo enotne članske .izkaznice ZTKS je potrebno postopoma ukinjati ostale izkaznice in prilagajati včlanjevanje in registracijo članstva novim pogojem dela ter organizacijskim oblikam VII. ne organe družbeno-poliličnih skupnosti in delovnih organizacij, d» 1)0 svojih možnostih prispevajo k ustvarjanju ustreznejših pogojev za tiitrejši razvoj telesne kulture v SR Sloveniji, izvršnemu odboru ZTKS pa naroča, da po temeljiti proučitvi materialov občnega zbora in morebitnih dodatnih analizah sprejme skladno s temi ugotovitvami tudi ustrezne konkretno sklepe. Te »Sklepe in priporočila« je potrdil izvršni odbor ZTKS na svoji drugi redni seji, ki je bila minuli ponedeljek. Poleg tega so člani IO ZTKS razpravljali še o ustanovitvi komisij in sprejeli predlog o ustanovitvi komisij za organizacijsko kadrovsko dejavnost, za financiranje in objekte, za tekmovanja, vrhunski šport in prireditve, za množično telesno kulturo Tekmovalni in vrhunski šport se morata razvijati skladno z množično osnovo in ustrezno možnostim. Tekmovalne sisteme v vseh panogah je potrebno ponovno proučiti in po potrebi prilagoditi zahtevam kvalitete in materialnim sposobnostim prizadetih organizacij. Občinske zveze za telesno kulturo morajo dajati soglasnost za udeležbo posameznih ekip v tekmovanjih od občinskih navzgor. Ob tem je treba preprečevati materialno in često tudi športno neutemeljene poskuse uvrščanja v višja tekmovanja za vsako ceno. Vrhunskemu športu je poMebno zagotoviti razen* množične osnove tudi ustrezno srednjo kakovost kot pogoj za normalno rast kakovosti iz množičnosti. Mladinske športne šole naj zagotovijo načrtnejše delo z mladimi in pravočasno specializacijo. Ob tem, ko je potrebno dajati vrhunskemu športu ustrezne pcgoje za razvoj, pa je treba vediti dosledno borbo proti vsem negativnim pojavom in za pravi Uk športnika — vzglednega Člana socialistične družbe. V. Znanstveno-raziskoifalno In prak-tično-analitično delo je potrebno bolj pospeševati, predvsem v okviru Visoke šole za telesno kulturo ter s tem postaviti ustrezne teoretične temelje nadaljnjemu sodobnemu razvoju telesne kulture. Konkretna oblika pomoči organizacijam in posameznikom bi lahko bile športne svetovalnice in stnti-stično-analitični odseki pri centrih za šolanje kadrov ali drugih institucijah. Vprašanja zdravstvene zaščite, nezgodnega in socialnega zavarovanja aktivnih v telesni kulturi je treba ponovno proučiti m po potrebi ustanavljati specializirane športne ambulante pri zdravstvenih domovih ali drugje. ZTKS mora proučiti in predpisati način zavarovanja aktivnih v telesni kulturi. Za založniško in propagandno dejavnost bodo morale vse organizacije v bodoče izdvajati več sredstev in pri tem najti način soude- Kljub ugotovljenemu ustreznejšemu vrednotenju telesne kulture na vseh ravneh se moramo skupno truditi, da dobi telesna kultura v družbenem življenju mesto, ki ji gre po njeni pomembnosti za ohranitev oziroma izboljšanje zdravja občanov, za zmanjšanje nesreč pri delu in povečanje produktivnosti dela. Zaostajanje razvoja telesne kulture morajo družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije reševati z ustreznim izvajanjem žp .sprejetih določil o telesni kulturi v statutih in pa svojih konkretnih sklepov. V ta namen morajo družbena organizacije za telesno kulturo iskati in utrjevati stike z vsemi organizacijami in institucijami, ki so v neposredni ali posredni zvezi s telesno kulturo. Skupno z njimi morajo obravnavati probleme telesne kultu re in sprejemati ustrezne sklepa za njen nadaljnji razvoj Občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije