rezal in Se reže slamo, Edaj pa imaš 6e enega, ki laže. Pa zdramila se boš tudi ti in že spoznavaš in konec bo dohtarski pogubni pofitikiJ Dnnajski romarji — jezik za zobe! Kakor nekdaj Izraelci v egiptovski sužnosti, zdihovali smo mi od nekdaj trpinčeni Slovenci v neinško-madžarski pesti. Strašna je bila zadnja postaja križeve poti, ki js nas slednjifi pripeljala do odrešenja v svobodno Ju goslavijo. Groza nas pretresa ob spominu na muče niške dni leta 1914, ko so naše najboljše ljudi oplju vane z nemčursko smrkovino v verigah vlačili v graške ječe. Tedaj so nemčurski biriči stikali glave in v posmehu kazali svoje satansko veselje. Ko pa se je nam od daleč kazala zarja odrešenja, so se te dušognile kreature strnile v zadnji naskok — romale so na Dunaj nas tožit — pa, kakor nekdaj preganjalce Izraelcev, pogoltnili so valovi nje, mi pa smo srečno dospeli v obljubljeno deželo: Jugoslavijo. In ti ljudje začnejo zopet dvigati glavo in skušajo vbrizgavati našemu ljudstvu svoj ogabni strup. Pa ne boš, Jaka! Naša krotkost in ponižnost morata pokazati tu svoje meje. Hočemo odpustiti in pozabiti marsikaj, pa sra motno bi bilo, te dunajske zaznamovance trpeti še na častnih mestih v naši državi. Vlada naj poskrbi, da ne sme biti nobeden teh domovinskih. pohabljencev izvoljen na kako častno mesto. Tak z^znamovani pti6 je tudi Alojz Jamernig, odstavljeni župan v Vukovskem dolu pri Jarenini. V malokateri občini je ljudstvo tako zbegano in zastrupljeno, kakor ravno v Vukovskem dolu, kjer je ta mož dolga leta županoval. To tudi pojasni dejstvo, da je bil Jamernig od nove kmetijske podružnice izvoljen kot delegat za glavno zborovanje Kmetijske družbe. To povemo, da mu bodo vedeli stisniti roko — v slovo! Domača polifika. Sfcod Kmetska zTeze v Slov. Bistrioi, »Sloven-f ski Gospodar" je že zadnjič poročal o sijajnem shodu \ naših kmetoT v Slov. Bistrici. ,,Nova Doba" pa piše \ o tem shodu: »Klerikalne trdnjave se rušijo, uničujo& ¦ klerikalni poraz . . ." Da, da, g. dr. Pučnik! Eden \ je bil na tem shodu poražen in uničen! In to je bil ' tisti, ki se je pri vratih za stebrom skrival, ki si ni \ upai kmetom pokazati svojega dragega obličja in ki jj jo j« odkuril, ko se ni eutil več varnega — in to je | bil g. dr. Pučnik! Zdaj ste videli, da je vaše pehan- | je, vaši nočni shodi za Samostojno zastonj, za ljubi! nič, brez žrtve! Hudo je za generala, 6e so vojaki | tepeni in Vaši samostojneži so bili z besedami tepeni,! kakor še nikoli! Poročilo v ,,Novi Dobi" je tako zla- \ gano, da moramo reči, dopisnik in ,,o6e laži" sta si j krvna brata, pa samo z opombo, da je «oče laži" v i primeri z dopisnikom pravi angelj resnice. Govor na- | šega pristnega kmeta Hlebiča so samostojni nekoliko | motili, vendar je v miru končal svoj govor. G. Pušen- j jak je govoril o našem gospodarskem položaju, mirno j in stvarno; celi čas ga nihče ni motil, čeravuo je os-| tro obsodil delo samostojnežev. Sainostojni so ga po - ? slušali z ušesi in ustmi, to so vam kar zijali in poži- \ rali besede moža, ki je vse sVoje moči zastavil za i blagor kmetskega Ijudstva. Pa saj jim tega ne zame-: rimo, ker ti reveži res nikdar ne pridejo do kakšne | boljše duševne hrane. Farji, črnuhi, klerikalci, čreš-; nje, to -slišijo na svojih shodik in berejo v svojih lis-". tih in tega se pa tudi samostojnež enkrat navoli. Sa- \ mo Kresniku, ki je hodil na Dunaj cesarju nogo po- j ljubovat, so farji in klerikalci vedno dobro teknili; a^ zdi se mi, da mu tudi ta hrana več dobro ne dene , s ker na tem našem shodu je bil bled in zelen. Samo-1 stojna je g. Pušenjaka vabila v svoje vrste in ga ve- 5 do ceniti; če mu pa liberalci odrekajo zmožnosti, je | umevno, ker prazna in puhla glava ne more prenes- j ti, ako drugi več ve in vefi dela za ljudstvo. PoroSi-1 lo ,,Nove Dobe" 0 govoru g. Pušenjaka je vse zlaga-; no. Kot zadnji govornik je nastopil urednik in tajnik ; 2ebot. On je pa pravi bič za Samostojno. Ni čudno, • če ga samostojneži nimajo preveč radi. Našteval je | delo Kmetske zveze za kmetski stan ter vprašal: BA | kaj pa je storila Samosto.ina za kmeta?" Ciovek iii| mislil, zdaj se bodo pa oglasiii, ker se vsak rad ma-;; lo pohvali, 6e je kaj dobrega storil. Pa nobenega ni \ bilo, nobenega medklica, tihi kot zid! Govornik poT-; darja, da je nek samostojnež njega ovadil sodniji, ; ker je na shodu bičal krivičnp davke, češ, da šunta . ijudi, naj nc plaCujejo davka. 