"/m_ClfC Ą SĄ©jO ZĄCIO! Predrago kupujemo — prepoceni prodajamo, če sploli moremo prodati. •V tem je cela naša kmetijska krizal Zakaj tako? Zato, ker kmetje kupujemo vsak zase in prodajamo vsak zase. 'Ali mora biti tako? Ne! Danski kmetje ceneje kupujejo in dražje prodajajo ne go mi, zato tudi današnjo kmetijsko krizo zelo malo čutijo. Zakaj? Zato ker svoje pridelke prodajajo in potrebščine kupujejo potom svojih blagovnih zadrug, pridelovalnih, prodajnih, nabavnih, izvoznili. In to že nad 40 let. Vmes ni trgovci, ki pri nas največ zaslužijo, na Danskeni odpadejo. Podobno je v Belgiji, Nemčiji in Avstriji in drugih naprednih. državah. Toda ikmetsko zadružništvo v omenjenih deželah je zgrajeno na močni in široki podlagi kmetskih stanovskih organizacij — Kmetskih zvez. Štanovsko zastopstvo kmetov dragod in prl nas. Pred ve5 mesecl se je v Atenah na Grškem vršilo gospodarsko posvetovanje balkanskih držav: Jugostavije, Ruonunije, Grčije in drugih. Obrtniki, trgovci in industrijci so na to posvetotvanje poslali tajnika svoje stanovske zbornice, organizirano delavstvo naše jdržave je poslalo tja tajnika o&rednje ODelavske zbornice iz Beograda. Kmettski stan ni mog«l poslati nobenega zaItStopnika, ker nima svoje stanovske — Kmetijske zbornice. Ravno tako naš kmetski stan ni bil stanovsko zastopan na mnogih kmetijskih konferencah, ki se vršijo že nad pol leia v Rumuniji in na Poljskem. Koristi jugoslovanskega kmetijstva je moral na teh posvetovanjih zastopati uradnik kmetijskega mi nistrstva. Reči bi mogli: Saj vendar zahtevamo Kmetijsko zbornico, kakor imajo svoje zbornice drugi stanovi: delavstvo, trgovci in industrijci, obrtniki, odvetniki in notarji, zdravniki, zadnji čas še celo bankirji. Pomnite pa: Predno so delavci, obrtniki, trgovci itd. dobili te svoje zbornice, so se že desetletja prej prostovoljno organizirali v svobodnih organizacijah: delavskih strokovnih zvezah, obrtniških društvih, zvezah industrijcev itd. Le potom svojih svobodnih stanovskih organizacij so se ti stanovi v javnosti toliko uveljavili, da jim je država z zakonom dala stanovske zbornice z uradno veljavo. Kmetje naprednejših držav že imajo svoje kmetijske zbornice: v Nemčiji jih je okrog 4'0, vsaka dežela ima svojo — kmetijsko zbornico. Ravno tako ima vsaka dežela v sedanji Avstriji svojo kmetijsko zbornico, v Švici je država Kmetski zvezi priznala nnačaj Kmetijske zbornice; šteje pa švicarska Kmetska zveza okrog 400.000 članov! Toda predno so lcraetje teh držav dobili kme tijske zbornice, so se prostovoljno organizirali v svobodnih Kmetskih zvezah: v Nemčiji že pred 60 leti, v Belgiji in Švici pred približno 40 leti, v Avstriji in na Češkem pred vec. ko 30 leti, na Danskem praznuje;o nekatere teh Kmetskih zvez že 701etnice. Kaj pa mi kmetje v Jugoslaviji? Nimamo Kmetijske zbornice, ki bi naše težnje z veliko veljavo zastopala pri osrednji vladi v Beogradu in pri banski iipravi v Ljubljani. Nujni predpogoj z? dobro in uspešno delujočo Kmetijsko zbornico je močna prostovoljna organizacija, svobodna Kmetska zveza. Do Vclike noči naj vsak kmet pristopl h Emetski zvezi! Priliodnje dni pridejo k Vam odborniki krajevnih Kmetskih zvez s povabilom, da pristopite kot član h Kmetski zvezi. Ne odrecite jim! Z voseljem pristopite! Letna članarina je tako mala, da ni vredno govoriti. Din 5.— za celo leto zmore za Kmetsko zvezo pač vsakdo! V Avstriji znaša članarina Kmetske zveze Din 32.—, pa jih je samo na Nižje-AvstrijsJkem včlanjenih okrog 100.000! V Švici plačajo člani Kmetske zveze članarine po več švicar skih frankov, to je po več naših kovačev! Pa je švicarskih kmetov organiziranih v Kmetski zvezi okrog 400.000. Tudi v Nemčiji je članarina precej višja nego pri nas, a je nemških kmetov organiziranih v Kmetskih zvezah okroglo 2 milijona. Približno ravno toliko je organiziranih nemških kmetic v Zvezi kmetic, ki šteje približno dva milijona članic. Koliko vas je? — To vprašanje bodo gotovo prej ali slej stavila višja oblastva, bodisi osre-dnja vlada bodisi banska uprava, Kmet&ki zvezi, ko bo zopet posredovala v korist kmetskemu stanu. Od števila članov bodo odvisni uspehi, ugled in veljava naše Kmetske zvezel! — Kmetje in posestniki! Glejte, da bo število članov Vaše stanovske organizacije nad vse častno! ^fAjbogatejšl mož Evrope Bazil ZahairoiL Omenjenl fe cajvečji dobavitel) jvojnlh potrebščin. Dosegel je dostoJanstvo angleškega barona, a sedaj umlra v svoji vili v Monako.