poziva samouprav- in odbor za Jugoslovanske športne igre. IO ZTKS je obravnavat tudi predlog o podeljevanju Bloudkove plakete in znaka ter odtočil, da bo na dan Bloudkove smrti 25. novembra svečana žaJna seja izvršnega odbora, kjer bodo dokončno sprejeli pravilnik o podeljevanju teh nagrad, prvič pa jih bodo podelili leta 1965 IO ZTKS je sprejel tudi poslovnik o delu IO ZTKS in sekretariata ter rebalans proračuna za letošnje leto. ■ • 1 I TRGOVSKO POJETJE j SLOVENIJA ŠPORT j fj obvešča potrošnike, da je s I. junijem 1961 J 1 uvedlo prodajo vseh športnih pptreščin na I POTROŠNIŠKI KREDIT j 1 Vse potrebno v zvezi z nakupom na potrošniški J I kredit lahko uredite v prodajalni v Ljubljani, Titova 1 ji cesta štev. 26. | NE POZABITE: za prijeten letni oddih si ‘lahko na- i 1 bavite kompletno camp opremo na potrošniški kre- j | elit, ki vam ga nudi SLOVENIJAŠPORT, Ljubljana.' J KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO RVO DEJANJE V MESEU OB KORAN Ivtobusi in osebni avtomobili z oznako CE v Karlovcu in okolici - Dež in blato na igrišču - Nakiju čje: igrale! obeh moštev v istem hotelu - Preklic polmilijonske zahteve za radijski prenos Raport iz Karlovca dve uri pred tekmo V sedanjem nogometnem zatišju je vendarle nekaj »kruha« za ljubitelje nogometa. Duhove razburjajo predvsem prestopi in okrepitve, še bolj pa seveda vprašanje, če bo Slovenija dobila še tretjega ligaša v il. zvezni ligi. Biočič, Veselica in šoškič so razvozlali uganko Olimpije. Pri Mariboru pa še vlada stanje najhu -še konspiracije. Na zelenem polju pa bosta skušala Kladivar in Karlovac odgovoriti na vprašan;'e, kdo bo igral v II. zvezni ligi. Kvaliiikacije, to je v nogometu nekaj najhujšega. In to držil Kladivar in Karlovac sta odigra! a danes popoldne prvo dejanje te drame - prizorišče je bilo simpatično zeleno mesto bo Korani... Karlovac: Kladivar 1:1 (0:1) KARLOVAC, 5. jul, — Mirno in po pravici lahko zapišemo, da je Kladivar v današnjem srečanju pokazal, da je boljše moštvo od Karlovca, čeprav so igrali na tujem igrišču, so imeli mnogo več priložnosti. Zaslužena bi bila tudi zmaga s tremi ali celo štirimi goli razlike. Napadalci so imeli smolo. Perc, Binkovski, Devčič in Hribernik, so streljali mimo vrat, ko je že kazalo, da bo žoga v mreži. Poleg tega je Hribernik z izred- čan udarec, ki ga vratar Karlovca ni pričakoval. Dobro se je sicer postavil, toda žoga se mu je izmuznila iz rok in že je bila za njegovim hrbtom v mreži. Igralci Kla-divarja se objemajo, vratar Karlovca pa se od jeze meče ob tla. 9. minuta — Lepa akcija Kladivarja, ki se je končala v kotu. 13. minuta — Hribernik— Devčič zelo lepa. kombinacija, žal prepočasna. 14. min. — Nevarne akcije pred vrata Kladivarja. KARLOVAC: Lovre!ič, Mikšič (Protulipac), Slavica, Tkalčec, Kataflinič, Bihčan, Vučinič, Remete, Takač, Bronzovič, Lang. KLADIVAR: Bauman, Vodeb, Coklič, Peiper, (Kokotec), Ferme,- Let n er, Perc, Hribernik, Devčič, ■Marinček, Binkovski. SODNIK: Botič, stranska Perič, in Petrovič (vsi Beograd). ,, STRELCI: v 4. min. Hribernik za Kladivar in ,V 72. min. Bronzovič za Karlovac. nim 'strelom zadel še vratnico. Hribernik je bil najboljši igralec tekme. Delil je žoge, jih odvzemal, neutrudljivo tekal po igrišču sem ter tja, nevarno' streljal, dosegel gol in zadel še vratnico. Za njim hi lahko uvrstili še Marinčka, ki-je s številko deset igral defenzivno, odbijal žoge, čistil svoje polje in ni popustil do zadnje minute. Visoko oceno hi zaslužil tudi vratar Bauman, ki je igral zelo zanesljivo in brez strahu. Tudi vsi branilci, posebno Coklič, zaslužijo dobre ocene. Kladivar ni igral