7a kmeia je govoril in \ kmelska stranka ga izdaje irv&gom! Take propalice • so! In cela dvorana zaori in zadoni lej-klicev Samo-?, stojni. In samostojneži tihi in bledi poslušajo svojo i obsodbo. In ko je tako padel udarec za udarcem, je | tudi samostojnpžem kri zavrela; kdo bi njim to za - • meril, saj imajo tudi oni kri, samo da je vsa pokvar- \ jena in da vskipi, je treba mnogo udarcev in teh je i bilo prevefi, zato divji vik in krik za nckaj minut. To) je tako navada divjih narodov, ki s kričanjem zakri- |  vajo svo.je slabosti. To je zadnji adut ali truraf naših t  samostojnožev. Govornik je končal v miru govor in se |  razen nekaj medklicev ni zgodilo nifi hudega. Gosp. | 2ebot prebere nato resolucije in zahteve kmetov. A i nihče ga ni motil, nihče ni ugovarjal; sprejete so bi-' le enoglasno. Pri protiglasovanju se tudi samostojne- ži niso o^osili. Nasilnosti razen vpitja in medklicev ni bi;~ ¦ ' obpne strani. Da predsednik ni dal bese- \ de " os.omežem in je shod zaključil, naj mu bodo ti Bainostnjneži hvaležni, ker je s tem ščitil samo njiho yo kožo. Kar ^Nova Doba" drugače poroča, je laž. G. dr. Pučnik, mislim, da je ta dan bil Vaš sodni Ma« 7t» ljudstvo je na shodu in bo j V"O pri volit- yaf ;klo sodbo: Pro6 od nas, V 'Sa Samo- Stc .Uboga Bistrioal Preij si 'dj^- ^a» kl Io Pogorevščina Samostojne v PoljSanah. Dne 21. 1 t. m. je Samostojna drugič poskušala svojo srečo v Poljeanah. Napovedala je shod, na katerega so prišli ¦ pristaši drugih strank, kateri so se norčevali iz go- ] vornika Novaka iz Slov. Bistrice in iz sklicatelja. ; Dobro je povedal temu apostolu samosto]nežev nek že-; lezničar, ki mu je svetoval, naj dela na to, da se bodo kmetje združili v Kmetsko zvezo, katera je že ve- ; liko dobrega za kmetsko ljudstvo storila. Pristopiti ni ' maral nikdo k Samostojni in tako upamo, da nas bo ista v bodoče pustila pri miru. Surovost samostojnili. Iz Zavodnja nain poro- ¦; 6ajo: Tukaj so imeli samostojni dne 21. t. m. sliod • pri Martinu Rečnik. Na tem shodu so zopet dokazali'. svojo samostojno oliko. Ko se je oglasil po končanem "¦ govoru k besedi posestnik in pristaš Kmetske zveze k , besedi, mu je pognal samostojni Franc Medved, p.d. { Hrastnik, litersko steklenico. Sreča, da ga je zadela steklenica v hrbet in ne v glavo. Zopet ena črna pika več v knjigi olike samostojnih. Samostojna liberalnega izvora. Ako pogledamo nekaj številk ,,Kmetijskega Lista", se lahko že kmalu prepričamo, kje Samostojno čevelj žuli. Vse strani sq polne napadov na Slovensko Kmetsko Zvezo, na našo Ljudsko stranko in na ,,klerikalce." V vsaki posamezni številki je k večjemu le po en stavek, ki se ^ malo tiče liberalcev. Gotovo, vrana vrani ne izkljuje \ oči. 1 Za viuičarje. Po mnogib krajili se viničarji nahajajo v slabih gmotnih razmerah. ,,Slovenski Gos podar" je 0 tem že opetovano pisal. Slovenska Kmetska Zveza stoji na stališču, da se viničarjem, posebno gosposkim in onim, ki imajo svoje gospodarje v Nemški Avstriji, mora priti na pomoč. Rešitev tega vprašanja mora biti taka, da ne bo prišlo med kme tora in viničarjera do onega prepada, katerega hocejo izkopati socijalni demokratje s svojo brezvestno hujskarijo. Vlada je sklicala za dne 20. marca na okraj110 glavarstvo v Mariboru enketo, t. j. posvetovanje glede rešitve viničarskega vprašanja. Zastopane so bile vse politične strenke, kakor tudi strokovne organizacije vinogradnikov in viničarjev. Zahteve, ki so jih stavili socijalni demokratje, so tako pretirane. da bi v slučaju udejstvitve teh zahtev bili naši vinogradniki uničeni. Treznomisleči viničarji sami priznava jo, da so zahteve, ki jik stavijo brezverski rdečkarji, naravnost neizpeljive. Kmetje-vinogradniki so na tem zborovanju sami priznali, da je treba zboljšati mučni položaj viničarjev; kmeta BrenčiS in Supanič pa sta [jovdarjala, da so socijaldemokraške zahteve nesprejemljive. Sporazum je mogo6 edinole na podlagi obojestranske strpljivosti in vzajemnosti. Konečno se je dolo6.il odsek, kateremu je poverjena naloga, da stavi vladi primerne predloge za ureditev viničarskega vprašanja. 0 tem ]>osvetovanju bomo Še podrobno porofiali. Za danes povdarjamo samo še to, da imajo socijalni demokratje s svojo ,,kmetsko delavsko zve zo" namen, dobiti za svojo stranko kaline-volilce za bodoče volitve. Predno so socijaldpmokraški jioglavarji sploli vedeli, da je na Slovenskem stan ubogih viničarjev, je že Kmetska zveza storila potrebne korake za zboljšanje položaja naših ubogih viničarjev. Ako bodo viničarji nasedli na liraanice brezverske in brozvestne socijalne demokracije, si svojega i 1 ne bodo nikdar zboljšali, ampak samo poslabšali.