bunkerja. Igral je sicer samo s tremi igralci v napadu (Devčič, Hribernik, Binkovski), vendar je vseskozi držal ravnotežje v polju. Poleg tega pa je pokazal tudi več tehničnega znanja — posebno Hribernik. Kaj lahko torej rečemo Pred tekmo v Celju? Možnost za vstop v II. zvezno ligo je izredna. Vsekakor so kvalitete Kladivarja take, da bi lahko premagal Karlovac v povratnem srečanju. Odveč pa je pretirana samozavest! Povratna tekma brez borhertosti, kakršne je bilo danes na Pretek, je obsojena na poraz. ; FIJLM TEKME 1. minuta — Velika nervo-za na obeh straneh. 3- minuta — Hribernik se °dločl za prvi strel, ki se konča v outu. 4. minuta — Kladivar vodi z 1:0. Hribernik se je odločil za strel iz kakih šestnajstih metrov. To je bil zelo mo- 16. min. — Eden najnevarnejših trenutkov pred vrati Baumana. Takač je bil popolnoma sam pred vratarjem Kladivarja, vendar je Bauman s požrtvovalnim padcem pod noge rešil nevaren položaj. 17. min. — Karlovac še vedno napada. Bauman v paradi odbije v kot, strel Langa. 19. min. — Vrstijo se napadi Karlovca. Bauman je pokazal, da je odličen vratar. 28. min. — Ves stadion na nogah. — žoga je v mreži. Takač je močno streljal in sodnik je pokazal na sredino igrišča, češ da je 1:1. Stranski sodnik pa je ugotovil, da se je žoga skotalila. v vrata skozi strgano mrežo. Z golom torej ni bilo nič. 30. min. — Devčič lepo strelja po tleh, vratar še lepše brani. 31. min. — Binkovski sijajno poda Devčaču, ta pa okleva in vratar Karlovca ujame. 38. min. — Kladivar je popolnoma prevzel pobudo. — Devčič spet zelo lepo 'strelja, vratar brani. DRUGI POLČAS 46. min. — Spet ves stadion na nogah. Celjani ploskajo. Hribernik je res sijajno streljal — žal je ta izredni strel zadel samo vratnico, ko je< bilo videti, da bo 2:0. 48. min. — Karlovac odgovarja z napadi, Kladivar pa se odlično brani, požrtvovalno. Požrtvovalnost... 55. min. — Perc močno strelja kak meter mimo vrat. 56. min. — Nevaren prosti strel konča v zidu. 57. min. — Nepopisna gneča pred vrati Kladivarja. žoga se odbija od nog branil- cev Kladivarja in konča v autu. 61. min. — Zelo lepa kombinacija Devčič-Marinček, vendar brez rezultata. 63. min. — Gneča ... Naključje pomaga Kladivarju, ko se žoga odbija od neke glave v aut. 67. min. — Perc ima že drugo priložnost, vendar je spet ni izkoristil. 70. min. — Kladivar ima absolutno premoč. Napadalci pa zelo grešijo. 72. min. — Nenaden protinapad. Žoga gre v kot. Pred vrati Kladivarja spet velika gneča, vratar Bauman na tleh. Vucinič, ki je streljal v kot, je poslal lepo žogo pred vrata. Bronzovič jo je porinii v mrežo 1:1. 75. min. — Karlovac zelo pritiska, Kladivar pa se odločno brani. 78. min. — Hribernik je popolnoma sam, njegov strel pa je šel daleč čez vrata. Res idealno! — škoda! 79. min. — Sedaj ima Kladivar srečo. Repriza na drugi strani. Prazna vrata zgreši Protulipac. 85. min. — Moči pojemajo Kladivar pošilja žoge v aut. 90. min. — Konec srečanja. Kladivar zadovoljen, Karlovac razočaran. — Kaj bo prihodnjo nedeljo v Celju? Karlovac je kot izumrl. Malo ljudi je na cesti. Dež vztrajno kaplja in igrišče je postalo blatna brozga. Menda ta trenutek, kibici polnijo svoje želodce, da bodo lahko čez dve uri glasnejši in temperament-nejši. Nogometašev Kladivarja ni bilo težko najti. Stanujejo v novem modernem hotelu »Korana«. Ko sem jih obiskoval, so bili zbrani na »bojnem posvetu«. Kljub temu si je trener Pavič ukradel nekaj minut mlajši pa so nekoliko nervozni. — Kaj ste počeli v Karlovcu? Prišli smo v petek in žoge sploh nismo videli, ampak smo se samo razgibavali. Naključje je hotelo, da smo srečali enega funkcionarja Karlovca. Domači nogometaši so namreč prišli v isti hotel. Seveda nismo nič preveč izvedeli. Zanimivo je pojasnilo, kaj je bilo s pol milijona dinarji, ki so jih zahtevali Posebno poročilo našega glavnega urednika Vlada Žlajpaha in za Polet odgovoril na nekaj vprašanj. . — Kakšne so bile pri-prave v Novi Gorici? Odlične. Goričani so bili zelo prijazni gostitelji, brezplačno so nam odstopili nogometno igrišče in vse se je odvijalo po načrtu. — Kako ste potovati v Karlovac? Z avtobusom prek Zagreba, vožnja je bila ugodna. — Ste zadovoljni z bivanjem v Karlovcu? Hotel »Korana« je odli-čen, ima lepe sohe, ves komfort, prima hrano in kar je najbolj pomembno, zraven je pravi športni park z atletsko stezo in drugimi objekti. Kot nalašč za trening. — Kakšno je igrišče/ kjer bo tekma? Mnogo, mnogo slabše kot naše v Celju. — Kako so razpoloženi igralci? Starejši so brez treme, za radijski prenos. Odgovor je takle: Že v petek smo poslali v Ljubljano brzojavko, da dovoljujemo brezplačni prenos radijski ekipi Ljub- Najcoijsi na danass lea-mš — Ivan Hribernik Ijane. Ne vemo, ali bo prenos ali ne. Do številke 500.000 je prišlo zato, ker nam je tako svetoval NK Dinamo. Medtem ko to poročamo, je mesto oživelo, smer premika — stadion ... Nogometni turnii v Litiji LITIJA — Tu .je bil v počastitev dneva borca tradicionalni nogometni turnir z sodelovanjem naslednjih moštev: Triglav (Kranj), Elan (N. mesto). Rudar (Velenje) in domače »Litije« Rezultati: Triglav : Elan 5:1 (2:0) Rudar : Litija 2:1 (2:0). Litija : Elan 6:2 (3:2), Triglav : Rudar 6:5 (1:1, 0:1). Prehodni pokal je tako osvojil Triglav pred Rudarjem, Litijo in Elanom. T. L. KRŠKO (NŽ) — WATERPOLO — V pripravah za slovensko watei,polo prvenstvo je domači Celulozar v nezanimivi tekmi premagal ljubljansko Ilirijo z rezultatom G: 3 (2:2. 0:0, 4:0, 0:1) KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V SNL Koper : Branik 0:4 (0:1) KOPER, 5. julija. V kvalifikacijski tekmi za SNL so gostje takoj prevzeli pobudo in v 7. minuti izsilili avtogol. Po tem golu je polet gostov nekoliko popustil in domačini so z lepimi kombinacijami prihajali pred Branikova vrata, vendar zelo slabo streljali. Proti koncu prvega dela igre je ta postala zelo mlačna in nezanimiva, igralo pa se je večjidel po sredini igrišča. Po odmoru so imeli tehnično boljši gostje zopet pobudo, domačini pa so z ležerno, skorajda počitniško igro izgubljali simpatije gledalcev. Po drugem in tretjem golu za Branik so zaigrali domačini še slabše, podajali NOGOMETAŠI OLIMPIJE SPET NA DELU Na pripravah v Kranju Po zaključku tekmovanja v II. zvezni ligi so pri ljubljanskem arugo-ligašu Olimpiji analizirali uvrstitev svojega moštva in ugotovili, da bi lahko nogometaši dosegli nekoliko boljšo uvrstitev. Toda zdaj je minula sezona že za njimi in na vrsti so že priprave za sezono 1964/05, ki se bo pričela začetka avgusta. V začetku julija so se spet vsi nogometaši zbrali v Ljubljani in pričeli s treningom. Danes so pričeli s pripravami v Kranju, kjer bodo ostali do 18. julija, 19. julija bo v Ljubljani tekma s Šibenikom, še pred pričetkom prvenstva pa tudi s Partizanom iz Beograda. Vsi igralci so ostali pri ljubljanskem ligašu, tudi Kapidžič, za katerega so poročali, da je odšel iz Ljubljane. Tudi Rudinski, ki je trenutno v Nemčiji, še ni dobil izpisnice. Jeseni bosta odšla v JLA Žabjek In Mladenovič, slednji bo igral še več kot mesec in pol za barve Olimpije pred odhodom v JLA. Te dni so za barve Olimpije podpisali pogodbe Bruno Veselica, bivši igralec Rijeke, Miloš Šoškič, srednji krilec Trepče, že prej pa Biočič, bivši igralec Čelika. Pogodbo je podpisal tudi vratar mladinskega moštva Olimpije Borut Škulj. Trenerske posle bo v naslednji sezoni opravljal bivši tehnični direktor Olimpije Branko Elsner. V novi tehnični komisiji, ki bo štela 7 ljudi, sta tudi bivša igralca Repotočnik-Pupo in Piškar. Vodstvo Olimpije pa si prizadeva, da bi v tehnični komisiji sodelovala tudi ing. Keržan in ing. Branko Križ. Ker bodo nogometno površino na Centralnem stadionu preuredili in Obnovili, bodo nogometaši Olimpije v jesenskem delu igrali vse tekme na igrišču Ljubljane. so žoge skoraj s sredine svojemu vratarju, nekaterih priložnosti pred golom pa niso znali izkoristiti. Najboljši igralci so bili gostje Donko, Rajhar in Košak. Sodniška trojka, ha čelu s Tavzesom iz Ljubljane, je zelo dobro opravila svojo nalogo. Med več kot 1000 gledalci so imeli Mariborčani skoraj prav toliko -navijačev kot domačini. STRELCI: v 7. minuti Golič avtogol, v 60. in 82. Košak in v 63. Laznik za Branik. KOPER: Piščanec, Vidakovič, Ban, Golič, Jermenšek, Hrvatin, Klecin, Guban, Val-devit, Furlanič, Mihelič. BRANIK: Pišler, Kurnik, Donko, Unterreiter, Kovše, Radulovič, Rajhar, Košak, Blaznik, Klenovški, Lepenik. Bratstvo : Ilirija 0:3 (0:1) HRASTNIK, 5. jul. V kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko nogometno ligo sta se pred 600 gledalci pomerila domače Bratstvo in Ilirija iz Ljubljane. Tekma je bila v dovoljenih mejah, predvsem po zaslugi -avtoritativnega sojenja Jašketa iz Ljubljane. V začetku sta igrali obe moštvi , precej nepovezano, za začetno pobudo Bratstva, ki je v 9. tn 11. minuti nevarno ogrožalo vrata Ilirije in jih je odlično branil Popovič. Po hudi napaki domače obrambe je v 43. minuti šmon dosegel vodstvo za goste. Po odmoru je bila slika na igrišču nespremenjena, V prvih minutah je bilo boljše Bratstvo, potem pa je zopet prevzela pobudo Ilirija s *ehniČTio boljšo igro. V 75. minuti je na lep pred-. ložek Smona dosegel Curk drugi gol za Ljmljančane, komaj mmuto za tem pa je bil po hitrem prodoru Kur-šič uspešen še tretjič. Bratstvo: Fuhler, Sager, Pavšek, Langer, Strelove, Klenovšek, Prašnikar, žlindra, Trinkler, Ocepek, Premec. Ilirija: Popovič, Bremec, Novak, Ahlin, Vrhunc, Filip, Šmon, Kuršič, Dermastja," Curk, Tomše. GREBEN 150 SODNIKOV BO SODILO H\ SPENI ATLETSKI KOMENTAR Delo organizacijiKega komiteja SČENT 65 in njegovih komisij teče z nezmanjšano hitrostjo dalje, še več; nekatere komisije so prav sedaj v i-najhujšem ognju«, saj je toliko stvari, ki jih je treba nemudoma rešiti,' časa za oklevanje pa ni. To velja preuvsem za komisijo za sodnike, saj »Spraviti skupaj« 130 do 150 sodnikov res ni majhna stvar. POsebno še, ker je zato zahtevana še izredno visoka kvalitetna raven sojenja. Komisija za sodmke ima razpredeno mrežo centrov za vzgojo sodnikov po vsej Sloveniji, Srbiji, Vojvodini in v Zagrebu. Ker je število teh centrov kar precej veliko, je jasno, da kriteriji učenja sodnikov niso povsod enaki. Za sojenje na SPE NT pa bo potrebno predvsem enotno in kvalitetno sojenje.' Komisija se tega zaveda in je do sedaj priredila že dva posveta vodij centrov in njihovih namestnikov. In ne samo to! Pretekli.teden je priredila še posebno demonstracijo namiznega tenisa, na kateri so sodelovali ljubljanski sodniki ter večina vodij centrov iz Slovenije in Zagreba. Na tej demonstraciji, ki je trajala dve uri, so sodelovali: 25 ljubljanskih sodnikov ter vodje centrov in njihovi namestniki: Kovačič iz Stične, Pogačnik iz Hrastnika, Antolič iz Kranja, inž. Ravbar iz Maribora, Rojc iž Celja, Vidmar in Kavčič z Jesenic, Solar iz Zagreba in Sazonov iz Ljubljane, Na tej prireditvi so bili vodje centrov seznanjeni z vsemi novostmi glede sojenja, obenem pa so si še ogledali, kako poteka delo s sodniki v ljubljanskem centru. Ker je delo komisije zelo zahtevno, marsikoga pa za- nima, kašo poteka, smo zastavili sekretarju komisije tovarišu Bogdanu Svetu nekaj vprašanj. Širijo se mnoge govorice, češ da ho treba izredno veliko število sodnikov za SPENT »uvoziti« iz Vojvodine in Zagreba. Zanima ms, kako je s sodniki iz Slovennije in kakša bo končna izbira? Kandidatov za sodnike je v Sloveniji dovolj! Seveda pa se pri tem poraja vpnuianje kvalitete, ki pa jo za zdaj pri naših sodnikih v večini primerov še zelo pogrešamo. Opažamo, da so starejši sodniki zelo dobri, dočim mlajšim manjka še ogromno izkušenj. Te bodo skušali pridobiti s stalnim sojenjem do svetovnega prvenstva. Za prvenstvo samo pa bo potrebna še končna izbira, sodnike pa bodo izbrali s posebnimi kriterijem, na katerem bodo morali »prestati« teoritični test, test koncentracije in praktično sojenje. Seveda je zato upravičena domneva, da samo slovenski sodniki ne bodo mogli docela izpolniti števila arbitrov za prvenstvo samo. Po vseh večjih krajih so organizirani posebni centri za vzgojo sodnikov. Kako delajo vodje teh centrov? šele po prvem posvetu konec maja je delo steklo bolj živo. Vodje še dokaj redno pošiljajo mesečna poročila o delu, kakšno je njihovo delo pa se vidi na demonstracijah, ki jih morajo ob prisotnosti člana komisije za sodnike prirediti. vsake štirinajst dni. Ali so kakše posebne težave? Ne bi mogel govoriti o kakšnih posebnih težavah, ki se za zdaj res niso pojavljale. Največja težava do sedaj je Strokovnjaki FISA zadovoljni Veslaške naprave na Bledu sta si ogledala dva predsiavnika mednarodne veslaške zveze - Na drugi seji sekretariata organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo so sprejeli osnutek za značko, ki ga je napravil inž. arh. Branko Simčič. XIV. mednarodno veslaško regato na Bledu sta si med drugim ogledala tudi generalni sekretar Mednarodne veslaške zveze PIŠA Charles Rioio in ekspert za veslaške naprave pri PIŠA Karl Pe-yer. Oba sta z napravami, ki so že zdaj narejene na blejskem jezeru in z načrta za ureditev vseh naprav za svetovno prvenstvo leta 1966 na Bledu zelo zadovoljna. Seveda sta bila zelo navdušena tu-tii nad blejskimi naravnimi lepotami, ki bodo še poseben okras na svetovnem prvenstvu čez dve leti. Ko sta se predstavnika ^?ISA pogovarjala z organizatorji svetovnega prvenstva, so prišli tudi do zanimivega predloga, da bi od otoka pa do obale na tisti strani, kjer je ciljna hišica, zgradili pontonski most, ki .bi omogočil velikemu številu gledalcev ogled tekmovaja, obenem pa bi bil dostop na otok zelo enostaven. Tudi na otoku bi lahko našlo precej gledalcev primeren prostor za ogled svetovnega prvenstva, če bodo tehnične možnosti dopuščale, bodo organizatorji svetovnega prvenstva gotovo skušali to misel tudi realizirat . DELO PO KOMISIJAH V času mednarodne regate na Bledu, je bila tam tudi druga seja sekretariata organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo 1966. Člani sekretariata so razpravljali o elaboratu, ki predstavlja o-kvirni načrt vsega dela, potrebnega za svetovno prvenstvo. Na seji sekretariata so sprejeli sklep, naj posamezne komisije čimprej pripravijo podrobne načrte in naj seveda takoj pridno z delom. Na sejah sekretariata pa bodo obravnavali delo posameznih komisij. Prvi bosta na vrsti komisiji za finance in propagando. Na seji so si člani sekretariata ogledali tudi prve osnutke za značke in za plakate. Osnutek za gnačke, ki ga je napravil inž. arh. Branko Simčič, je bil že sprejet in se bo ta znak pojavljal ni vseh edicijah v zvezi s svetovnim prvenstvom. Sedem članov organizacijskega komiteja, si. bo ogledalo organizacijo letošnjega evropskega prvenstva v Amsterdamu s tem, da sd bo prav toliko veslaških delavcev iz Nizozemske čez dve leti ogledalo svetovno prvenstvo na Bledu. SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJI LETA 1966 SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU 1965 bila v tem, da večina sodniških centrov ni delovala kot bi bilo. treba in smo bili sedaj primorani najti rešitev, ki se je izkazala kot ugodna. Manjše centre smo namreč združili, tako združeni pa veliko bolje delajo. Za moštvena tekmovanja premalo atletov BREZ JERAMA V REPREZENTANCI ZA SPENT član kranjskega Triglava in član ekipe, ki je sodelovala na zadnjem svetovnem prvenstvu v Pragi, Janez, Teran, je odpovedal udeležbo v reprezentanci za SPENT 65. Svojo odločitev utemeljuje s preobremenitvijo pri študiju na fakulteti, obenem pa izjav- UUSIJAKA spini \m Ija, da bo še nadalje treniral, tako da se bo uvrstil med 16 najboljših Jugoslovanov in na SPENT 65 nastopil le v disciplini posameznikov., Tudi drugi kranjski kandidat za sodelovanje na SPENT 65 Vlado Tomc se bo moral odpovedati svoji udeležbi. Odhaja namreč v JLA in tako ne bo mogel nastopiti na svetovnem prvenstvu. Tako so med kandidati ostali le trije slovenski tekmovalci: Eda Vecko, Cirila Pirc in Breda Kokalj (vsi Ol), morebiti pa se jim bo pridružila še Tatjana Zrimec, ki pa bo morala svojo kandidaturo šele doseči, kar pa ji z vestnim treningom najbrž ne bo težko. Mo ve prijave V zadnjem tednu se je za SPENT 65 prijavilo še nekaj federacij in nekaj časopisnih redakcij. Nizozemska je prijavila 6 igralcev, 4 igralke in 3 spremljevalce, Avstrija 16 igralcev, 8 igralk in 6 spremljevalcev, Gana 4 igralce, 2 igralki in 1 spremljevalca ter DR Nemčija 5 igralcev, 4 igralke in 5 spremljevalcev. Zlasti je zanimiva prija%'a Avstrijske namiznoteniške zveze, ki je skupno prijavila kar 30 članov, čeprav pravila ITTF dovoljujejo nastop na svetovnem -prvenstvu le 8 igralcem in 6 igralkam iz posamezne države, razen države prirediteljice, ki lahko prijavi dvojno število sodelujočih. Prispela je tudi nova prijava za akreditiranje novinarjev. Poslala jo je športna redakcija Radia Praga (češkoslovaška). Rok za vse preliminarne prijave je 15. julij 1964, za prijave tujih agencij pa kaže, da posamezne namiznoteniške zveze niso opravile svojega poslanstva, saj mnoga vabila za prijavo verjetno še lepo ležijo v predalih, namesto da bi jih dostavili redakcijam. Zato bo OK SPENT 65 po pretečenem roku (15. julij) poslal ponovna povabila posameznim vidnejšim redakcijam. čeprav smo šele- sredi tekmovalne atletske sezone in je pred nami, zlasti za vrh slovenske atletike, še vrsta kvalitetnih in pomembnih prireditev, so večje prireditve republiškega pomena letos že za nami. Mnogo prezgodaj je, da bi izrekli dokončno sodbo o slovenski atletiki po obeh republiških prvenstvih, moštvenem in za posameznike, vendar nam tudi ocena teh prvenstev z ozirom na udeležbo organizacij in kvaliteto doseženih rezultatov pove marsikaj. Ce že ne o koncu, pa vsaj o startu letošnje atletske sezone v Sloveniji" še pred leti je v vseh večjih atletskih kolektivih v Sloveniji, kakor tudi povsod v državi, prevladovalo mnenje, da je moštveno prvenstvo države, ki je bilo v zadnjih dveh letih organizirano tudi kot republiško moštveno pr venstvo, za sleherno organi zacijo ne samo največja mar več \ tudi obvezna prireditev, Tako je dobila organizacija v zveznem merilu svoje mesto, kar ji je glede na uspeh, zagotavljalo tudi nekaj več finančnih sredstev, zlasti iz lokalnih virov. Čeprav ta ugotovitev glede večjih finančnih sredstev ni povsem točna, vendar drži, da je sicer za naše razmere kvalitetni tekmovalec pomenil več, če je nastopal za organizacijo, ki je dosegla višji plasman v zveznem merilu. Atletika je bila in je še, čeprav je individualen šport, v bistvu moštvena panoga in zgodilo se je, da so nekatere organizacije ' iz kadrovskih in finančnih razlogov prenehale, sodelovati v moštvenem prvenstvu, čeprav povsod za to ni razloga. Nerealna lastna ocena možnosti za uspeh v preteklem letu, oziroma prizadevanja za čim večji uspeh v vseh tek- •* »illili Sodniki so se težko odločili ali je zmagal Špan ali Kovač mo vatnih kategorijah, je privedla AK Branik do odločitve, da se v letošnjem letu sploh ni udeležil moštvenega prvenstva Slovenije v članskih kategorijah, čeprav za izostanek ženske ekipe kljub pomanjkanju kadra in sredstev ni bilo razloga. V večji ali manjši meri velja ta ugotovitev tudi za ženski ekipi Triglava in Rudarja. Atletska, zveza Jugoslavije je že objavila šest najboljših moštev, ki se bodo sestala v finalu za naslov moštvenega prvaka države. V zvezni finale so se uvrstili iz Slovenije pri moških AD Kladivar in AK Ljubljana, pri ženskah pa AD Kladivar in AK Maribor. Letošnje prvenstvo Slovenije za posameznike je bilo, če upoštevamo samo zmagovalce, eno najbolj uspešnih sploh, -saj je bilo na prvenstvu doseženo kar 13 rekor: dov prvenstva, od tega 8 v moških in 5 v ženskih disciplinah. Ob upoštevanju rezultatov prvih šestih tekmovalcev oziroma tekmovalk, pa so bili doseženi slabši rezultati v primerjavi z lanskim in predlanskim letom pri moških v tekih na 800, 1500, 5000 in 10.00 m, v skoku v daljino ter troskoku in v metu kopja ter kladivu, pri ženskah pa v tekih na 400 m, 800 m, v skoku v višino ter v metu diska. Medtem, ko se je letošnjega prvenstva udeležil tudi AK Gorica, ki v preteklih dveh letih ni sodeloval, pa je izostalo kar pet organizacij, ki so se izmenično pojavile ha prvenstvih leta 1962 in 1963. Bolj kot vse te ugotovitve pa je zaskrbljujoče, da celo nekateri vodilni klubi v zveznem merilu kot na primer AD Kladivar in Ljubljana, nista uspela postaviti v nekaterih disciplinah nobenega ali pa zelo malo tekmovalcev. Tako ni imel AD Kladivar, ob odsotnosti Červana in Važiča, nobenega tekmovalca v teku na 5000 in 10.00 m ter v metu kladiva, AK Ljubljana pa je bil brez tekmovalca v teku na 400 m čez ovire, na 3000 m zapreke, (ker je Špan nastopil v teku na 5000 m) in v metu kladiva. AAK Olympia-Svoboda, ki je bil že pred leti državni prvak, ni imel tekmovalk v teku na 200, 400 in 800 m, v teku na 80 m ovire ter v metu kopja. Tudi če izhajamo Iz ugotovitve, da je atletika individualni šport, ne moremo ob navedenih primerih mimo tega, da nekaj ni v redu. Osnovne organizacije za mnoge discipline nimajo več kot nujno potrebna dva tekmovalca ter še kvečjemu eno rezervo, da pa Imajo ob vsem tem vendarle neko splošno povprečje. Prej ali slej se bodo morale atletske organizacije odločiti. Tiste močnejše, ki imajo kadrovske in finančne možnosti, predvsem pa dober sistem množičnega pridobivanja novih tekmovalnih kadrov, bodo lahko še nadalje sodelovale tudi v moštvenem prvenstvu, vse ostale pa naj hi se zlasti v moški konkurenci usmerile na kvaliteto v posameznih disciplinah in prenehale trošiti že itak mala finančna sredstva in maloštevilen kader za moštvena tekmovanja v članski konkurenci, za katera pri nas še marsikje niso dozoreli pogoji. Z. Naprudnik